SKUPINSKA DINAMIKA, UČENJE IN · stresu. Znane tehnike so še avtogeni trening, samohipnoza, sugestivna vizualizacije, avtosugestivna metoda, različne dihalne tehnike itn. Vse pomirjajo

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Projekt se izvaja v okviru

Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in

vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in

usposabljanja.«

1

Projekt: Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju

odraslih od 2011 do 2014

Aktivnost: Usposabljanje za razvoj pismenosti

Naloga: Temeljno usposabljanje učiteljev za izvajanje programa Usposabljanje

za življenjsko uspešnost (UŽU) – splošni del

SKUPINSKA DINAMIKA, UČENJE IN

SPORAZUMEVANJE V SKUPINI

Nada Mulej, prof.

oktober, 2011




usposabljanja.«

2

PRAVILA IGRE ZA SKUPINE

1. Vsi člani tima so enakovredni.

2. Povratna informacija je konstruktivna.

3. O problemih govorimo odkrito in neposredno.

4. Ni neumnih vprašanj.

5. Vsak nekaj prispeva.

6. Dovolj prostora je tudi za drugačna mnenja.

7. Odločanju sledi dogovor.

8. Aktivnosti in dosežki so vizualizirani.

9. Vsakdo je odgovoren zase in za svoje počutje.

10. Skupinski dosežki so predstavljeni tudi navzven.




usposabljanja.«

3

Trije procesi, s katerimi upravlja učitelj

Učenje informacij in

veščin

Medosebna komunikacija v

skupini

Samopodoba udeležencev




usposabljanja.«

4

1. Spodbude za učenje

Učenje je naravna aktivnost možganov

Ste tudi vi eden tistih, ki se ob besedi učenje najprej spomni na šolo, učitelje, ocene,

skratka, na same neprijetne reči? Zakaj ne pomislite na radovednost, na

zanimivo odkrivanje novega, na prijeten občutek ob uspešno opravljenem

delu, na notranje zaklade, ki jih ni treba preštevati in razkazovati, a jih vsak

opazi po nekaj minut pogovora z vami? Vedno jih imate s seboj in nihče vam ga

ne more vzeti – vašega znanja namreč.

Kot otrok ste se neznansko hitro učili mnogih telesnih spretnosti, maternega jezika in

tujih – če ste imeli možnost. Ob tem niste nikoli občutili utrujenosti, naveličanosti ali

strahu. Znali ste neobremenjeno spraševati tudi po najbolj nenavadnih stvareh, znali

ste se spontano čuditi svetu okrog sebe in brez notranjih zavor izražali drugim svoje

občudovanje ali nezaupanje. Kot otrok ste bili rado-vedni, novo znanje ste sprejemali

mimogrede, igraje. Učenje je bilo povezano s prijetnimi občutki (razen takrat, ko ste z

bosimi nogami zakorakali naravnost v koprive!), saj ste ob njem doživljali prijazne

spodbude svojih staršev. Kdaj se je zgodil v vas čuden preobrat, da vsega tega ne

poznate več? Ali pač?

Je bilo to takrat, ko ste vstopili v šolo in so vas začeli učitelji in starši na vsakem koraku

opominjati: »Pusti to!«, »Ne sprašuj kar naprej takih neumnosti!«, »Sedi pri miru!«, Ne

pogovarjaj se s sosedom!«, »To, kar si narisal, ni podobno hiši!«

Kmalu zatem ste si začeli tudi sami dopovedovati, kako je branje dolgočasno, računanje

naporno, učenje zoprno in kako neumni ste. Ugotovili ste tudi, da imate slab spomin,

da niste nadarjeni za učenje jezikov, da ste popolnoma nesposobni za risanje in da

vsega tega ne boste mogli nikoli popraviti, izboljšati, ker ste pač, kakršni ste. Najbrž

niste nikoli pomislili, da čudoviti inštrument, ki ga ves čas nosite s seboj, namreč vaši

možgani, zatevajo učenje, saj so ustvarjeni nalašč za to opravilo. Moramo jih le

pravilno uporabljati.

In kako postanemo njihov uporabnik, ne le njihov lastnik? Tako, da izkoriščamo naravne

danosti tega čudovitega organa, da torej začnemo misliti in delovati možganom

prijazno, kar pravzaprav pomeni tudi prijazno do sebe. To pomeni, da

enakomerno izkoriščamo sposobnosti in aktivnosti leve in desne možganske poloble. Kot

vemo, je v levi središče za jezik in govor, za logično in analitično mišljenje, v desni




usposabljanja.«

5

pa je sedež čustev, občutka za glasbo, prostorsko in vidno predstavljanje. Šele

povezani nam dajeta sposobnost celostnega mišljenja in ustvarjalnosti.

Žal so naši možgani pogosto prenatrpani z vsebinami, ki motijo in zavirajo proces

učenja. Poleg negativnih predstav o sebi in svojih učnih sposobnostih nas obvladujejo

tudi slabe pretekle izkušnje o učenju. Ne da bi se zavedali, se v naši podzavesti

kot stara plošča vrtijo podobni stavki: »Ne, ne boš zmogel, to je pretežko zate ...« Če

so možgani prenapolnjeni s takimi posnetki, seveda v njih ni več dovolj prostora za

druga, pomembnejša sporočila. Saj veste, v poln kozarec ni mogoče več naliti vode.

Zato je teba možgane najprej »sprazniti«, jim pomagati, da so pripravljeni za učenje.

To nam uspe, ko se osvobodimo treh S-ov, ki so strah in sram pred delanjem napak

in pretirana samokritičnost. Njihova škodljiva posledica je v tem, da povzročajo stres.

Ob tem organizem večino energije preusmeri v obrambne namene in odpravljanje

stresne situacije, za učenje pa je ne ostane več dovolj.

Različne kulture že stoletja poznajo nekatere metode sproščanja in meditacije, ki

jih uporabljajo, kadar se želimo osvoboditi notranje napetosti in strahu, obenem pa

spodbuditi svojo intelektualno aktivnost in ustvarjalnost. Evropejci smo jih seveda

radovedni sprejeli, čeprav je za sodobnega, hiperaktivnega človeka sproščanje pogosto

»naporno«. Ciljno orientirani, pridobitniško usmerjeni in s sodobno računalniško

tehnologijo zasuti sodobni Evropejec se le s težavo izključi iz množice pomembnih in

nepomembnih informacij, ki bombardirajo oči in ušesa, da bi se predal miru in prisluhnil

tišini v sebi. Zato se je tudi tega treba naučiti.

Pogoj za uspešnost sprostitvenih vaj je rednost, kar pomeni vsakdanje izvajanje in

urjenje. Sčasoma boste postali tako izurjeni, da se boste lahko za nekaj minut oddaljili

od zunanjega sveta, kdar boste želeli – kot bi pritisnili na gumb. Nato boste spet čili in

sveži nadaljevali z delom.




usposabljanja.«

6

Lahko su omislite tudi čarobni naslonjač*v mirnem delu svojega stanovanja, ki

postane za vas prostor sprostitve in notranjega miru.

Ste vedeli, da lahko hiše in prostore lahko napolnite z želenimi občutki? Vsakdo med

nami ima na primer priljubljeni naslonjač ali najljubši prostor v dnevni ali delovni sobi.

Je to odvisno od naslonjača? Ne, od spominov in čustev, ki so povezani z njim. Ne

pripisujemo jih kosu pohištva, temveč tistemu, kar smo leta »prispevali, vtisnili« vanj.

To gre tudi hitreje, celo v nekaj minutah. Svoj priljubljeni naslonjač lahko napolnite z

dobrimi občutki in ga tako naredite za svoj čarobni naslonjač. Napolnite ga lahko z

natanko tistimi občutki in viri moči, ki jih potrebujete.

Kako to storite? Kot bi oblekli najljubši jopič ali slišali priljubljeno melodijo – oboje je

povezano z občutki, ki jih občutite pri tem, in se avtomatsko sprožijo.

Čarobni naslonjač

1. Vzravnano sedite v naslonjač ali na izbrani stol. V spomin si prikličite dogodek, ko

ste bili posebno sproščeni (samozavestni, zbrani, mirni ...).

- Kaj natančno ste takrat občutili? Uživajte popolnoma v tem občutku.

- Kakšno sliko povezujete s tem spominom in občutkom? (Mnogi vidijo ob besedi

»sproščenost« modro morsko gladino ali jezero. Kaj vidite vi?)

- Kaj slište? Mnogi ljudje slišijo kako posebno melodijo ali stavek v mislih, kot npr.:

»Sem popolnoma miren.«

2. Občutite še enkrat zares intenzivno ta dober občutek. Uživajte v njem, ko je

najmočnejši, globoko vdihnite, se uživaško nagnite nazaj in globoko izdihnite.

Predstavljajte si tudi zvok in sliko, ki ju povezujete z želenim občutkom.

3. Naš um se hitro uči in zdaj se je na primer naučil: Ta stol pomeni ... npr.

sproščenost. (»Zasidrali« ste pozitiven občutek in tako sidro lahko vedno »vržete«, ko

ga potrebujete .. .)




usposabljanja.«

7

Kadar vam grozi, da vas bodo obvladala čustva, lahko vedno pristanete na tem

čarobnem stolu in se prepustite dobrim občutkom. Ponovite 5-krat, potem pa vstanite

in opravite kakšno drobno opravilo v hiši ali pisarni, nato se vrnite in preverite čarovnijo.

Sedite na stol, globoko vdihnite, se nagnite nazaj, predstavljajte si notranje podobe,

poslušajte zvoke, izdihnite in – kaj se zgodi? Čarovinja! Deluje? Če je odgovor DA,

čestitke! Če je NE, ponavljajte, dokler ne deluje – saj veste, da je ponavljanje mati vseh

spretnosti.

Poznamo še druge tehnike sproščanja. Nekatere med njimi lahko izvajamo kjerkoli, tudi

v šoli ali na delovnem mestu. Druge je najbolje izvajati doma, v udobnem naslonjaču,

morda s posneto glasbo ali tekstom.

