SPECIFIKACIJE ZA LEKSIKON (BESEDNIH OBLIK)projekt.slovenscina.eu/Media/.../SSJ...leksikon_v1.pdf · leksikon vsebuje tudi nestandardne zapise lem ali posameznih oblik, jih opredeljuje

SPECIFIKACIJE ZA LEKSIKON (BESEDNIH OBLIK) –

PROJEKT “SPORAZUMEVANJE V SLOVENSKEM JEZIKU”

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in

šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007‐2013,

razvojne prioritete: razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: izboljšanje

kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja 2007‐2013.

Avtorji: Tomaž Erjavec, Peter Holozan, Simon Krek, Matej Pivec, Simon Rigač, Simon Rozman, Aleš

Velušček

Kamnik, 31. 12. 2008

Stran 1 od 135

2.1. Izhodišča........................................................................................................................... 6 2.2. Leksikon............................................................................................................................ 7 2.2.1. Splošne informacije (glava) ......................................................................................................... 7

2.2.2. Leksikonska enota ....................................................................................................................... 8

2.2.3. Lema ............................................................................................................................................ 9

2.2.4. Besedna oblika...........................................................................................................................10

2.2.5. Povezana oblika ......................................................................................................................... 11

2.2.6. Pomen........................................................................................................................................17

2.2.7. Informacije o normativni rabi: element <FormRepresentation> ..............................................17

1. Samostalnik: referenčni zapis (Priloga 2) in posebnosti ................................................ 21 a. občna imena ..............................................................................................................................21

b. Lastna imena – osebna ter zemljepisna ....................................................................................24

2. Glagol: referenčni zapis (Priloga 3) in posebnosti ......................................................... 30 3. Pridevnik: referenčni zapis (Priloga 4) in posebnosti .................................................... 31 4. Prislov: referenčni zapis (Priloga 5) in posebnosti......................................................... 34 a. deležja........................................................................................................................................34

b. "rad" ..........................................................................................................................................34

c. ostalo .........................................................................................................................................36

5. Zaimek: leksikon, referenčni zapis (Priloga 6) in posebnosti......................................... 37 1. Leksikon (leme)..........................................................................................................................37

2. Posebnosti .................................................................................................................................38

6. Števnik............................................................................................................................ 40 1. Referenčni zapis.........................................................................................................................40

1.1. arabski .......................................................................................................................................40

1.2. rimski .........................................................................................................................................40

1.3. besedni ......................................................................................................................................41

2. Posebnosti pri števnikih.............................................................................................................42

7. Predlog ........................................................................................................................... 44 1. Leksikon .....................................................................................................................................44

2. Referenčni zapis.........................................................................................................................45

8. Veznik............................................................................................................................. 46 1. Leksikon .....................................................................................................................................46


9. Členek............................................................................................................................. 48 1. Leksikon .....................................................................................................................................48


10. Medmet ......................................................................................................................... 49 1. Referenčni zapis.........................................................................................................................49

Stran 2 od 135

2. Posebnosti pri medmetu ...........................................................................................................49

11. Okrajšava........................................................................................................................ 50 1. Referenčni zapis.........................................................................................................................50

2. Posebnosti pri okrajšavi.............................................................................................................50

2.3. Večbesedne enote ......................................................................................................... 52 2.3.1. Večbesedna lastna imena..........................................................................................................52

2.3.2. Slogovne večbesedne enote......................................................................................................54

Priloga 1: Seznam besednih vrst in njihovih oznak....................................................................... 56 2.4. BESEDNE VRSTE.............................................................................................................. 56 2.5. SAMOSTALNIK................................................................................................................ 56 2.6. GLAGOL .......................................................................................................................... 57 2.7. PRIDEVNIK...................................................................................................................... 58 2.8. PRISLOV.......................................................................................................................... 59 2.9. ZAIMEK........................................................................................................................... 59 2.10. ŠTEVNIK.......................................................................................................................... 61 2.11. PREDLOG........................................................................................................................ 62 2.12. VEZNIK............................................................................................................................ 62 2.13. ČLENEK ........................................................................................................................... 62 2.14. MEDMET ........................................................................................................................ 63 2.15. OKRAJŠAVA .................................................................................................................... 63

Priloga 2: samostalnik ................................................................................................................... 64 Priloga 3: glagol............................................................................................................................. 69 Priloga 3: pridevnik ....................................................................................................................... 77 Priloga 5: prislov.......................................................................................................................... 128 Priloga 6: zaimek ......................................................................................................................... 130

Stran 3 od 135

1. UVOD

Leksikon besednih oblik v okviru projekta SSJ je zasnovan tako, da zadovolji dva cilja:

rabo leksikona v okviru jezikovnotehnoloških aplikacij SSJ

rabo leksikona pri bodočih spremljevalnih aplikacijah slogovnega priročnika.

Sledenje tem dvem ciljem vsebino leksikona postavlja pred dve nasprotujoči tendenci: v

jezikovnotehnoloških aplikacijah mora leksikon čim bolj uspešno opredeljevati oblikoslovne lastnosti

vseh leksikonskih enot (besed), ki jih srečamo v realnih besedilih, vključno z govorjenimi besedili, in

omogočiti preprosto strojno berljivost podatkov. Pri slogovnem priročniku pa mora omogočiti uspešno

predstavljanje informacij o normativnih vidikih besedišča, primerjanih s sodobno realnostjo slovenskega

jezika, zaželeno pa je tudi, da je berljiv.

Za predstavitev leksikona je bil izbran format ISO standard "Lexical Markup Framework",1 ki je zadnji

rezultat dolge tradicije projektov na področju standardizacije zapisa leksikalnih podatkov za evropske (in

druge) jezike.2

Leksikon kot del jezikovnotehnoloških aplikacij mora biti poleg tega usklajen še z dvema deloma projekta

SSJ, ki se združujejo v tesno povezan sklop: učni korpus ter oblikoslovni označevalnik. Oznake v učnem

korpusu (in kasneje v celotnem korpusu) tako izhajajo neposredno iz oblikoslovnih opredelitev v

leksikonu besednih oblik, te oznake pa pri avtomatskem označevanju besedil uporablja tudi oblikoslovni

označevalnik.

Nabor oznak, uporabljen za opredeljevanje posameznih v leksikonu SSJ, izhaja iz nabora oznak, ki je bil

izdelan v projektu "Jezikoslovno označevanje slovenščine"3, pri čemer je nabor oznak JOS nadgradnja

nabora oznak Multext‐East,4 ki je bil uporabljen pri označevanju korpusov v okviru projekta Multext‐

1 LMF je novembra 2008 postal mednarodni standard ISO‐24613:2008. Stran LMF:

http://www.lexicalmarkupframework.org/.

2 Projekti s področja standardizacije jezikovnih virov: EAGLES (http://www.ilc.cnr.it/EAGLES/home.html), ISLE

(http://www.ilc.cnr.it/EAGLES96/isle/ISLE_Home_Page.htm), PAROLE/SIMPLE

(http://www.ub.edu/gilcub/SIMPLE/simple.html).

3 Institut "Jožef Stefan", vodja dr. Tomaž Erjavec: http://nl.ijs.si/jos/.

4 Spletna stran: http//nl.ijs.si/ME/.

Stran 4 od 135

http://www.lexicalmarkupframework.org/

http://www.ilc.cnr.it/EAGLES/home.html

http://www.ilc.cnr.it/EAGLES96/isle/ISLE_Home_Page.htm

http://www.ub.edu/gilcub/SIMPLE/simple.html

http://nl.ijs.si/jos/

East, FIDA (l. 2000) in FidaPLUS (l. 2006).5 V nadaljevanju

opredelimo: nabor besednih vrst, njihovih lastnosti in vrednosti, format leksikona besednih oblik s

tipičnimi rešitvami glede zapisa za posamezne besedne vrste, dokončne liste leksikalnih enot pri zaprtih

besednih vrstah, opredelitve pri nekaterih težjih posamičnih leksikalnih enotah ali skupinah enot ter

opišemo orodje za vnos leksikalnih enot v leksikon.

5 Spletna stran: http://www.fidaplus.net, http://www.fida.net/.

Stran 5 od 135

http://www.fidaplus.net/

http://www.fida.net/

2. Vzorci formata

2.1. Izhodišča

Splošno:

oblikoslovni podatki, ki formalno spadajo med oznake v okviru standardiziranega predvidenega

nabora oznak (Priloga 1), so preprosto ločljivi od vseh drugih podatkov o leksikonski enoti

ni nujno, da se opredelitve glede pripadnosti besedni vrsti v leksikonu ali posedovanju

posamičnih lastnosti pri oblikah v celoti ujemajo s sistemom označevanja v korpusu, vendar

mora biti informacija o preferenčni izbiri pri označevanju konkretnih korpusnih pojavnic jasno

ločljiva v leksikonu (Glej "Informacije o normativni rabi")

leksikon vsebuje tudi nestandardne zapise lem ali posameznih oblik, jih opredeljuje glede na

standardni zapis, skupaj s podatki o frekvenci pojavljanja v korpusu SSJ

leksikon vsebuje tudi večbesedne enote, vendar samo take, ki so namenjene identifikaciji

slogovnih alternativ pri pisanju besed skupaj in narazen ter identifikaciji večbesednih lastnih

imen, ne uporabljajo se pri označevanju korpusa SSJ

Vsebinsko leksikon zajema:

približno 100.000 leksikonskih enot

leksikonske enote, ki ustrezajo vsem pojavnicam v učnem korpusu (400.000 pojavnic) in v

korpusu "jos100k"; dodatni pogoji:

1. kategorija "neuvrščeno" je izvzeta

2. če se lema pojavi redko (npr. 1x), je dodaten pogoj, da ima zadostno pojavnost v

referenčnem korpusu SSJ

3. lastna imena in akronimi niso vključeni v leksikon po tem kriteriju

vse leksikonske enote zaprtih besednih vrst: predlog, veznik, zaimek, členek.

vsaj en primer leksikonske enote za vsako od besednih vrst in opredelitev prve podravni (vrsta),

ne glede na pogostost pojavljanja

Stran 6 od 135

primere izbranih težjih primerov iz oblikoslovja, ne

glede na pogostost pojavljanja – primeri: tuja lastna imena, glagol "stati‐stati", samostalniki

delfin(žival)‐delfin(slog), dno itd.

najpogostejše večbesedne enote po kriteriju pisanja skupaj‐narazen

ostanek (če se izkaže) po spisku glede na pogostost pojavljanja v korpusu FidaPLUS (razmerja

veljajo za celoten leksikon):

1. samostalnik: 40 %

lastno ime: 8 % (od tega večbesedne 1 %)

akronim: 1 %

2. glagol: 15 %

3. pridevnik: 25 %

4. števnik: 5 %

5. prislov: 5 %

6. medmet: 1 %

2.2. Leksikon

2.2.1. Splošne informacije (glava)

Leksikon SSJ sestavljajo:

1. Splošne informacije o leksikonu s podatkoma o idenitifkaciji leksikona in o jezikovnem kodiranju, ki

velja za enoto:

<GlobalInformation>

<feat att="label" val="Leksikon SSJ"/>

<feat att="languageCoding" val="ISO 639-3"/>

Stran 7 od 135

</GlobalInformation>

2. Telo leksikona <Lexicon> sestavljajo:

2.1. identifikacija jezika

<feat att="language" val="slv"/> in

2.2. posamezne leksikonske enote.

2.2.2. Leksikonska enota

Leksikonska enota <LexicalEntry> vsebuje:

1. atribute in vsebinske elemente:

1.1. identifikacijo leksikonske enote v atributu "id" elementa <LexicalEntry>:

<LexicalEntry id="LE_oh">

vsebina atributa id je sestavljena iz: predpona "LE" + podčrtaj + lema

temu zapisu dodamo še: + podčrtaj + [zaporedna arabska številka od 1 naprej], če imata dve

lemi v leksikonu enako zaporedje grafemov

arabske številke si sledijo: samostalnik, glagol, pridevnik, prislov, zaimek, števnik, predlog,

veznik, členek, medmet

1.2. identifikacijo besedne vrste v generičnem elementu <feat> z vsebinskim atributom

"besedna_vrsta" in lastnosti, ki so skupne vsem oblikam, ki jih vsebuje LE:

<LexicalEntry id="LE_gejzir">

<feat att="besedna_vrsta" val="samostalnik"/>

<feat att="vrsta" val="občni"/>

<feat att="spol" val="moški"/>

2. podelemente, ki vključujejo štiri elemente:

2.1. lemo leksikonske enote v elementu <Lemma>

2.2. posamezne besedne oblike v elementu <WordForm>

2.3. informacijo o povezanih leksikonskih enotah v elementu <RelatedForm>, kjer to predvideva

Stran 8 od 135

sistem

2.4. informacijo o identifikaciji pomena leksikonske enote v elementu <Sense>, kjer je to potrebno zaradi razdvoumljanja dveh enakih lem z enako oznako besedne vrste

2.2.3. Lema

Element <Lemma> vsebuje osnovno obliko posamezne leksikonske enote. Po besednih vrstah:

o samostalnik:

imenovalnik ednine

imenovalnik množine, če edninska oblika ne obstaja

o glagol:

nedoločnik

o pridevnik:

moški spol, ednina, imenovalnik, nedoločna oblika,6 osnovnik

o števnik:

moški spol, ednina, imenovalnik

imenovalnik moškega spola ustreznega števila, če druge oblike ne obstajajo

o zaimek:

pregibni: moški spol, ednina, imenovalnik, nedoločna oblika

o prislov:

osnovnik

o predlog, veznik, členek, medmet, okrajšava:

edina oblika

Vse morebitne posebnosti in izjeme od navedenih splošnih pravil so navedene pri posameznih besednih

vrstah v rubriki "posebnosti".