Če imamo več časa in smo v domačem okolju, lahko poskusimo tudi s katero od daljših

meditativnih tehnik, ki jih uporabljajo mnogi, ker so poklicno ali zasebno izpostavljeni

stresu. Znane tehnike so še avtogeni trening, samohipnoza, sugestivna vizualizacije,

avtosugestivna metoda, različne dihalne tehnike itn. Vse pomirjajo vegetativni živčni

sistem in pozitivno vplivajo nanj. Tudi mnogi znanstveniki so že ugotovili, kako

pomembbno je vsak dan vsaj kratek čas prebiti v tihem razmišljanju ali meditaciji.

Vaje vizualizacije okrepijo učinkovitost sprostitve. V sproščenm stanju si predstavljamo

npr. prijetno podobo iz narave (bel oblak na nebu, cvetoči travnik, morsko obalo ...) ali

pa se odpravimo na t.i. domišljijsko potovanje k prijetnim dogodkom, občutkom,

pokrajinam. Učinek podkrepimo z uporabo primerne glasbe. Obstaja množica

zgoščenk, namenjenih sprostitvi in motivaciji, zato je izbor pester.

Tak postopek uporabljamo tudi za vizualizacijo ciljev, povezanih z učenjem – npr.

spraševanje ali opravljanje izpita. To nas motivira za učenje, hkrati pa vpliva na naše

dobro psihično počutje.

Če je torej vaš cilj opravljen izpit oziroma učinkovito učenje, je najbolje, da si natančno

predstavljate konkretne učne korake, ki vas bodo pripeljali do cilja.

Ti koraki so:

sprostitev (»praznjenje možganov)

časovno načrtovanje učenja

vizualizacija dosegljivih in realnih učnih ciljev

uporaba ustreznih strategij učenja.




usposabljanja.«

8

Motivacija za učenje

Če hočeš zgraditi čoln, ti ni treba zbrati množice ljudi, da bi jim razdelil delo,

temveč prebudi v njih hrepenenje po širnem, neskončnem morju. (A. De

Saint Exupéry)

Eno temeljnih vprašanj, ki si ga že stoletja zastavljajo vsi, ki se ukvarjajo z učenjem,

poučevanjem in vodenjem, je, kako pripraviti do učenja sebe in druge.

Motivacija je naša notranja pogonska sila, ki je odločilnega pomena za uspešno

učenje. Zato je koristno, da premislimo, kako bi zavestno poiskali in mobilizirali svojo

skrito energijo.

Iz izkušenj vemo, da si zanimive in za nas pomembne informacije zapomnimo veliko

bolje in hitreje kot tiste, ki nimajo posebnega pomena. Tega se zavedamo še iz

otroštva, ko je potekalo naše učenje po naravni poti – ob čustveno spodbudnih odzivih

okolice (staršev) in ob življenjsko pomembnih veščinah in spretnostih (govor, hoja,

plavanje ...).

Žal se moramo v življenju pogosto (v naših šolah pa sploh) učiti podatkov, do katerih

nimamo posebno ugodnega čustvenega odnosa in ki so za nas vse prej kot življenjsko

pomembni. Kadar je tako učenje neizbežno, skušamo svoj motiviranost na različne

načine okrepiti.

Najpomembnejše je, da pred seboj jasno vidimo konkreten in dosegljiv cilj. Pot do

tega cilja si načrtujemo, najbolje pisno. Bolj pregleden in sproščen način takega

načrtovanja je lahko miselni vzorec, ki si ga kot plakat obesimo na steno, da ga bomo

imeli ves čas pred očmi. Z njim določimo tudi kratkoročne cilje, to je korake, s katerimi

bomo prišli na cilj. Če si na plakat napišemo še spodbudno misel, smo naredili

kengurujski skok za svojo motivacijo.

O tem, kako izdelamo takšen plakat in kako miselne vzorce, lahko preberete več v 4.

poglavju.

Pred začetkom učenja bi se morali vprašati, iz kakšnih nagibov, zakaj se sploh

učimo. Včasih se res učimo za izpit, toda navadno je to le del širše, življenjsko

pomembne usmeritve.




usposabljanja.«

9

Motivov za učenje je lahko veliko in so različni: boljši zaslužek, tekmovanje ( v naših

šolah zelo pogosto), ugled (otroci profesorjev in zdravnikov »morajo« po pravilu

nadaljevati šolanje na gimnazaiji, da nekaj štejejo), posnemanje vzorov.

Ena najpogostejših in najučinkovitejših načinov motivacije je radovednost. To je

spodbuda, ki pomaga že otroku, da se hitro in učinkovito uči ob vtisih iz okolja, je pa

tudi sila, ki je gonilo znanstvenega raziskovanja in vsakršnega napredka. Sicer pa

pomislite, s kakšno zavzetostjo lahko ure in ure presedite npr. ob zbirki znamk, koliko

časa posvečate svojim hobijem ali prijetnim dejavnostim, pa ob tem ne občutite

nobenega neugodja ali utrujenosti.

Zelo učinkovita motivacija je tudi uspeh. Že odziv okolja, ki odobrava naša dejanja,

učinkuje na posameznika kot nagrada. Predstavljate si npr. svoje starše, ki sijočih oči

pripovedujejo znancem o vaših uspehih.

Včasih pa smo negativno motivirani, kar zavira proces učenja. Ena najbolj zoprnih

negativnih motivacij je lenoba, ki se kdaj loti vsakega, še tako vestnega učenca. Že

sama misel, da bi se lotili dela, povzroča odpor. Tod športniki vedo, da je vsak napor

včasih tudi neprijeten, zato ja pomembno, da je naša ciljna naravnanost tako

močna, da bo premagala začetni odpor.

Načrtovanje učenja

Načrtovanje učenja, zlasti če vemo, da imamo npr. čez dva meseca izpit, pomeni

obvladovanje časa in učne snovi in smotrno upravljanje z njima. Spadate tudi

vi med tiste, ki imajo slabo vest, ko ošinejo s pogledom kupe učnega gradiva, hkrati pa

se tolažijo, da še ni prišel njihov čas?

Najbrž še ne veste, da:

- Dolgotrajno, nesistematično učenje in stiska s časom vodita v stres, ki povzroča

blokade spomina in mišljenja.

- Bližji je izpit, jasneje se kažejo luknje v znanju (zaradi slabe razporeditve učne

snovi).

- Za dvojno količino učne snovi potrebujete tri- do petkrat več časa. Če ste torej

izpustili eno uro predvidenega učenja na dan, boste drugič porabili tri, da bi snov

obvladali enako dobro, kot bi se je učili »razdeljeno« po urah.




usposabljanja.«

10

Zato je načrtovanje učenja izredno pomembno. Učenje načrtujete po naslednjh

korakih:

Zapišite si dobro razčlenjeno učno snov s ključnimi besedami ali z

miselnimi vzorci. Uredite si zapiske predavanj in jih po potrebi dopolnite.

Ocenite čas, ki ga potrebujete za posamezne učne vsebine in njhove dele.

Načrtujte posamezne tematske sklope in jih razdelite na polurne ali največ na

uro dolge učne intervale.

Vnesite svoj načrt učenja na poseben list ali v rokovnik, ki ga imejte vedno pri

roki.

Nato bežno preletite celotno učno gradivo in si odgovorite na naslednja vprašanja:

Kaj od tega že poznam?

Kolikšna je najmanjša količina znanja, ki je predpisana za pozitivno oceno?

Katera vprašanja o učni snovi bi zastavljal, če bi bil sam spraševalec.

Kje so luknje v razumevanju učne snovi, kje so moje šibke točke?

Katere učne pripomočke (knjige, priročnike, slovarje, tabele, pisala, splete

strani ...) potrebujem?

Katere učne tehnike bom uporabil za določene učen vsebine, kakšen učni tip

sem?

Ob razdelitvi posameznih delov snovi si izdelajmo prioritete in jih označimo z

različnimi barvami: A – zelo pomembno, B – pomembno, C- manj pomembno.

Nekaj strategij in tehnik za uspešno učenje

V možganih ob učenju potekajo intenzivne spremembe: spreminjajo se živčne celice,

tvorijo se nove povezave med njimi. Tako kot mišice ob redni telesni vadbi postajajo

možgani ob intenzivni vadbi »trenirani«. Z veliko občutljivostjo se odzivajo na vse novo

in so sposobni presenetljivih sprememb. Seveda pa je odvisno od nas, koliko »dobre

hrane« - koristnih in smiselnih informacij jim bomo priskrbeli.

Žal nas sodoben način življenja s preobiljem infromacij iz okolja, medijev in virtualnega

sveta sili, da sporočila pogosto zaznavamo površno in nekritično. To velja tudi za

učenje. Zato moramo najprej spremeniti »input«. Ta je močno odvisen od naših

zaznavnih sposobnosti.




usposabljanja.«

11

V naših šolah, zlasti na višjih stopnjah – poučevanje navadno poteka tako, kot bi človek

imel le eno čutilo – sluh. Naših čutov pa je pet. Redko lahko informacije sprejemamo

prek dveh kanalov hkrati – slušnega in vidnega. Ljudje si nismo povsem različni le po

osebnostnih lastnostih, temveč tudi po načinu , kako zaznavamo zunanji svet. Ta stil

zaznavanja velja tudi za učenje.

Nekateri ljudje imajo zelo razvite vidne predstave (učno snov v knjigi dobesedno

vidijo pred seboj), so torej vizualni tipi. Drugim se bolje vtisne to, kar slišijo (že po

zvenu besed si zapomnijo imena ali številke – so pretežno avditivni ali slušni tipi.

Nekateri ljudje so zelo ročno spretni in bi bili najraje ves čas v gibanju (v šoli jih imajo

pogosto za »težavne«) – so kinestetični tipi. Vsekakor je idealno, če je ob učenju

nagovorjenih čim več naših čutov. To bi morali upoštevati vsi učitelji, ne le tisti, ki

učijo otroke. Možgani namreč najbolj uživajo ob slikah – ne le otroški, tudi odrasli.

Dokler tega še ne uporabljajo vsi, si pomagamo sami in uporabljamo take učne tehnike

in pripomočke, da je naše učenje čim bolj učinkovito. Če pri učenju uporabljamo

več čutov, pospešimo dejavnost, poglobimo naučeno, preprečujemo prehitro

utrujenost in s tem izboljšamo uspeh pri učenju.




usposabljanja.«

12

Vizualni Avditivni Kinestetični

1. Učenje grafično, slikovno

gradivo,

raznobarvno

podčrtovanje,

jasne strukture

zapisovanja, skice,

simboli, miselni

vzorci, filmi,

plakati, zemljevidi,

računalniške

grafike in

prezentacije, učna

kartoteka,

demonstracije

delo v parih in

skupini,

poslušanje,

polglasno branje,

razgovori in

razprave,

predavanje,

poslušanje glasbe,

igra vlog,

dramatizacija

sprehajanje in

ritmična hoja med

učenjem,

skiciranje,

podčrtovanje,

nastopi in

predstavitve, vaje,

eksperimenti in

demonstracije,

gibalne in

sprostitvene vaje,

praktično delo

2. Značilnosti Besede pozna po

obliki in barvi črk,

zapomni si obraze,

ima žive

predstave. Moti ga

nered, je zelo

preudaren,

sistematičen, pri

zapisovanju

skicira, upošteva

bolj podrobnosti

kot celoto.

Podatke si

zapomni s

poslušanjem,

pogosto že na

predavanju ali pri

pouku. Potrebuje

pogovor in raje

odgovarja ustno

kot pisno.

Potrebuje ustna

navodila, rad ima

dialog, besede

dojema po zvenu.

Zapomni si imena,

pozabi obraze.

Potrebuje gibanje

in svobodo. Bolje

si zapomni

razlago, ki jo

spremljajo živahne

kretnje, skice,

demonstracije.

Stvari želi

preizkusiti,

uporabiti in se jih

dotakniti.




usposabljanja.«

13

Učenje po načelu šahovnice

Ta način učenja preprečuje zasičenost z istovrstnimi podatki. Oblikujemo in

načrtujemo raznovrstne, pestre učne aktivnosti. Tako za naš spomin ni spodbudno, če

se npr. učimo dve uri tujega jezika brez vmesnega odmora. Zato izbiramo različne

vsebine, ki so predhodni čam manj podobne.

Ob podobnih aktivnostih se v možganih ustvarijo stične točke. Miselne procese

usmerjajo določene skupine živčnih celic in kadar poteka v možganih dlje časa ista vrsta

aktivnosti, so druge skupine manj obremenjene. Poskrbeti moramo za to, da jih

obremenjujemo enakomerno.

Zato razdelimo učno snov z različnih vsebinskih področij na manjše enote in

naredimo načrt, kako si bodo sledile.

Primer: matematika – reševanje nalog (30 min.) – 5 min. odmora - angleški jezik

– ponavljanje besed in besednih zvez (40 min.) – 10 min. odmora – slovenski jezik

(književnost, 45 min.) – 20 min. odmora – fizika (30. min.)




usposabljanja.«

14

Delo z besedilom

Učno snov se navadno učimo iz učebnikov in zapiskov, kar pomeni, da se vsako učenje

začenja z branjem. Brati smo se res naučili že v osnovni šoli, vendar le malo ljudi

obvlada tehniko hitrega in smiselnega branja. Zato imajo pri tovrstnem branju prednost

tisti, ki radi berejo, čeprav to še ne pomeni, da obvladajo tudi tehniko hitrega branja.

Na tem mestu o bralnih tehnikah ne bo govora, čeprav v Sloveniji obstaja kar nekaj

izvirne in prevedene literature na to temo in inštitucije, ki se ukvarjajao s tehnikami

hitrega branja.

Učno snov iz učebnikov in zapiskov se učimo po določenem zaporedju:

1. Pregled učne snovi

Najprej si moramo ustvariti splošen vtis o učni snovi, ki jo moramo obvladati. V

ta namen knjigo prelistamo, si natančno ogledamo kazalo, spisek strokovnega

izrazja na koncu, skice, slike, tabele. S tem pregledom se seznanimo z učno

snovjo in se aktiviramo za učenje.

Koliko informacij smo zaznali ob prvem vpogledu v učno besedilo, je odvisno tudi

od tega, kako je tekst vizualno razčlenjen in pregleden.

Ugotavljamo, da v naših učebnikih, priročnikih in strokovnih knjigah nasploh

avtorji in založniki včasih premalo mislijo na uporabnika. Priročnik, ki je na prvi

pogled videti kot roman, odbija bralca, še zlasti tistega, ki smotrno izkorišča čas

za učenje in je vizualni tip.

2. Postavljanje vprašanj

Med pregledom učne snovi si že zastavljamo prva vprašanja, kot npr.:

Kaj pomeni ta definicija?

Kako poteka ta proces?

Zakaj to naredimo tako?

Kakšne posledice je imel ali lahko ima ta dogodek?

3. Branje

Branje ob učenju bi moralo biti raziskovalno, z veliko radovednosti in zavzetosti. V

besedilu moramo namreč razbrati pomembne informacije. Pri tem se

osredotočamo na ključne besede. Sproti jih zapisujemo na rob učebnika, na list




usposabljanja.«

15

papirja ali na kartončke. V zapiskih in skriptih uporabljamo raznobarvna pisala za

podčrtovanje. Pri tem uporabljamo še puščice, klicaje in druge simbole, ki

opozarjajo na povezave in pomembne točke besedila. Najboljši pregled določene

učne enote pa bomo imeli, če bomo sproti delali miselni vzorec.

Ne pozabite: Tudi med intenzivnim branjem so obvezni odmori.

4. Razmišljajte o vsebini.

Razmišljati o nečem pomeni, da se s tem kritično soočimo. V tej fazi poiščemo zveze

med novimi vsebinami in predhodnim znanjem. Odkrivamo podobnosti, razmišljamo

o problemih v zvezi s tem in jih povezujemo s konkretnimi primeri. To je faza

intenzivnega ukvarjanja z učno vsebino.

5. Ponovno učenje

To je čas aktivnega ponavljanja, »shranjevanja« novih podatkov v možgane.

6. Pregledno ponavljanje

To ponavljanje poteka v obliki pregleda. Preverjamo, ali določene ključne besede

prikličejo ustrezen odgovor o učni snovi, kar se navadno zgodi, če smo predhodne

učne korake natančno izpeljali. Prednosti opisanega načina učenja so v tem, da

poudarja aktivno razmišljanje o učni snovi, kar vodi k bolj poglobljenemu

razumevanju.

Miselni vzroci

Če se pripravljamo na izpit, pišemo članek za objavo, hočemo napisati knjigo ali

pripravljamo predavanje, skratka, kadarželimo drugim govoriti o pomembnih stvareh,

si navadno najprej izdelamo osnutek, koncept. S tem ustvarimo red in preglednost

med pripravljenim in izbranim gradivom, tako da je v njem jasno prepoznavna rdeča

nit in sporočilo.

Anglež Tony Buzan je ugotovil, da običajni linearni način branja in zapisovanja,

kakršnega smo vajeni, sicer sledi govoru in jeziku, zanemarja pa druge sposobnosti

našega mišljenja, zlasti likovno predstavljanje, celosten vpogled in ustvarjalno

mišljenje. Prednost imajo procesi, ki potekajo v levi možganski polobli, sposobnosti

desne pa ostajajo slabo izkoriščene.




usposabljanja.«

16

Na osnovi teh spoznanj je razvil metodo miselnih vzorcev. Buzan ugotavlja, da naši

možgani predelujejo predvsem tiste informacije, ki so pomembne za nadaljnje

povezovanje v celoto. Kar 90 % besed v sporočilih je odvečno. Za tvorbo novih

mislenih povezav v možganih so pomembne predvsem t.i. ključne besede. Medtem

ko sledimo spominsko nevtralnim besedam, se zveze med ključnimi besedami

rahljajo. Večja je oddaljenost med njimi, slabša je možnost, da jih med seboj

smisleno povežemo. Zato nam običajen način branja, zapisovanja in učenja vzame

preveč dragocenega časa.

Preden ugotovimo, v čem so prednosti mislenih vzorcev, se jih naučimo delati. V

naših šolah so precej razširjeni,čeprav se zdi, da včasih niso uporabljeni povsem v

skladu z namenom. V knjigarnh je precej literature o njih, zato se tukaj omejujemo

zgolj na pravila o tem, kako jih delamo.

Avtor Tony Buzan daje naslednja navodila:

V središče miselnega vzorca zapišemo naslov, glavno temo. Iz središčnega

lika narišemo glavne »veje«, na katere napišemo ključne besede.

Ključne besede naj bodo napisane na črtah – vejah. Vsaka veja (ki ni nujno

ravna) naj bo povezana z drugimi brez presledkov.




usposabljanja.«

17

Besede naj bodo zares ključne, bistvene. Po možnosti naj bo na vsaki veji le

ena (!) beseda ali besedna zveza.

Pretirano miselno nadziranje videza mislenega vzorca zavira ustvarjalni proces.

Logična urejenost se navadno pokaže kar sama od sebe.

Ustvarjalna uporaba miselnih vzorcev skoraj nima meja. Prednosti njihove

uporabe pred drugimi metodami so naslednje:

- Zaradi vpogleda v celoto sporočila je ponoven priklic v spomin hitrejši.

- Vsak miselni vzorec je enkraten izdelek, drugačen od drugih. Tudi to izboljšuje

spomin.

- Miselni vzorci so veliko bolj pregledni kot druge oblike zapisov, predvsem pa

veliko bolj zanimivi.