6 V primerih, kjer obstajata nedoločna in določna oblika pridevnika, števnika, zaimka, sicer se uporabi edina oblika.

Stran 9 od 135

2.2.4. Besedna oblika

Element <WordForm> vsebuje posamezne oblike, ki tvorijo paradigmo določene leme, in tiste

lastnosti, ki obliko v leksikonski enoti razlikujejo od ostalih oblik. Vse informacije so v generičnem

elementu <feat>. Oblika je zabeležena v atributu "zapis_oblike", ostale informacije pa v atributih,

katerih vrednosti predpisuje nabor oznak.7 Primeri elementa <WordForm>:

Lema = glagol "izdelati"

...

<WordForm>

<feat att="zapisOblike" val="izdelati"/>

<feat att="oblika" val="nedoločnik"/>

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapisOblike" val="izdelat"/>

<feat att="oblika" val="namenilnik"/>

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapisOblike" val="izdelal"/>

<feat att="oblika" val="deležnik"/>


<feat att="število" val="ednina"/>

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapisOblike" val="izdelala"/>


<feat att="spol" val="ženski"/>

7 Vrednosti atributov, ki ne spadajo pod standardni nabor oznak in opredeljujejo normativni oz. nenormativni zapis

oblik, so navedene v rubriki "Informacije o normativni rabi".

Stran 10 od 135


</WordForm>

...

2.2.5. Povezana oblika

Element <RelatedForm> vsebuje informacijo oz. zagotavlja povezanost lem, ki se nahajajo v

različnih leksikonskih enotah, v leksikonu pa želimo zabeležiti, da med njimi obstaja določena

(besedotvorna) povzava. V elementu <feat> se nahaja atribut @attr z vsebino "idref" in atribut @val

z idenifikacijsko vrednostjo povezane leksikonske enote. Leksikon vsebuje samo tiste povezane

elemente, ki po sprejetih pravilih pridejo med 100.000 leksikonskih enot. Element <RelatedForm> uporabljamo v naslednjih primerih:

o pri samostalnikih:

izpeljani svojilni pridevnik (‐ov/‐ev, ‐in)8

pri glagolnikih (‐ev, ‐nje) izvorni glagol

pri občnih samostalnikih prekrivno lastno ime

pri lastnih imenih prekrivni občni samostalnik

pri izpeljanih samostalnikih na ‐ost izvorni pridevnik

o pri glagolih:

izpeljani glagolnik: ‐ev, ‐nje

deležje na ‐e, ‐č, ‐aje oz. v leksikonu: prislov, deležje

deležnik na ‐č oz. v leksikonu: deležniški pridevnik

deležnik stanja na ‐l, ‐n, ‐t oz. v leksikonu: deležniški pridevnik

o pri pridevnikih:

pri svojilnih pridevnikih ustrezajoči samostalnik

izpeljani prislov

8 Svojilne pridevnike navajamo, če imajo zadostno pojavnost v korpusu.

Stran 11 od 135

pri deležniških pridevnikih izvorni

glagol

izpeljani samostalnik na ‐ost

elativ, če ima zadostno pogostnost

o pri prislovih:

izvorni pridevnik

pri deležjih izvorni glagol

elativ, če ima zadostno pogostnost

o pri okrajšavah:

na neokrajšano lemo, če je enobesedna

o zaimek, števnik, predlog, veznik, členek, medmet:

<RelatedForm> ne uporabljamo

Primeri zapisa za posamezne kategorije:

1. samostalniki:

1.1. izpeljani svojilni pridevnik (‐ov/‐ev, ‐in): lema = "česen"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_česnov"/>

</RelatedForm>

1.2. pri glagolnikih (‐ev, ‐nje) izvorni glagol: lema = "čakanje", "podreditev"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_čakati"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_podrediti"/>

</RelatedForm>

Stran 12 od 135

1.3. pri občnih samostalnikih prekrivno lastno ime:

lema = "luka"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_Luka"/>

</RelatedForm>

1.4. pri lastnih imenih prekrivni občni samostalnik: lema = "Luka"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_luka"/>

</RelatedForm>

1.5. pri izpeljanih samostalnikih na ‐ost izvorni pridevnik: lema = "ogabnost"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_ogaben"/>

</RelatedForm>

2. glagoli:

2.1. izpeljani glagolnik na ‐ev, ‐nje: lema = "podrediti", "čakati"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_podreditev"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_čakanje"/>

</RelatedForm>

2.2. deležje na ‐e, ‐č, ‐aje oz. v leksikonu: prislov, deležje: lema = "čakati", "sedeti"

Stran 13 od 135

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_čakaje"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_čakajoč"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_sede"/>

</RelatedForm>

2.3. deležnik na ‐č oz. v leksikonu: deležniški pridevnik: lema = "sedeti"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_sedeč"/>

</RelatedForm>

2.4. deležnik stanja na ‐l, ‐n, ‐t oz. v leksikonu: deležniški pridevnik: lema = "podrediti", "zaostati",

"spreti"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_podrejen"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_zaostal"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_sprt"/>

</RelatedForm>

Stran 14 od 135

3. pridevniki:

3.1. pri svojilnih pridevnikih (‐ov/ev, ‐in) ustrezajoči samostalnik: lema = "česnov", "grofičin"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_česen"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_grofica"/>

</RelatedForm>

3.2. izpeljani prislov: lema = "ogaben"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_ogabno"/>

</RelatedForm>

3.3. pri deležniških pridevnikih izvorni glagol: lema = "podrejen"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_podrediti"/>

</RelatedForm>

3.4. izpeljani samostalnik: lema = "ogaben"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_ogabnost"/>

</RelatedForm>

Stran 15 od 135

3.5. elativ, če ima zadostno pogostnost: lema =

"ogabnost"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_preogabnost"/>

</RelatedForm>

4. prislovi:

4.1. izvorni pridevnik: lema = "izzivalno"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_izzivalen"/>

</RelatedForm>

4.2. pri deležjih izvorni glagol: lema = "čakaje"

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_čakati"/>

</RelatedForm>

4.3. elativ, če ima zadostno pogostnost

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_pretesno"/>

</RelatedForm>

5. okrajšave:

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_doktor"/>

Stran 16 od 135

</RelatedForm>

2.2.6. Pomen

Element <Sense> uporabljamo samo v primerih, ko ima lema pri pregibnih besednih vrstah

(samostalnik, glagol, pridevnik, zaimek, števnik):

enako zaporedje grafemov

enake vse lastnosti, ki spadajo neposredno na prvi podnivo leksikonske enote

del oblik v oblikoslovni paradigmi drugačen.

Zapis elementa vključuje: podelemet <Definition>, ki v generičnem elementu <feat> vsebuje

atribut @att z vrednostjo "text" in atribut @val z definicijo:

<Sense>

<Definition>

<feat att="text" val="imeti določeno kupno ali prodajno ceno"/>

</Definition>

</Sense>

Element uprabljamo pri glagolih: izvesti (izvezem‐izvedem), napasti (napadem‐napasem),

obstati (obstojim‐obstanem), odpeti (odpojem, odpnem), pasti (padem, pasem), peti (pojem,

pnem), popasti (popadem, popasem), razpasti (razpasem‐ razpadem), stati (stojim‐stanem),

uvesti (uvedem‐uvezem), vesti (vezem‐vedem), zapeti (zapnem‐zapojem), zavreti (zavrel‐zavrl)

Elementa ne uporabljamo za razlikovanje med živostjo in neživostjo pri samostalniku (prim.

delfin, žerjav, koder itd.). Glej tudi: Posebnosti pri samostalniku.

2.2.7. Informacije o normativni rabi: element <FormRepresentation>

Starševski element za zapis informacij <FormRepresentation> uporabljamo v primeru, ko

obstajata za eno besedno obliko, opredeljeno v pregibni paradigmi, dve varianti, in je potrebno pri

posamezni varianti opredeliti:

Stran 17 od 135

a. njen normativni status,

b. lastnosti, ki ne spadajo v referenčno nabor oznak.

V zapisu navedemo:

1. element <feat> z atributom @att in vrednostjo "zapis_oblike".

2. element <feat> z atributom @att in vrednostjo "nabor_JOS", atribut @val z vrednostim "da"

ali "ne" opredeljuje, ali se navedena oblika in njene lastnosti uporabljajo v okviru standardnega

nabora oznak – samo v primeru, če znotraj elementa opredeljujemo lastnosti, ki ne spadajo med

normativno opredeljevanje oblike

3. element <feat> z atributom @att in vrednostjo "norma", atribut @val opredeljuje tri možne

lastnosti:

a. variantno – kadar sta obe navedeni obliki v skladu s trenutno standardno slovenščino

b. nestandardno – za obliko, ki ni v skladu s trenutnim standardom

c. standardno – za obliko, ki je v skladu s trenutnim standardom

4. element <feat> z atributom @att in vrednostjo "pogostnost", atribut @val pa vsebuje število

pojavitev različnice v korpusu SSJ

Navedeno velja kot splošna navodila, navajamo nekaj konkretnih primerov rabe:

zapis za pridevnik moškega spola v tožilniku ednine

<WordForm>



<feat att="sklon" val="tožilnik"/>

<FormRepresentation>

<feat att="zapis_oblike" val="podrejen"/>

<feat att="nabor_JOS" val="da"/>

<feat att="določnost" val="ne"/>

</FormRepresentation>


Stran 18 od 135

<feat att="zapisOblike" val="podrejenega"/>




<feat att="zapisOblike" val="podrejen"/>

<feat att="nabor_JOS" val="ne"/>

<feat att="živost" val="ne"/>



<feat att="zapisOblike" val="podrejenega"/>


<feat att="živost" val="da"/>


</WordForm>

zapis za variantno obliko zapisa v paradigmi: lema "foyer", rodilnik ednine

<WordForm>


<feat att="sklon" val="rodilnik"/>


<feat att="zapisOblike" val="foyerja"/>

<feat att="norma" val="variantno"/>

<feat att="pogostnost" val="3000"/>



<feat att="zapisOblike" val="foyera"/>




Stran 19 od 135

</WordForm>

zapis za standardno in nestandardno obliko zapisa v paradigmi: lema "jaz", mestnik dvojine

<WordForm>

<feat att="število" val="dvojina"/>

<feat att="sklon" val="mestnik"/>


<feat att="zapisOblike" val="naju"/>

<feat att="norma" val="standardno"/>




<feat att="zapisOblike" val="nama"/>

<feat att="norma" val="nestandardno"/>



</WordForm>

Stran 20 od 135

1. Samostalnik: referenčni zapis (Priloga 2) in posebnosti

a. občna imena

vsi glagolniki so označeni kot samostalniki, informacija o glagolniškosti je razvidna iz

elementa <RelatedForm>, ki vsebuje informacijo o povezanem glagolu:

<LexicalEntry id="LE_stokanje">



<feat att="spol" val="srednji"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="stokanje"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="stokanje"/>


<feat att="sklon" val="imenovalnik"/>

</WordForm>

...

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_stokati"/>

</RelatedForm>

</LexicalEntry>

tožilniški vnos za ednino pri moških samostalnikih vsebuje informacijo o živosti/neživosti:

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="stražarja"/>



Stran 21 od 135


</WordForm>

obliki za živost/neživost sta navedeni zaporedno v leksikonski enoti pri samostalnikih, ki jo

izkazujejo (delfin, koder, žerjav itd.):

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfin"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfina"/>




</WordForm>

variantne oblike, ki imajo isto lemo, navajamo skupaj na isti ravni v okviru iste leksikonske

enote (primer sklanjanja: gejzirja‐gejzira, dne‐dneva):

<LexicalEntry id="LE_gejzir">




<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="gejzir"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="gejzir"/>

Stran 22 od 135



</WordForm>



<WordForm>




<feat att="zapis_oblike" val="gejzirja"/>





<feat att="zapis_oblike" val="gejzira"/>




</WordForm>

</LexicalEntry>

<LexicalEntry id="LE_dan">




<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="dan"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="dan"/>