Pri risanju uporabljajmo različne barve, simbole (zvezdice, oklepaji, klicaji ...),

različen geometrijske like (elpise, kroge ... ) in risbe.

Kadar se učimo v parih ali v skupini, je zelo učinkovit medsebjni ogled mislenih

vzorcev. Najprej vsak zase izdela miselni vzorec na določeno temo. Nato vsi člani

skupine razstavijo svoje izdelke in si ogledajo miselne vzorce svojih kolegov. V

njih vsak poišče izvirne ideje ali ključne besede, ki jih je sam izpustil. Nato se vsi

vrnejo na svoje mesto in izpopolnijo svoj miselni vzorec s tujimi idejami. Ob

opisanem načinu dela se udeleženci prijetno učijo drug od drugega.

Še nekaj možnosti uporabe miselnih vzorcev: izdelava zapiskov ob

predavnjih, ob branju knjige, priprava predavanj, razvijanje in zbiranje novih idej,

načrtovanje poročil, sestankov, reševanje problemov v skupini in samostojno,

načrtovanje nastopov ipd.

Kaj pa uporaba elektronskih medijev za učenje?

Seveda je e-učenje udobno in ekonomično. Omogoča učenje iz domačega

naslonjača, kdarkoli si vzamemo čas. Dostop do podatkov je skoraj neomejen,

načini učenja pa pestri. Klasično učenje je morda bolj zamudno, a je bolj

poglobljeno, zahteva več aktivnosti, zato ob njem razvijamo druge sposobnosti

kot ob spletnem – predvsem potrpežljivost, vztrajnost in večjo aktivnost.

Omogoča živahno sodelovanje v živo, aktivno soočanje z učno snovjo in

prepoznavanje osebnih učnih stilov. Torej preizkusite, kaj vam bolj ustreza in se

pri tem ne omejujte.




usposabljanja.«

18

2. Samozavest in samopodoba udeležencev

4 temelji močne osebnosti:

Občutki,

energija

Potenciali,

talenti

dosežki

Povezave

(soc. mreža)

Zunanji

videz




usposabljanja.«

19

Kako raziščemo svoje potenciale?

1. Kdo sem in kaj ponujam? (znanje, talenti,

sposobnosti,osebnostne lastnosti)

2. Kako me vidijo drugi?

3. Katere talente sem imel že kot otrok?

4. Kaj me dela posebnega, enkratnega?

5. Kaj mi je pomembno, kaj želim prispevati v

življenje drugih ljudi?

Vse sposobnosti pa ostanejo mrtev kapital, če jih ne uporabljamo. Lastan dejavnost je

tista, ki nas premiak naprej. Kako se motiivrati zanjo in kako motivirati druge? S

sprotnim postavljanjem ciljev in z učenjem iz preteklih uspehov!

V nadaljevanju besedila je nekaj idej o tem, kako spodbuditi udeležence za delo s cilji in

načrtovati svoj uspeh dnevno, tedensko ali dolgoročno.




usposabljanja.«

20

Kaj hočem zase v naslednjem letu, mesecu, tednu, jutri Zdaj lahko začneš postavljati sprotne cilje – za ta teden, za jutri, za danes. Saj veš, kako poješ slona, kajne? Po grižljajih! In pot na vrh Triglava se začne s prvim korakom. Kakšni pa so dobro izbrani in oblikovani cilji? Dobro premišljeni in usklajeni s teboj. Inteligentni in elegantni, SMART bi rekli Angleži.

Razmisli in zapiši: Potrebuješ pol ure časa zase, svinčnik in papir. Posvetil se boš svojim željam in sanjam in jih postavil na trdna tla. Dodali jim boš goriva, da se boš lažje premaknil, in jih naredil tako privlačne, da se ti bodo ob mislih nanje zasvetile oči in da boš komaj čakal, da ugrizneš vanje.

KAJ JE MOJ CILJ? Eno življenje – tisoč možnosti! Vsak dan pretečem 5 km. Znam italijansko. Odpotujem v ZDA. Kupim stanovanje in se osamosvojim. Vsak vikend

zlezem na bližnji hrib. KAJ JE VAŠ CILJ?Oblikujem si nov krog prijateljev. Imam posel, ki me

osrečuje. Učim se igrati saksofon. Obnovim svoje znanje smučanja. Napišem in izdam knjigo. Najamem svoje

stanovanje. Pripravim svojo razstavo. O ČEM SANJATE? Spremenim poklic. Skočim s

padalom. Nadaljujem študij. Naredim tečaj potapljanja. Odpotujem za mesec dni z nahrbtnikom v Azijo. KAJ STE SE ODLOČILI STORITI ZASE? Dvakrat na teden kolesarim. Obiščem

prijateljico iz otroštva. Kupim nov avto. Odselim se od staršev. Vsak dan pospravim pisalno mizo. Vsak teden imam

en dan informacijske “diete”. Znam italijansko. O ČEM SANJATE? Vsak dan pretečem 5 km.

Kupim stanovanje in sem samostojen. Delam v poklicu, ki me osrečuje. Pripravim razstavo.

Vaja: Kaj je moj cilj? 1. za danes:

2. za jutri: 3. do konca tedna:

4. do konca meseca: 5. do konca leta:




usposabljanja.«

21

CILJI Z NAVDUŠENJEM IN LJUBEZNIJO Začni s ciljem v mislih in si ga živo predstavljaj.

Skrbno ga ubesedi (besede imajo moč) in ga zapiši. Načrtuj vsak dan sproti. Poglej, kaj se obnese in to ponavljaj. Igralci golfa vedo: Obdrži pogled na žogici! Po potrebi spreminjaj smer. -------------------------------------------------------------------------------------------- Uči se iz napak. Mini koraki dajejo moč za nadaljevanje, občutek nadzora in tlakujejo pot do cilja. Včasih tvegaj korak v neznano. Deluj, kot da bi bil že tam, kjer hočeš biti. Uživaj v vsakem koraku: nič ni pomembnejšega, kot da se dobro počutiš. Proslavljaj majhne uspehe, a ciljaj visoko!

Kako merimo v cilj?

Dobro oblikovan cilj je ubeseden: pozitivno (kaj hočeš, ne česa nočeš), preprosto (samo nekaj besed), v trdilni obliki, brez primerjav (ne tekmujemo z drugimi, primerjamo se s seboj), v sedanjiku, (kot da je že zdaj) je pod tvojim nadzorom (nad vedenjem drugih nimamo nadzora, le vpliv) realen (Je v mejah možnega? Poznaš koga, ki mu je uspelo?) merljiv (Kako boš vedel, da napreduješ?) privlačen (Po čem boš prepoznal, da si ga dosegel?) kot da si ga že dosegel (Kaj vidiš, slišiš, občutiš, ko si predstavljaš, da to imaš?) in tak, da te izziva in širi tvoje območje udobja ... Primer dobro oblikovanega cilja, ki upošteva prejšnje kriterije:

V soboto, 30. julija 2011, imam pospravljeno pisalno mizo in sem pripravljen na nov projekt.

(zapis na lisitku POST IT)




usposabljanja.«

22

Opisani cilj je videti preprost, vendar v sebi skriva izziv. Koliko ponovitev potrebuje? 21-krat bomo pospravili mizo, da bo to postalo navada, pravijo tisti, ki so ugotavljali, koliko časa potrebujemo, da usvojimo novo navado. Preizkusite. Obstajajo seveda večji, dolgoročni in obsežnejši cilji, ki opisujejo stanje, ki ni dokončno, statično in zahteva več vmesnih ciljev in aktivnosti, npr.:

CILJ: V enem letu (datum) sem finančno neodvisen in preskrbljen.

Poglejmo ob primeru, kako bi temu cilju dali krila, da bi se začelo njegovo uresničevanje takoj. Kako torej ujeti veliko ribo?

Vaja: Ujemi veliko ribo Razmisli in naredi: Večji cilji so kot lov na velike ribe, zahtevajo več časa, energije,

vztrajnosti in potrpežljivosti. Zapiši tukaj SVOJ večji CILJ (v največ 8 besedah in po

prej opisanih kriterijih). Preberi primer, ki ti pomaga razmilsiti o tvoji “veliki ribi.”

MOJ CILJ JE:

________________________________________________________________________________________ Dodaj sliko, simbol, risbo, izrezek iz časopisa. Kako bo videti moje življenje, ko bom to dosegel/imel/naredil? Kako se bom počutil s tem? (izrazi v sedanjiku, kot da je že res) Moje življenje je lahkotno, sproščeno in brezskrbno. Račune plačujem pravočasno. Kupujem z gotovino. V denarnici imam vedno 100 EUR gotovine. Privoščim si počitnice, potovanja, knjige. Počutim se svobodnega, srečnega in mirnega. Moj cilj: Kako bo moje življenje drugačno, ko bom dobil nasprotje tega, kar doživljam zdaj? Počutim se brezskrbnega in lahkotnega. Zaupam v prihodnost, sem samozavesten, zadovoljen, navdušen nad svojim poslom in se veselim vsakega dneva. Ponosen sem na to, kar mi uspeva z lastnimi dosežki. Moj cilj: Kaj mi preprečuje, da bi ta cilj že dosegel? Moj dolg, premalo osredotočenosti na cilj in vztrajnosti, prepričanje, da ne vem, “kaj narediti”, moje nakupovalne navade, bojim se tvegati, prepričanje, da ne znam ravnati z denarjem, ne varčujem za prihodnost. Moj cilj:




usposabljanja.«

23

Sem pripravljen odstraniti te ovire na poti do cilja? Kakšne rešitev sem pripravljen sprejeti, kaj narediti? Pripravljen sem narediti, kar je potrebno, da spremenim svoje finančno stanje. Pripravljen sem spremeniti svoje nakupovalne navade in početi zadeve z denarjem drugače kot doslej. Pripravljen sem sprejeti pomoč in podporo pri tem. Spremenil bom prepričanja o denarju in mojem odnosu do njega. Zavezujem se sebi, da postajam finančno neodvisen in odstranim vse ovire na poti do finančne varnosti ZDAJ.

Moj cilj:

Uresničeni cilji pa imajo še en pozitiven vidik. Dolgoročno oblikujejo naš značaj, navade in sposobnosti. Ne gre toliko za to, kaj smo dosegli, kot za to, kaj smo postali na poti do tja. To je naš notranji zaklad, ki ga plemenitimo vse življenje. Vprašajte svojo mamo, kdaj ste odnehali, ko ste se kot otrok učili govoriti ali hoditi. Nikoli. Vidite, da sta vztrajnost in potrpežljvost že del vaše opreme na poti do ciljev.

Vaja: Darila preteklih zmag Razmisli in zapiši: Pomisli na enega od svojih doseženih ciljev, ko si uresničil nekaj pomembnega, npr. dokončal srednjo šolo, fakulteto, opravil vozniški izpit, najel svoje stanovanje, kupil svoj avto, šel prvič sam v tujino ... Kaj vse si pridobil, se naučil ob uresničevanju? Včasih pozabimo, kako dragocene izkušnje že imamo. Primer: Ob nakupu prvega avtomobila sem se naučila varčevati denar, se pogajati za honorarje, dobro načrtovati svoj čas, se pogajati s prodajalci, se naučila nekaj o avtomobilih, spoznala pravila poslovanja z bankami, prositi za pomoč prijatelje, urejati administrativne zadeve, preveriti količino olja v avtomobilu, oprati in očistiti svoj avto, poskrbeti za registarcijo in zavarovanje ...

KAJ PA TI – TVOJ URESNIČEN CILJ: Katere svoje sposobnosti si uporabil pri tem? Katere si pridobil? Kako si proslavljal in kaj si si rekel na cilju?




usposabljanja.«

24

Preštejte svoje zmage Zdaj, ko ste naredili korak dlje k spoznavanju sebe, lahko preštejete še svoje

zmage od vrtca do danes.

Koliko diplom, pohval, fotografij o dosežkih visi na vaši steni ali je spravljenih v

albumih? Odprite te mape in potegnite na plano vse dokaze o svojih malih in velikih

zmagah – od pohvale za sodelovanje na tekmovanju dramskih krožkov do članka v

strokovni reviji ali ustvarjalno izdelanega videoposnetka za skupino mladih,

napovedovanje na maturantskem plesu, izdelava plakata za krajevno prireditev ...

Morda je bila vaša zmaga drugačne vrste – po operaciji ali bolezni ste se morali spet

postaviti na noge. Karkoli štejete kot premik, napredek, pozitivno spremembo, vnesite

na časovno črto spodaj.

VAJA: Preštejte svoje zvezdice

Razmisli in napiši:

V spodnjo risbo vnesi vse svoje dosežke in se veseli vsega, kar že znaš. Bodi

neskromen.

Kaj so bili tvoji pomembni življenjski dosežki ali pozitivne spremembe?

(primer: literarne nagrade v OŠ, odličen uspeh, opravljena matura, delo v dramskem

krožku in gostovanje v tujini, diploma na fakulteti, vozniški izpit ...)

Moje zmage

0I-------------------i-------------i------------i-----------i---------------i--------------------------35 let

Tako, zbrali smo že cel kup razlogov za dobro počutje in res se lahko potrepljamo po

rami. Včasih ne moremo videti vseh dobrih izkušenj, ker smo se morda zataknili v

slabem občutku zaradi trenutne situacije (prekinitev študija, nejasnost o tem, kaj

hočemo, brezposelnost, bolezen v družini). Nič zato, občasni zastoji so naraven del

življenja, v katerem se ustavimo, vdihnemo, si vzamemo čas zase in premislimo, kaj si

zares želimo.




usposabljanja.«

25

Odločitve ZDAj ustvarjajo tvoje prihodnje življenje.

Ko boš star 80 let, si boš želel ob pogledu na prehojeno pot reči: “Moje življenje je bilo

pestro, zanimivo, polno izzivov. V njem sem prispeval in delil svoje zaklade

(sposobnosti in talente) drugim. Življenje mi je uspelo in če bi še enkrat izbiral, bi izbral

isto.”

Ali še kaj manjka, da bi imel tak občutek že zdaj?

3. Skupinska dinamika: Nekaj iger in vaj za

učitelje

1. Uvodno srečanje

Vsi hodijo križem po prostoru in se zaporedno osredotočajo na vseh 5 čutov. Sprehajajo

se v različnem tempu (čisto počasi, čim bolj hitro). Med hojo si predstavljajo, da so tla

plošča, ki je na sredini pritrjena s koničasto palico. Pozdravijo (s pogledom, z gibom, z

glasom, z dotikom roke, z nogami, s komolci).

2. Vodenje

Dve osebi se premikata, kot bi bilo med njima ogledalo. (Eden vodi, drugi mu sledi,

nato zamenjata). Vodja ima »magnetni prst« in se npr. dotakne roke svojega partnerja,

ta pa mora zdaj s svojo roko slediti »magnetnemu« prstu. Tisti, ki vodi, z gibi pokaže

svojemu partnerju, kaj hoče od njega.

3. Vlečenje vrvi

Skupino spodbudimo, da pari pantomimično vlečejo vrv in jo nato popuščajo. Vmes jih

prekinemo in vprašamo, kdo je zmagal. Potem jih spodbudimo, naj se pogosteje

odločajo za poraz in ovrednotimo, katera naloga je bila bolj zabavna. Ob porazu je

navadno slišati več smeha.

4. Reci DA

Partner postavi vprašanje, na katero je treba, ne glede na to, ali pri tem lažemo ali ne,

odgovoriti z DA. V naslednjem krogu to ponovimo, le da mora zdaj tisti, ki je rekel

DA, dodati stavek, npr.: »Je tole znamenje na tvojem nosu?« »Ja, imajo ga vsi v naši

družini, in to že skozi 8 generacij.« Ponovimo kot prej, le da mora zdaj tisti, ki reče

DA, dodati celo zgodbo.




usposabljanja.«

26

5. Slepa ponudba

Partner zavazme poljubno telesno držo. Drugi opazuje to držo in se zahvali partnerju,

potem pa sam naredi »kip« in tako naprej. Ponovimo kot prej, le da sme zdaj

opazovalec nekaj reči, kar mu pač pride na misel ob tej drži. ČE NIMA IDEJE, SE

PREPROSTO ZAHVALI. Prvi zdaj drugega postavi v določeno držo in zdaj lahko ta kaj

pripomni k tej drži, v kateri je, ali pa se samo zahvali.

6. Darilo

Skupino spodbudimo, da se zbere v pare, ki se bodo medsebojno obdarili, za podarjeno

pa se obdarovanec lepo zahvali. Navadno dajejo darovalci »varne« in zanimive reči,

toda če damo navodilo, da sme darilo izbrati obdarovanec, postanejo podarjene reči

veliko bolj osebne in zanimive.

7. Enostavčni prizor

Na odru stojita dva stola ali klop. Eden iz skupine sedi na njem in nekdo drug iz skupine

sede k njemu ter dovoli, da ga ta oseba navdihne. Nato izreče stavek, s čimer je prizor

končan. Prvi zapusti oder, drugi ostane na mestu in igra se začne od začetka.

8. Zamrznjeni ulov

Nastopajo vsaj 4 igralci. Dva med njimi sta dejavna in odigrata prvi prizor (dejstva:

prizorišče, drža telesa ali poklici). Drugi stojijo zadaj v vrsti in prvi med njimi je obrnjen

s hrbtom od prizorišča, tako da ne vidi, kaj se odigrava spredaj. Vodja ali drugi v vrsti v

nekem trenutku vzklikne »Zamrzni!« in cel prizor se ustavi, »zamrzne«. Prvi v vrsti se

obrne, izbere nekoga v prizoru, ga zamenja, prevzame njegovo telesno držo in začne iz

te drže popolnoma nov prizor (prim. s »Slepo ponudbo«). Igralec, ki je bil zamenjan, se

postavi na konec vrste. Igra se konča, ko ni več zabavna.

9. Ploskajoči krog

Udeleženci stojijo v krogu. Prvi začne plosk z dlanmi posredovati svojemu levemu in

desnemu sosedu, ta pa posreduje plosk naprej. Pri tem naj nastane hitrejši ritem. V

nadaljevanju vsak spremeni smer. Nazadnje lahko ploskanje teče v katerokoli smer

kroga.




usposabljanja.«

27

10. Napreduj in pobarvaj

Oblikujemo dva tima. Prvi pripoveduje zgodbo. Drugi sme določati, ali se nadaljuje ali

en dogodek sledi drugemu ali naj sledijo okrasni dodatki, torej podrobnosti, ki

natančneje opišejo zgodbo.

5 vprašanj ob velikih (in malih) izzivih

Prava vprašanja – ključ do odgovorov

(obesi na vidno mesto ali shrani v denarnico)

□ Kaj je dobrega na tem ? (Nekaj je vedno dobrega, tudi če zdaj še ni videti...)

□ Kaj se lahko naučim, če se soočim s tem izzivom?

□ Koliko podobnih izziv je že za menoj?

□ Kaj lahko storim zdaj, da se bom dobro počutil, preden začnem z nalogo?

□ Kakšno darilo se skriva v tej nalogi?

□ Kako čudovito se bom počutil, ko bo naloga rešena?

□ Kaj bi naredil, če me sploh ne bi bilo strah?

□ Kako se lahko povežem z močjo v sebi, preden začnem z nalogo?

□ Kdo vse mi lahko pomaga pri tej nalogi?

□ Katere dragocene vire moči že imam za to nalogo?

□ Ali se zavedam, da vedno dobim podporo, ko zaprosim zanjo? Vem, da nisem nikoli

sam-a?

□ Kaj bi bilo lahko pri tem zabavnega, če rešim to naogo?