Stran 23 od 135



</WordForm>



<WordForm>




<feat att="zapis_oblike" val="dne"/>





<feat att="zapis_oblike" val="dneva"/>




</WordForm>

če ima samostalnik dva spola in isti zapis leme (npr. prst/m/‐prst/ž/), sta to dve leksikonski enoti (ne

uporabljamo razdvoumljanja s <Sense>)

b. Lastna imena – osebna ter zemljepisna

lastna imena imajo lemo zapisano z veliko začetnico

<LexicalEntry id="LE_Luka">


<feat att="vrsta" val="lastni"/>

Stran 24 od 135


<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="Luka"/>

</Lemma>

če se lastno ime lahko uporablja za moškega iz žensko in ima isti zapis leme (npr. Saša/m/‐Saša/ž/),

sta to dve leksikonski enoti

vsi priimki imajo dve leksikonski enoti ‐ ena po ničti ženski sklanjatvi, druga po moški

<LexicalEntry id="LE_Sternad">




<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="Sternad"/>

</Lemma>

<WordForm>




</WordForm>

<WordForm>




</WordForm>

<WordForm>


Stran 25 od 135


<feat att="sklon" val="dajalnik"/>

</WordForm>

<LexicalEntry id="LE_Sternad">




<Lemma>


</Lemma>

<WordForm>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="Sternada"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="Sternadu"/>



Stran 26 od 135

</WordForm>

lastna imena z ženskim in srednjim spolom imajo po dve leksikonski enoti (npr. Japonska‐

Japonsko)

kratična imena (akronime) v leksikon vnašamo kot lastna imena:

o geografske oz. politične enote: EU, RS, ZR itd.

o politične stranke: CDU, SD, SDS itd.

o podjetja in organizacije (tudi njihove dele): BBC, BTC, DURS, DZ, RTV, SFOR, OŠ itd.

o kratice zakonov: ZDR, ZJU, ZSPJS itd.

vsi akronimi, ki so pisani z velikimi črkami, imajo v leksikonu dvojno paradigmo, z vezajem in

brez vezaja, in sicer v isti leksikonski enoti:

<LexicalEntry id="LE_BTC">




<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="BTC"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="BTC"/>



</WordForm>

<WordForm>


Stran 27 od 135



<feat att="zapis_oblike" val="BTC-ja"/>





<feat att="zapis_oblike" val="BTCja"/>




</WordForm>

če ima akronim dva spola (npr. RTV/m/, RTV/ž/), je vsaka paradigma v svoji leksikonski enoti

če je akronim postal lastno ime z veliko začetnico, je v svoji leksikonski enoti:

<LexicalEntry id="LE_Sazu">




<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="Sazu"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="Sazu"/>



</WordForm>

Stran 28 od 135

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="Sazuja"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="Sazuju"/>



</WordForm>

Stran 29 od 135

2. Glagol: referenčni zapis (Priloga 3) in posebnosti

glagol biti (glej datoteko: Leksikon‐SSJ‐glag‐biti‐slv‐01.xml)

pomožni glagol je samo glagol biti, bodisi kot glagol obstajanja ali v funkciji tvorjenja časov; ostale

glagole označujemo kot glavne.

kot deležnike označujemo samo opisne deležnike na –l v funkciji tvorjenja časov. Trpne deležnike na

–n/‐t označujemo kot deležniške pridevnike.

pogojnik označujemo samo pri obliki bi.

lastnost nikalnosti imajo samo trije glagoli: biti, imeti, hoteti

Stran 30 od 135

3. Pridevnik: referenčni zapis (Priloga 4) in posebnosti

pridevnike na ‐ov/‐ev/‐in načeloma vedno označujemo za svojilne, tudi če pomensko izražajo

lastnost (človekov, smrekov, česnov, breskov, ogljikov itd.), ne pa "jalov", "gotov" ipd.

deležniški pridevniki so deležniki na ‐č in deležniki stanja na ‐l, ‐n, ‐t, ki so izpeljani iz glagolov

svojilni pridevniki vsebujejo samo del paradigme za stopnjo nedoločeno, brez primernika in

presežnika (če po izvoru deležniški pridevnik izkazuje oblike za primernik in presežnik, postane

"splošni", npr. znan)

vse deležniške pridevnike, tvorjene iz zanikanih glagolov ali glagolskih zvez, opredeljujemo kot

splošne: nedokončan, nedovoljen, neizgovorjen, neizplačan, nemoten, nenadzorovan, nenašminkan,

neodgovorjen, neopažen, neorganiziran, neoviran, nepodeljen, nepopit, nepostavljen, neprekinjen,

nerazčiščen, nerazodet, nespremenjen, neusklajen, nevzdrževan, nezavarovan, nežgan,

novoustanovljen itd.

svojilni pridevniki vsebujejo samo del paradigme za stopnjo nedoločeno, brez primernika in

presežnika

določno in nedoločno obliko imajo splošni in deležniški pridevniki, pri svojilnih je oblika vedno

opredeljena kot nedoločna.

<WordForm>

<feat att="zapisOblike" val="česnov"/>





</WordForm>

<WordForm>





Stran 31 od 135

<feat att="zapisOblike" val="česnovega"/>





<feat att="zapisOblike" val="česnov"/>




</WordForm>

določnost navajamo pri pridevnikih moškega spola ednine imenovalnika in tožilnika

<WordForm>

<feat att="zapisOblike" val="ogaben"/>

<feat att="stopnja" val="nedoločeno"/>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapisOblike" val="ogabni"/>





<feat att="določnost" val="da"/>

Stran 32 od 135

</WordForm>

<WordForm>






<feat att="zapisOblike" val="ogabnega"/>





<feat att="zapisOblike" val="ogaben"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapisOblike" val="ogabni"/>






</WordForm>

pridevniki na ‐ski/ški imajo samo določno obliko moškega spola ednine imenovalnika in tožilnika

Stran 33 od 135

4. Prislov: referenčni zapis (Priloga 5) in posebnosti

a. deležja

<LexicalEntry id="LE_čakaje">

<feat att="besedna_vrsta" val="prislov"/>

<feat att="deležje" val="da"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="čakaje"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakaje"/>


</WordForm>

<RelatedForm>

<feat att="zapis_oblike" val="LE_čakati"/>

</RelatedForm>

</LexicalEntry>

b. "rad"

<LexicalEntry id="rad">


<feat att="deležje" val="ne"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="rad"/>

</Lemma>

<WordForm>

Stran 34 od 135

<feat att="zapis_oblike" val="rad"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="rada"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="rado"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="radi"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="rade"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="stopnja" val="primernik"/>


<feat att="zapis_oblike" val="raje"/>





<feat att="zapis_oblike" val="rajši"/>

Stran 35 od 135




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="stopnja" val="presežnik"/>


<feat att="zapis_oblike" val="najrajši"/>





<feat att="zapis_oblike" val="najraje"/>




</WordForm>

</LexicalEntry>

c. ostalo

stopnjevalni prislovi bolj/najbolj ter manj/najmanj imajo leme bolj/najbolj, manj/najmanj ter so

opredeljeni kot Rnn. Podoben primer tudi prislova največkrat in najprej.

niso deležja: baje (členek), glede (predlog)

nepregibne prislovne vprašalnice oz. vprašalni prislovni zaimki so označeni kot prislovi (čemu,

kako, kam, kdaj, kje, kod, kolikič, koliko, kolikokrat, počemu, zakaj)

kot prislovi so označeni tudi drugi prislovni zaimki (toliko, kdovekoliko, količkaj, kolikanj, itd.)