□ Koliko boljši bo postal svet, če uresničim ta izziv?




usposabljanja.«

28

PRILOGA:

Kam gledate, ko uresničujete cilje?

(tudi tako usmerjate svojo osebno energijo ...)

Za to, da se zgodi sprememba, je poleg iskrenega pogleda resnici naravnost v oči

potrebna sprememba zaznave oz. perspektive. Konji imajo na tekmah plašnice, da

ostanejo osredotočeni na cilj. Ko se tekma konča, plašnice lahko postanejo ovira. Kaj pa

ljudje?

Tudi mi potrebujemo včasih drugačen, širši pogled na dogajanje. Šele iz te nove

perspektive si lahko začnemo postavljati prava vprašanja (taka vam zastavi tudi dober

coach) in smiselne cilje:

1. Ali se osredotočam na to, kar hočem ali na tisto, česar nočem (več)? Kaj je prvi

(mini) korak k temu, kar hočem?

2. Gledam na rešitev ali v problem? Vidim tisto, za kar sem lahko hvaležen, ali sem

pozoren na tisto, kar manjka ali ne deluje?

3. Kakšen pomen bo imel ta dogodek čez 10 let, ko bom pogledal nazaj? (Zanimiva

izkušnja - in nič več?)

Pozitivna namera in dober občutek sta dve nogi hitre spremembe. Seveda je dobro

vedeti, kaj želite doživeti v ciljni ravnini - le tako lahko začnete delati potrebne korake.

Kaj vam daje energijo, dober občutek? Kateri dogodki, kraji, dejavnosti in ljudje?

Dva "recepta" z mojega seznama:

a) 1 ura hitre hoje na dan (za nove ideje in osredotočenost)

b) petje v pevskem zboru (za povezanost s seboj, skupino, za harmonijo, sposobnost

posušanja in "slišanja" sebe in drugih.




usposabljanja.«

29

Kaj pa sta vaši dve ideji za prvi mini korak do pozitivne spremembe?

PROVOKATIVNI pristop

(po Franku Farrellyju) v coachingu je kot začimba: coach deluje s pozitivnim namenom, notranjim razumevanjem, hkrati pa z "nesramnim" obnašanjem", s katerim klienta preseneti z nenadnim, neposrednim "udarcem med roge". Tako izzove v njem zdravo upornost in sposobnost postaviti se zase. Tak pristop je posebej uspešen, kadar se coach in klient dolgo časa vrtita v začaranem krogu, saj s tem prekineta vzorec, ki se ne obnese. Z odrezavostjo, igro in humorjem coach doseže odmik od problema in odpre

vrata spremembi.

Primeri: 1. Klientka: "Moji otroci so se odselili in zdaj potrebujem nov življenjski smisel." Coach: "Mogoče, a za začetek potrebujete novega frizerja!" 2. KL: "A to, kar mi svetujete, vi sami tudi delate?" CO: "Ste že kdaj videli kažipot, ki koraka po cesti, ob kateri stoji?" 3. KL: "To sem slišal že pred 5 leti!" CO: "A res? Pa že takrat niste dobro poslušali, kajne?"




usposabljanja.«

30

Z MALIMI KORAKI K VELIKIM CILJEM

Ob koncu poletja navadno zamenjamo garderobo v omari in izločimo, kar ni več

uporabno. Ko se v naravi spremeni poletje v jesen, vemo, da ne moremo v drugem

letnem času hoditi v istih oblačilih. Vsaka sprememba zahteva novo delovanje. To se

začne z majhnim korakom v novo smer. Kako?

1. Razjezite se. Morda zveni čudno, a jeza je lahko odlično pogonsko sredstvo. Ko imamo dovolj istega, občutimo motivacijo za premik. Ko se razjezite, je to dober znak, da ste pripravljeni na spremembo. Koliko časa pustite kamenček v čevlju, ki vas žuli? 2. Trenirajte mišice za akcijo/cilje. Delovanje je kot fitnes - spretnost, ki jo je treba razvijati. Kako? Postavljajte si mini cilje za majhne naloge, ki jih lahko opravite v nekaj minutah. Ko pride čas, da naredite nekaj zares velikega, ja vaša navada za akcijo utrjena. 3. Neugodje? Naredite kljub temu! Naredite vsak teden (ali dan) nekaj, kar je neudobno (npr. urejati listine, klicati stranke). Zakaj? Ker večina ciljev zahteva, da naredimo reči, ki jih najraje ne bi. To se zdi včasih strašljivo, zato večina tega ne počne. Ko se postavite v neugodno situacijo (npr. nagovorite tujca ali avtoriteto), prestopate svoje območje udobja. 4. Tudi videz je pomemben. Odloča, kako se počutite. Kakšna bi bila vaša obleka uspešnosti, samozavesti, odločnosti? Barva navdušenja? 5. Kuj železo, dokler je vroče. Ko se ideja pojavi, je navdušenje največje, v glavi so vse možnosti in boljše življenje za vogalom. To je trenutek, ko se je treba premakniti TAKOJ. 6. Raziščite svoje "gonilnike". Kaj vas dvigne s stola, kaj navdihuje? Kateri kraji, ljudje, dejavnosti? Če najdete nekaj, kar vas navdihuje ali navdušuje, ste našli svojo "zlato

jamo."




usposabljanja.«

31

O NARAVI SPREMEMB (1)

Ne misli na udobje - misli na svobodo. Ne misli na ležanje v mreži - misli na let galeba.

Edina pot na drugo stran, je pot SKOZI, je skok v vodo, je korak čez črto.

Ste na kakem področju življenja blizu trenutku, ko bo nekaj zakričalo iz vas: DOVOLJ MI JE! Če imate hkrati s tem občutkom v sebi še privlačno sliko cilja, potem ste zreli za hitro spremembo. Oba impulza morata biti dovolj močna, da premagate silo vztrajnosti. Morda pa se sprašujete: "Kaj je naslednji korak in kako ga storiti?" in odgovor je

"Nimam pojma!"

Kaj je torej med točko ZDAJ in ciljem? Kako bi skočili z vrtiljaka, preden se nam začne

vrteti v glavi? Kako se osvoboditi steznika miselnih navad, ki nas kot elastika ohranjajo

pri starem?

Predstavljajte si, da ste ta teden ... ... podarili 50 EUR za pasje zavetišče, ... sosedu izmaknili nekaj zrelih češenj, ki visijo na vaš vrt, ... pojedli družinsko pico v treh minutah, ... si naredili tatoo na zadnjico,

... ves dan jedli le jabolka?

Zakaj? Da bi bili srečnejši! Vse spremembe se zgodijo, ker se umikamo bolečini in bližamo ugodju. A edino bitje, ki si zares želi spremembe, je polulan dojenček. Radi bi spremembo, a bi morala biti varna, ker ne vemo, kaj je na drugi strani. Verjamemo, da bi morali biti močni, brezkompromisni, da bi bili varni. Znotraj pa smo nežni in mehki, čeprav lupina daje le krhko zaščito. Na kratek pohod vzamemo le 1l vode, ne celega soda, vseeno pa premagamo 300 m višinske razlike.

Kako? Po korakih! Kdaj? ZDAJ!




usposabljanja.«

32

SAM SVOJ COACH: O naravi sprememb (2)

"Pravo življenje se nenehno giblje v nova področja", je rekel psihoanalitik Wilhelm Reich in naše hrepenenje po novih začetkih označil kot "klic življenja". Spremeniti zdaj? Odpreti novo knjigo, začeti novo vožnjo, odigrati novo tekmo ...? V tihem trenutku si priznamo: Živim v napačni hiši, posel mi gre na živce, ljubezen je "izrabljena", samota je takoo dolgočasna ... Življenje je postalo pretesno in vsak dan se začne s skritim ... "Pravzaprav bi veliko raje .." ali ... "Je to res vse ...?" Na vrata potrka klic in vabi na pot junaka (Joseph Campbell), ki gre odkrivat dežele, v katerih se kali naš novi Jaz kot princesa v zakletem gradu ali žabec, ki skriva v sebi princa. A v gozdu med ZDAJ in POTEM, med starim in novim, je kup pomislekov: Slikati? Pravzaprav nimam časa. Začeti zakonsko terapijo, da se bova morda nekoč spet lahko pogovarjala? Kdove, če bo kaj koristila ... Sredi 30-ih igrati klavir? Prepozno. Napisati knjigo? In ležemo zvečer naveličani in prespimo še eno noč. Nov dan se občuti kot stara, ponošena obleka. V tej stranski ulici nismo sami, pravzaprav je tam cela soseska, ne, cela država se ja tam zataknila. Utrujena politika in politiki. Reforme. Staranje. Okorele strukture, ki delajo počaasi, počaasi, kot bi vlekle zarjaveli voz po kolovozu. "NOVI ZAČETEK" piše na velikem jumbo plakatu. Enostavna obljuba, a majhni rezultati. Kot pri dietah ali redu v predalih. Začetki? Zloglasna R(ecesija) je ustvarila ohromelost in zamrznjenost, v katero je zaledenela cela Dežela. Dežela pa smo mi. Torej govorimo o sebi? O tistem občutku, ko raje zamrzneš v nezadovoljstvu, kot da bi se premaknil? Kot pri delnicah, ki jih obdržimo, ker verjamemo, da bodo nekega dne nenadoma spet poskočile. Boljše je znano zlo kot neznana sreča. A vse najdragocenjše, kar imamo, je imelo nekoč svoj začetek v majhnem koraku, ko smo si drznili nekaj novega: "Je to tečaj angleščine za telebane?" "Že dolgo hodite na ta plesni tečaj?" "Smem pustiti svojo vizitko?"