Stran 36 od 135

5. Zaimek: leksikon, referenčni zapis (Priloga 6) in posebnosti

1. Leksikon (leme)

CELOSTNI KAZALNI NIKALNI OSEBNI OZIRALNI POVRATNI

oba oni nič čezme čigar čezse

obadva onile nihče jaz čigarkoli medse

oboj ta nikak jest čigarsižebodi nadse

oboje tadva nikakršen medme čigaver nase

obojen taisti nikakšen nadme čigaverkoli obse

ves tak nikdo name čigavršen podse

vsak takisti nikogaršen obme čigavršnji predse

vsakateri takle nikogaršnji on kakršen se

vsakdo takošen nobeden podme kakršenkoli skozse

vsakogaršen takov noben pome kakršensižebodi svoj

vsakogaršnji takšen predme kar vase

vsakršen takšenle skozme karkoli zase

vsakteri tale ti karsibodi

talele vame karsižebodi

tisti zame katerikoli

tistile katerisibodi

tolik kdor

toliker kdorkoli

Stran 37 od 135

tolikšen kdorsibodi

tolikšnji kdorsižebodi

toti kolikršen

SVOJILNI VPRAŠALNI NEDOLOČNI

moj čigav bogsigavedikakšen kdovekakšen marsikdo nekolik

najin kaj bogvedikaj kdovekateri mnog nekolikšen

naš kak bogvedikateri kdovekdo mnogokaj nekolikšnji

njegov kakošen bogvekaj kdovekolik mnogokateri nekov

njen kakov bogvekakšen malokaj mnogokdo nekšen

njihen kakšen bogvekateri malokak negdo premarsikateri

njihnji kateri bogvekolik malokakšen nek premnog

njihov kdo bogvekolikšen malokateri nekaj prenekaj

njun koji enak malokdo nekak prenekateri

tvoj kolik enaki marsičigav nekakov prenekdo

vajin koliker enakšen marsikaj nekakšen redkokateri

vaš kolikšen isti marsikak nekateri redkokdo

kdovekaj marsikakšen nekdo

kdovekak marsikateri neki

2. Posebnosti

Stran 38 od 135

nepregibne prislovne vprašalnice oz. vprašalni

prislovni zaimki so vedno označeni kot prislovi (čemu, kako, kam, kdaj, kje, kod, kolikič, koliko,

kolikokrat, počemu, zakaj)

kot prislovi so označeni tudi drugi prislovni zaimki (toliko, kdovekoliko, količkaj, kolikanj, itd.)

pri zaimkih z določno‐nedoločnim parom v imenovalniku ednine je lema enaka imenovalniški

obliki le pri določni obliki (oblika: nek ‐> lema: nek; oblika: neki ‐> lema: neki), pri ostalih oblikah

je nedoločna (nek, enak) – glej priložene vzorce.

Stran 39 od 135

6. Števnik

1. Referenčni zapis

1.1. arabski

<LexicalEntry id="LE_10">



<feat att="besedna_vrsta" val="števnik"/>

<feat att="zapis" val="arabski"/>

<feat att="vrsta" val="glavni"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="10"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="10"/>

</WordForm>

</LexicalEntry>

1.2. rimski

<LexicalEntry id="LE_X">


<feat att="zapis" val="rimski"/>


<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="X"/>

</Lemma>

Stran 40 od 135

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="X"/>

</WordForm>

</LexicalEntry>

1.3. besedni

<LexicalEntry id="LE_deset">


<feat att="zapis" val="besedni"/>


<feat att="število" val="množina"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="deset"/>

</Lemma>

<WordForm>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="desetih"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="desetim"/>


</WordForm>

<WordForm>

Stran 41 od 135



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="desetih"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="desetimi"/>

<feat att="sklon" val="orodnik"/>

</WordForm>

</LexicalEntry>

2. Posebnosti pri števnikih

kot arabske števke opredeljujemo tudi decimalne številke

tako kot pri vrstilnih števnikih tudi pri glavnih v arabskem/rimskem zapisu ne opredeljujemo spola,

števila in sklona

pri besednih števnikih nad štiri spola ne opredeljujemo

lema pri glavnih števnikih je moška oblika števnika (en, dva, trije, štirje)

med zaimkovne števnike spadajo samo leme en (ter varianta eden) ter drug

oblika "drug" in "drugi" pri moškem spolu ednine imenovalnik in tožilnik dobita lastnost "določnost".

"poldrug" itd. je pridevnik, lema je "poldrug" (oblika "poldrug" in "poldrugi" pri moškem spolu

ednine imenovalnik in tožilnik imata lastnost "določnost")

s kategorijo "drugi" pri lastnosti "vrsta" opredeljujemo množilne števnike (enojen, dvojen, trojen,

četveren, …) in vrstilne ločilne (enoj, dvoj, troj, četver, peter, ...)

določnost opredeljujemo samo pri množilnih števnikih (dvojen/dvojni) in pri zaimkovnem števniku

drugi (samo oblika drug).

Stran 42 od 135

posamostaljeni števniki, ki označujejo večkratnik od

osnovnega števila (tisoči, stotine, desetine), so samostalniki. V tem primeru so leme množinske, da

se jih loči od deležev.

besede, ki označujejo kratnost, spadajo pod a. pridevnike (enkraten, dvakraten, trikraten, ...), b.

prislove (enkrat, dvakrat, trikrat, ...)

Stran 43 od 135

7. Predlog

1. Leksikon

a Dt na Dm preblizu Dr vpričo Dr

blizu Dd na Dt pred Do vrh Dr

blizu Dr nad Do pred Dt vrhu Dr

brez Dr nad Dt prek Dr vsled Dr

čez Dt namesto Dr preko Dr vštric Dr

do Dr napram Dd pri Dm vzdolž Dr

glede Dr nasproti Dd proti Dd z Do

iz Dr nasproti Dr raz Dr z Dr

izmed Dr navkljub Dd raz Dt za Do

iznad Dr navzlic Dd razen Dr za Dr

izpod Dr o Dm skoz Dt za Dt

izpred Dr ob Dm skozi Dt zaradi Dr

izven Dr ob Dt spod Dr zastran Dr

izvzemši Dt od Dr spred Dr zavoljo Dr

izza Dr okoli Dr spričo Dr zmed Dr

k Dd okrog Dr sred Dr znad Dr

kljub Dd onkraj Dr sredi Dr znotraj Dr

koncem Dr onstran Dr širom Dr zoper Dt

Stran 44 od 135

konec Dr po Dm tekom Dr zraven Dr

kraj Dr po Dt tostran Dr zunaj Dr

križem Dr pod Do v Dm ž Do

krog Dr pod Dt v Dt ž Dr

med Do poleg Dr vdolž Dr

med Dt povrh Dr via Di

mimo Dr povrhu Dr vkljub Dd


<LexicalEntry id="LE_nasproti">

<feat att="besedna_vrsta" val="predlog"/>


<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="nasproti"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="nasproti"/>

</WordForm>

</LexicalEntry>

Stran 45 od 135

8. Veznik

1. Leksikon

a Vp dasiravno Vd kot Vd saj Vp

ako Vd dočim Vd marveč Vp sicer Vp

akoprav Vd dokler Vd naj Vd tako Vp

ali Vp in Vp najsi Vd temveč Vp

ampak Vp kadar Vd namreč Vp ter Vp

bodisi Vp kajti Vp ne Vp toda Vp

če Vd kakor Vd niti Vp torej Vp

čeprav Vd kamor Vd od Vd vendar Vp

čeravno Vd ker Vd odkar Vd vendarle Vp

četudi Vd ki Vd odkoder Vd zato Vp

čim Vd kjer Vd oziroma Vp zatorej Vp

da Vd ko Vd pa Vp

dasi Vd koder Vd preden Vd

dasiprav Vd kolikor Vd razen Vp


<LexicalEntry id="LE_kajti">

<feat att="besedna_vrsta" val="veznik"/>

<feat att="vrsta" val="podredni"/>

Stran 46 od 135

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="kajti"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="kajti"/>

</WordForm>

</LexicalEntry>

Stran 47 od 135

9. Členek

1. Leksikon

a cirka kajpak le najbrže no skorajda vsaj

baje češ edinole malodane ne pravzaprav sploh vsekakor

baš da itak malone pač predvsem še zgolj

bojda domala ja menda prav prejkone šele zlasti

bržčas edino kakopak morda nemara ravno takorekoč znabiti

bržda kajne koli morebiti nikar samo tudi že

bržkone kajneda kratkomalo naj nikarte seveda več

celo kajpada kvečjemu najbrž niti skoraj valjda


<LexicalEntry id="LE_itak">

<feat att="besedna_vrsta" val="členek"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="itak"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="itak"/>

</WordForm>

</LexicalEntry>

Stran 48 od 135

10. Medmet


<LexicalEntry id="LE_huh">

<feat att="besedna_vrsta" val="medmet"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="huh"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="huh"/>

</WordForm>

</LexicalEntry>

2. Posebnosti pri medmetu

kot medmet označujemo besede, ki so onomatopoetske v smislu, da posnemajo bodisi človeške

neartikulirane glasove (smeh, krike itd.) ali kakšne druge zvoke iz okolja (živalski glasovi, zvoki strojev

itd.)

če gre za druge besedne vrste v medmetni rabi (madona, hudiča, mater itd.), jih opredeljujemo kot

druge besedne vrste

Stran 49 od 135

11. Okrajšava


<LexicalEntry id="LE_dr.">

<feat att="besedna_vrsta" val="okrajšava"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="dr."/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="dr."/>

</WordForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_doktor"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_doktorica"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_drug_2"/>

</RelatedForm>

</LexicalEntry>

2. Posebnosti pri okrajšavi

kot okrajšave opredeljujemo vse okrajšane besede in kratice (npr., itd. št., ing., mag.,

CO2, Feb, Avs, M2, Pe, EUR, USD), če jih ne sklanjamo

Stran 50 od 135

če je okrajšava sklanjana in v besedilu deluje

kot samostalnik, jo označimo kot samostalnik (glej označevanje samostalnikov, občna

imena)

kratice (akronime) označujemo kot samostalnike (NUK, NAMA, Mors itd.)

vse možnosti glede neokrajšane oblike navedemo v <RelatedForm>

Stran 51 od 135

2.3. Večbesedne enote

Večbesedne leksikonske enote se v leksikonu SSJ temeljno razlikujejo od enobesednih. Ne vsebujejo

informacij o posameznih delih sestavljene enote, njihovih pregibnih vzorcih ter oblikoslovnih lastnostih,

temveč le referenco na posamezne, v leksikonu že obstoječe dele sestavljene enote. Poleg tega

vsebujejo lemo oz. osnovno obliko ter identifikacijo vzorca večbesedne enote. V leksikonu SSJ

večbesedne leksikonske enote uporabljamo za dva namena: za navajanje večbesednih lastnih imen ter

za identifikacijo enot, ki se lahko pišejo skupaj ali narazen. Sistem je torej prilagojen tema dvema

namenoma, v okviru projekta SSJ sistem ne predvideva širitve na druge možne večbesedne jezikovne

enote, kot so kolokacije, frazemi, idiomi ipd.

2.3.1. Večbesedna lastna imena

Leksikonske enote za večbesedna lastna imena na ravni elementa <LexicalEntry> vsebujejo dva atributa:

identifikacijo enote v atributu @id: predpona LE, čemur sledijo grafemski zapis leme s podčrtaji

namesto ločevalnih znamenj (presledek, vezaj)

identifikacijo vzorca, ki povezuje leksikonsko enoto z širšim vzorcem (glej Vzorci)

V generičnem elementu <feat> vsa večbesedna lastna imena vsebujejo statusno informacijo:

<feat att="status" val="lastno_ime"/>.