"Greva na kavo?" Taki so bili nekoč začetki.




usposabljanja.«

33

SAM SVOJ COACH: O bistvu sprememb (3)

Novi začetki zahtevajo od nas, da prestopimo svojo cono udobja in znane (ne)sreče. Otroci nimajo te cone, saj sprejemajo življenje radovedno in raziskujoče. Vsak dan je zanje nova avantura. Starejši smo, več strahu nas vodi iz ozadja. Bojimo se, da bi si opraskali kolena ali da bi se nam drugi posmehovali. Navsezadnje živimo v kulturi zmagovalcev, ne poražencev in strah je veliki sodobni tabu. Vsakdo ima na voljo le en sam poskus (tudi če ni kirurg). Zato hitro odnehamo. Samuel Beckett je zapisal: "Try again. Fail again. Fail better!" (Poskusi. Odpovej. Polomi ga bolje!) Če dam najboljše od sebe, ne odločam vedno sam o izidu in to nima opraviti z mojo vrednostjo. Vsak poraz je čez nekaj časa le še anekdota iz našega življenjskega romana. Novi začetki so povezani s previdnimi poskusi. Recimo, da gremo na tečaj tanga. Plešemo, stopamo na prste in nas je sram, najraje bi kar odnehali ... Znajdemo se v področju t.i. "zavestne nekompetence". Potem vseeno vadimo in vadimo ... in po tretjem tednu opazimo, da gre lahkotno, kar samo od sebe. Tako se začne vsak nov začetek, ki uspe. Zveni enostavno, a zahteva nekaj poguma. Vsak nov začetek sprosti posebno moč - naredi nas prožne, budne, pozorne, naučimo se bolje oceniti priložnosti in tveganja, dela nas srečnejše in spremeni našo zaznavo časa, ki se "zgosti."




usposabljanja.«

34

O BISTVU SPREMEMB (4)

Z leti se zdi, da čas hitreje teče zaradi pomanjkanja novih začetkov. Več je rutine, manj novih impulzov, dogodkov in idej. Življenje se iz potoka spreminja v ribnik, v katerem ves čas plavajo isti krapi. Narava življenja pa je v stalnem gibanju in ritmu menjav. Ko hodim ob bregovih "svoje" reke, ni ob njih ničesar več, kot je bilo - le reka ostaja ista. Življenje ima svoj ritem in če ga upočasnimo ali preveč pospešimo, samo poskrbi za izravnavo. Ko uspe nov začetek, je, kot bi spet zapeli "svojo" pesem, zaplesali svoj ples. Pravljice, miti in filmi govorijo o novih začetkih. Pepelka je nezadovoljna s svojim delovnim mestom prebiralke fižola in se bori z mačeho, kraljična na zrnu graha vsak dan na novo pripravi svojo žimnico in Don Kihot se vedno znova odpravi v boj proti vitezom.Tudi ko pridemo iz kina objokani ob Najinih mostovih ali Predsednikovem govoru, gre za preboje in nove začetke. Da o resničnostnih šovih sploh ne govorimo ... Govorijo o monotonosti in novih začetkih. Lahko se spremenimo, izstopimo ali vstopimo, lahko na novo začnemo. Morda nas prevzame "sindrom lizike". Otrok v slaščičarni, ki je dobil 10 EUR za rojstni dan, je ohromljen od množice izbir: če se odločim za sladoled, bom ostal brez čokolade, če izberem liziko, ne bo hamburgerja in adijo gumijevi medvedki! To, kar imam, je lahko bolje od tega, česar nimam - in narobe. Prednosti sedanjega stanja so včasih večje od neznane sreče. Sedanjost je udobna, domača, zato je boljše znano pomanjkanje kot možnost neznane sreče. A obstaja le ena pot, da to ugotovimo - skozi vrata, na katerih piše GREMO.




usposabljanja.«

35

SAM SVOJ COACH: O BISTVU SPREMEMB (5)

Novi začetki so v majhnih rečeh. Med ZDAJ in CILJEM pri vsakem kreiranju novega obstaja stanje ne-vedenja (inkubacija): starega ni več, novo pa se še ni pojavilo pred našimi očmi. Pri tem pogosto pozabljamo, da novega filma ne moremo gledati s starimi očali. Zato si ob prehodu dovolimo, da ne poznamo izida in prijazno skrbimo za to, da se dobro počutimo. Kako se spremeni vaše počutje, ko npr.: - najdete pozabljen bankovec v žepu ob pospravljanju zimske garderobe; - ko prodajalka samo za vas odpre prodajalno na vogalu, čeprav ste zamudlili pol ure; - ko neznanec sredi zahtevnega dela odloži vse in vam pozorno razloži, kako se pride na tržnico; - ko med pospravljanjem najdete v pozabljenem predalu kup kuvert, ki jih pravkar potrebujete, - ko po dveurnem sedenju na tleh končno sami sestavite polico iz Ikee (juhu!); - ko ugotovite, kako se sname stropna svetilka, čeprav še ne veste natančno, kako jo boste dali nazaj (aha!); - ko vas nekega jutra skoraj pozabljena orhideja na okenski polici nepričakovano razveseli s prelepim cvetom; - ko vas sin sredi napornega dela nepričakovano preseneti s kavo ... STOP! Kaj se ob takih drobnih dogodkih dogaja v vas? Zadržite te občutke v telesu in jih pomnožite z ljudmi, ki jih srečujete danes. Tako postanete kreator svojih notranjih stanj in s tem življenja - z majhnimi rečmi, ki ustvarjajo čarovnijo. To, čemur dajete pozornost v svojem svetu, raste. Tako postanete spiralci zlata, saj iz reke življenja, ki teče skozi vas, sperete najlepša zlata zrna.




usposabljanja.«

36

SAM SVOJ COACH: O bistvu sprememb (6)

Ko me je nekoč življenje pocukalo za uho, sem najprej rekla "Neee!, zakaj ravno jaz?"

Potem sem zarila glavo pod blazino, da bi skrila ušesa. Ko sem vstala in šla ven, sem

opazila, da ima večina ljudi tudi rdeča ušesa, le da so jih skrili pod lase, kapo ali pa si jih

zatiskajo. Oddahnila sem si in se sprostila. Spoznala sem, da je nesmiselno jokati za

politim mlekom, smučati po lanskem snegu ali učiti lajati mačko. Premik se zgodi, ko

smo brez odpora pripravljeni sprejeti, kar je.

Naslednji korak je hvaležnost za to, kar imamo zdaj: za zdrave noge, za poln hladilnik,

za streho nad glavo, za čist zrak, ki ga dihamo (to ni več tako samoumevno, kajne).

Mimogrede - ste kaj takega kdaj prebrali ali slišali v naših medijih?

Potem se uglasimo z novim, tako da "zamenjamo radijsko postajo", izberemo, kako se

želimo počutiti - povežemo se s spomini in izkušnjami, ko:

- smo sprejeli dobro, pomembno odločitev (npr. študirala bom jezike),

- je bil nekdo presenetljivo velikodušen do nas (npr. velikanski šop vrtnic za rojstni dan

od partnerja),

- je tvoja domišljija kar cvetela in si dobil "genialno" idejo za članek, knjigo, izdelek,

- si dobil, kar potrebuješ, ne da bi se moral truditi za to (novo delovno mesto, posel ...),

- si bil tako dobre volje, da te nič ni moglo zmotiti (večer z družbo v morskem zalivu),

- si se počutil popolnoma povezanega z naravo na posebnem mestu s posebno živaljo

(npr. srečanje z delfinom) ... itn.

Seznam lahko dopolniš, zamenjaš "frekvenco" svojega počutja in ustvariš premik, saj

veš: Nič ni bolj pomembnega, kot da se dobro počutim in lahko vplivam na to.




usposabljanja.«

37

Priloga 2: RDEČA NIT – PREDSTAVITEV UČNEGA VIRA

RDEČA NIT ©

ali kako ohraniti svojo rdečo nit v nepredvidljivem svetu?

Modrec je najbolj podoben sebi.

(Sikst, pitagorejski filozof)

Ko sem se pred 18 leti nekega jutra zbudila, sem vedela: danes je dan za moje sanje. Sedla sem k računalniku in besede so privrele iz mene. Pozabila sem na čas, hrano, nase. Nastala je knjiga Ženska na poti k sebi. Zadnjič sem jo spet vzela v roke in ob pogledu na (samo)zadovoljno mlado žensko pomislila: "Niti sanja se ji ne, kakšna pot je pred njo!" Medtem se je dogajalo življenje z vsemi darili in zaušnicami. Pokrila sem se z blazino čez glavo, pa me je pocukalo za noge. Vstala sem, pogledala okrog sebe in videla, da gre drugim enako. Oddahnila sem si. Nekega jutra sem pobožala vse svoje robove, popihala praske in z balkona pogledala na zadnjih nekaj let. Zagledala sem podatek, ki ga pokažem na delavnicah o stresu: 10 najbolj stresnih dogodkov. Odkljukam jih osem od desetih v osmih letih. Potem se pogledam v ogledalo in od tam me gleda moj današnji jaz, ki je isto in hkrati več: je nežnejši in močnejši, kot sem mislila, je bolj ljubeč in bolj samosvoj, kot sem si predstavljala, je veliko bolj igriv, a hkrati resen, kot je videti. Življenje z vsemi odtenki - kot na sliki kakega impresionista. Potrepljam se po rami za trpežnost, humor in zvestobo. In potem vprašanje: "Kaj naj z vsem tem? Lahko recikliram, spremenim v nekaj novega? Lahko podarim, zamenjam, si naredim iz tega ogrlico in jo nosim kot nakit, darilo življenja, da sem jaz postala še bolj jaz?" Kaj je rdeča nit te poti? Kaj je smisel, namen vsega tega? In se spomnim svoje rdeče niti, ki se vleče skozi moje življenje:




usposabljanja.«

38

izmenjava, povezanost, kreativnost in ljubezen. Ah, in veselje, da ne pozabim. Morda se je včasih zapletla, zavozlala, a je bila vedno tu in zdaj je čas, da iz nje naredim pentljo. Zavežem jo na več kot 20-letni študij in izkušnje pri trenerskem delu s skupinami in osebnim coachingom in na svoje osebne izkušnje zadnjih nekaj let, zaradi katerih sem postala izvedenka za upravljanje s spremembami in soočanje z neznanim. Opažam, kako se moja osebna zgodba prepleta s temami, v katerih se je znašla vsa generacija in družba. Kako bi od tega vsi kaj pridobili? Nastala je knjiga RDEČA NIT, ki vas s preprostimi razlagami, osebnimi primeri in skozi 25 vaj, katerih rdeča nit je raziskovanje sebe, občutenje in pisanje, vodi k vznemirljivi pustolovščini skritega zaklada JAZ. Tja, kjer se skrivajo vsi viri naše osebne energije, ki daje odgovore na vprašanja osebne namere in smisla: - Zakaj sem tukaj? - Kaj lahko s tem, kar sem, prispevam in dajem? - Kdo sem s svojimi posebnimi kvalitetami in viri moči? - Kako se povežem z njimi? - Kako odkrijem dejavnost, ob kateri mi zaigra srce in pozabim na čas (in od tega tudi živim)? Ko boste opravili vse vaje, boste vedeli, kaj je vaša rdeča nit. Ko boste zaprli knjigo, si boste rekli: “Tako, zdaj vem, kaj je moja pot in vem, kaj je prvi korak, ki ga bom naredil že danes.” Knjiga je le začetek širšega projekta, katerega rdeča nit je delovanje z namenom in smislom - tako v svojem življenju kot širše, v družini, organizaciji, skupnosti. Če je ZAKAJ jasen, sta KAJ in KAKO enostavna. Ko nademo stik s seboj, svojo rdečo nit, delujemo z integriteto, strastjo in navdušenjem. Takrat smo neustavljivi kot posameznik ali tim. RDEČA NIT je priročnik, ki je le uvod v niz delavnic, osebnih coachingov in drugih

orodij, namenjenih učenju posameznikov in organizacij.

http://www.sledi.si/najdi-se.html




usposabljanja.«

39

Priloga 5: POVEZAVA Z NOTRANJO MOČJO

Tudi kadar reči potekajo drugače, kot želimo, imamo izbiro. Povežemo se spet s svojo

notranjo močjo ali pa ostajamo v strategiji preživetja.

Osebna moč je notranja igra, kakršno poznajo odlični športniki, glasbeniki ali

poslovneži. Znajo ostati v odličnem notranjem stanju tudi v težkih situacijah.

Mnogi izzivi, kot strah pred neznanim, ravnanje z izgubo ali občutek ranljivosti, nas silijo v nekoristne preživetvene strategije, kot so napad, odmik ali zamrznitev. Kako se vrniti

v svoje središče?

Povezava z močjo v sebi:

1. Sedi ali stoj v udobnem položaju, z obema stopaloma na tleh in z vzravnano hrbtenico (»poravnana os«). Preveri, da je tvoje dihanje enakomerno in prihaja iz

trebuha (visoko, plitvo dihanje v prsnem košu je znak stresa).

2. Usmeri svojo pozornost v stopala (»preseli« svoj um v stopala). Zavedaj se vseh občutkov v podplatih. Občuti dotik, prste, peto, obliko stopal, dotik čevljev… toploto..

3. Razširi svoje zavedanje tako, da vključiš vanj še prostor okrog sebe- najprej okrog stopala, nog, kolen, bokov.. Zavedaj se središča svojega trebuha in si reci: »Tukaj

sem.«




usposabljanja.«

40

4. Še naprej ohranjaj pozornost na spodnjem delu telesa, nato jo premakni preko sončnega pleteža, presnega koša. Osredotoči se na predel okrog srca in si reci: »Odprt sem.«

5. Razširi svojo pozornost na ramena, roke, komolce dlani, prste.. na obraz vrat…vrh glave… Zdaj pripelji svojo pozornost v središče glave, za tvojimi očmi in si reci:

»Pozoren sem, miren, sem tu in zdaj.«

6. Ostani v stiku z občutki v telesu v vseh treh središčih, zavedaj se prostora okrog sebe, ki se širi v nebo in navzdol v zemljo, vsega prostora na tvoji desni in levi in pred teboj… Reci si: »Pripravljen sem.«

Priloga 3: PREPRIČEVANJE ALI VPLIVANJE?

Učinkovito vodenje in upravljanje se začne s spoznanjem, da so ljudje pomembnejši od stvari.

Peter je uspešen projektni vodja. Dela vse po pravilih: obvlada stroko, je besedno spreten, dobro nastopa, zna izraziti kritiko in se predstaviti . Njegovi projekti so uspešni, a v karieri je obstal in je vedno bolj nezadovoljen. Kaj manjka? Pristno vplivanje namesto uveljavljanja s prepričevanjem. V čem je razlika? Uveljavljanje s prepričevanjem je kratkoročno, saj deluje iz predpostavke, da se je treba za pozornost boriti, iz potrebe po "imeti prav." To drugi občutijo in ne čutijo potrebe, da bi se vam pridružili. Zares vplivni ljudje se ne rinejo naprej, da bi vse prepričali o svoji izjemnosti, njihovo delo in dejanja govorijo sami zase. Izražajo želje, govorijo o svojih vrednotah, motivih in temah. In odločilno: drugim dajejo pozornost, spoštovanje, naklonjenost in hvaležnost. Tako vedenje krepi vpliv. Tako deluje pozitivna čustvena resonanca in povezanost s strankami in sodelavci. "A najprej se moram pokazati, uveljaviti!", so pogosti ugovori. Zmota! O vašem vplivanju in karieri ne odloča en sam dogodek, temveč celostna slika osebnosti. Pot do




usposabljanja.«

41

notranje moči je tlakovana s potrpežljivostjo (tudi s seboj). Potem pride do nenadnega preskoka na videz iz nič. Vpliv se zgodi, ko nastane ravnovesje sprejemanja in dajanja pozornosti. (Se spomnite, kako to čarobno deluje, ko ste "sveže" zaljubljeni?) Tako stanje si želijo tudi vaše stranke in sodelavci. Kaj ima sprejemanje opraviti z vplivanjem? Vse! Sprejemanje pomeni biti odprt za vse možnosti (tudi v prodaji!), ne nadzirati drugih in jim dovoliti, da so dajalci. (tudi stranke dobro občutijo, ali jim želite le nekaj prodati ali pa ste TAM ZANJE s pristnim zanimanjem). Ena ključnih sposobnosti tega tisočletja je sposobnost povezati se z vsakomer. V poslu temu pravimo mreženje, sodelovanje, prodaja, v osebnem življenju pa prijateljstvo ali ljubezen. Povezava je dvosmerna cesta in omogoči vse priložnosti, ki nastanejo v polju povezav z drugimi. Kdaj ste nazadnje dali popolno pozornost nekomu? Za koga boste zavestno popolnoma prisotni (vsaj nekaj minut) danes? V podjetjih včasih pozabljajo na to. Če so njihovi zaposleni tudi osebnostno na poti nenehnega učenja, bodo znali izbrati, kakšno vrsto znanja potrebujejo ta hip. Ena pomembnih tem v podjetjih je razvita kultura feedbacka - povratne informacije (t.j. okolje, v katerem je človeško delati tudi napake in o njih iskreno in spoštljivo govoriti). Iskreni sodelavci ali prijatelji se ne bojijo neudobnih resnic o sebi. Pri tem pomaga opazujoč, nepresojajoč "začetniški um" (kot bi rekli v zenu) samoopazovanje in učenje ob samorefleksiji (razmisleku o sebi). To je pot nenehnega samoizpopolnjevanja in učenja pri posamezniku in rast kakovosti v

podjetjih.




usposabljanja.«

42

Priloga 4: ČAROBNI NASLONJAČ*

Ste vedeli, da lahko hiše in prostore napolnite z želenimi občutki? Vsakdo med nami ima na primer priljubljeni naslonjač ali najljubši prostor v dnevni ali delovni sobi. Je to odvisno od naslonjača? Ne, od spominov in čustev, ki so povezani z njim. Ne pripisujemo jih kosu pohištva, temveč tistemu, kar smo leta »prispevali, vtisnili« vanj. Vendar gre tudi hitreje, celo v nekaj minutah. Svoj priljubljeni naslonjač lahko napolnite z dobrimi občutki in ga tako naredite za svoj čarobni naslonjač. Napolnite ga lahko z natanko tistimi občutki in viri moči, ki jih potrebujete. Kako to storite? Kot bi oblekli najljubši jopič ali slišali priljubljeno melodijo – oboje je povezano z občutki, ki jih občutite pri tem, in se avtomatsko sprožijo. Čarobni naslonjač 1. Vzravnano sedite v naslonjač ali na izbrani stol. V spomin si prikličite dogodek, ko ste bili posebno sproščeni (samozavestni, zbrani, mirni ...). - Kaj natančno ste takrat občutili? Uživajte popolnoma v tem občutku. - Kakšno sliko povezujete s tem spominom in občutkom? (Mnogi vidijo ob besedi »sproščenost« modro morsko gladino ali jezero. Kaj vidite vi?) - Kaj slište? Mnogi ljudje slišijo kako posebno melodijo ali stavek v mislih, kot npr.: »Sem popolnoma miren.« 2. Občutite še enkrat zares intenzivno ta dober občutek. Uživajte v njem, ko je najmočnejši, globoko vdihnite, se uživaško nagnite nazaj in globoko izdihnite. Predstavljajte si tudi zvok in sliko, ki ju povezujete z želenim občutkom. 3. Naš um se hitro uči in zdaj se je na primer naučil: Ta stol pomeni ... npr. sproščenost. (»Zasidrali« ste pozitiven občutek in tako sidro lahko vedno »vržete«, ko ga potrebujete .. .)

Documents

SKUPINSKA DINAMIKA, UČENJE IN · stresu. Znane tehnike so še avtogeni trening, samohipnoza, sugestivna vizualizacije, avtosugestivna metoda, različne dihalne tehnike itn. Vse pomirjajo