Temu sledi lema z zapisom osnovne oblike. Za razliko od enobesednih leksikonskih enot, večbesedne

vsebujejo le element <ListOfComponents>, ki vsebuje dva ali več elementov <Components> z referenco na posamične enote v atributu @entry. Zapis primera večbesedne enote je torej naslednji:

<LexicalEntry id="LE_Škofja_Loka" mwePattern="LI_dve_1_VV_PP_P2">

<feat att="status" val="lastno_ime"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="Škofja Loka"/>

</Lemma>

<ListOfComponents>

<Component entry="LE_škofji"/>

<Component entry="LE_loka"/>

</ListOfComponents>

</LexicalEntry>

Stran 52 od 135

Vzorci: poleg posamičnih leksikonskih enot v elementu

<LexicalEntry> leksikon SSJ vsebuje tudi vzorce za večbesedne enote v elementu

<MWEPattern>. Element vsebuje identifikacijo vzorca v atributu @id. V starševskem elementu

<MWENode> so navedeni vsi elementi vzorca v zaporednih elementih <MWELex>. Odločilno za vzorec je, koliko elementov (besed) vsebuje večbesedna leksikonska enota. Vzorec torej vsebuje najmanj dva

elementa. Element <MWELex> (lahko) vsebuje pet različnih informacij v vrednostih atributov

generičnega elementa <feat>, od tega tri obvezne:

zaporedje: v atributu @val z arabsko številko navedemo zaporedno mesto, na katerem se nahaja

posamezna enota pri zapisu večbesedne enote

pisava: v atributu @val navedemo, ali se enota zapisuje z veliko ali z malo začetnico: možni

vrednosti sta "velika_začetnica" ali "mala_začetnica"

pregibnost: v atributu @val navedemo, ali se kot del lastnega imena enota pri pregibanju obnaša

enako kot njen enobesedni leksikonski referent: možni vrednosti sta "podedovana" ali "ne"

Poleg obveznih element <MWELex> vsebuje še dve informaciji:

ločilo: od druge zaporedne enote naprej navedemo ločilo, ki ločuje enoti: trenutno

predvidevamo tri vrednosti – "presledek", "vezaj" in "pomišljaj"

jedro: določimo lahko tudi, kateri element v vzorcu predstavlja jedro zveze, kar je lahko

uporabno za sestavljanje zruženih pregibnih oblik (jedro + odvisni elementi)

Zapis primera vzorca večbesedne enote je naslednji:

<MWEPattern id="LI_dve_1_VV_PP_P2">

<MWENode>

<MWELex>

<feat att="zaporedje" val="1"/>

<feat att="pisava" val="velika_začetnica"/>

<feat att="pregibnost" val="podedovana"/>

</MWELex>

<MWELex>


<feat att="pisava" val="velika_začetnica"/>


<feat att="ločilo" val="presledek"/>

<feat att="jedro" val="da"/>

Stran 53 od 135

</MWELex>

</MWENode>

</MWEPattern>

Za identifikacijo vzorcev uporabljamo skrajšani zapis vsebine vzorca:

LI_dve_1_VV_PP_P2 = lastno ime, dve enoti, zaporedna številka vzorca, obakrat velika začetnica, obakrat podedovano pregibanje, presledek in z drugo zaporedno enoto kot jedrom.

2.3.2. Slogovne večbesedne enote

Leksikonske enote za večbesedna enote slogovnega tipa na ravni elementa <LexicalEntry> vsebujejo enake informacije kot lastna imena:

identifikacijo enote v atributu @id, ki se začne s predpono "LE", čemur sledijo grafemski zapis

leme s podčrtaji namesto ločevalnih znamenj (presledek, vezaj)

identifikacijo vzorca, ki povezuje leksikonsko enoto z širšim vzorcem (glej Vzorci)

V elementu <RelatedForm> vsebujejo statusno informacijo, skupaj s povezavo z enobesednim ustreznikom:

<RelatedForm>

<feat att="status" val="skupaj_narazen"/>

<feat att="idref" val="LE_naprimer"/>

</RelatedForm>.

Zapis primera slogovne večbesedne enote je naslednji:

<LexicalEntry id="LE_na_primer" mwePattern="SLG_dve_2_PNP">

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="na primer"/>

</Lemma>

<ListOfComponents>

<Component entry="LE_na"/>

<Component entry="LE_primer"/>

</ListOfComponents>

<RelatedForm>

<feat att="status" val="skupaj_narazen"/>

<feat att="idref" val="LE_naprimer"/>

</RelatedForm>

</LexicalEntry>

Stran 54 od 135

Vzorci: informacije pri slogovnih večbesednih enotah v

elementu <MWELex> se razlikujejo od lastnih imen. Element vsebuje le tri informacije v vrednostih

atributov generičnega elementa <feat>:

zaporedje: v atributu @val z arabsko številko navedemo zaporedno mesto, na katerem se nahaja

posamezna enota pri zapisu večbesedne enote

pregibnost: v atributu @val navedemo, ali se kot del lastnega imena enota pri pregibanju obnaša

enako kot njen enobesedni leksikonski referent: možni vrednosti sta "podedovana" ali "ne"

ločilo: od druge zaporedne enote naprej navedemo ločilo, ki ločuje enoti: trenutno

predvidevamo tri vrednosti – "presledek", "vezaj" in "pomišljaj"

Zapis primera vzorca večbesedne enote je naslednji:

<MWEPattern id="SLG_dve_2_PNP">

<MWENode>

<MWELex>



</MWELex>

<MWELex>


<feat att="pregibnost" val="ne"/>

<feat att="ločilo" val="presledek"/>

</MWELex>

</MWENode>

</MWEPattern>

Za identifikacijo vzorcev uporabljamo skrajšani zapis vsebine vzorca:

SLG_dve_2_PNP = slogovna varianta, dve enoti, zaporedna številka vzorca, prva enota podeduje pregibno paradigmo, druga ne, ločilo: presledek.

Stran 55 od 135

Priloga 1: Seznam besednih vrst in njihovih oznak

2.4. BESEDNE VRSTE

Imena in okrajšave

1 samostalnik S

2 glagol G

3 pridevnik P

4 prislov R

5 zaimek Z

6 števnik K

7 predlog D

8 veznik V

9 členek L

10 medmet M

11 okrajšava O

12 neuvrščeno9 N

2.5. SAMOSTALNIK

Lastnosti in vrednosti:

Tabela 2. Tabela lastnosti in vrednosti za samostalnik

P Lastnost Vrednost K Attribute Value C

9 Kategorija "neuvrščeno" je del nabora oznak, vendar se v leksikonu ne uporablja ‐ namenjena je opredeljevanju

tistih pojavnic, ki jih v korpusu ne opredelimo z ostalimi kategorijami. Navajamo jo le v tem spisku, kasneje je v

okviru opisa leksikona ne opredeljujemo podrobneje.

Stran 56 od 135

0 besedna_vrsta samostalnik S Category Noun N

1 vrsta občno_ime o Type common c

lastno_ime l proper p

2 spol moški m Gender masculine m

ženski z feminine f

srednji s neuter n

3 število ednina e Number singular s

dvojina d dual d

množina m plural p

4 sklon imenovalnik i Case nominative n

rodilnik r genitive g

dajalnik d dative d

tožilnik t accusative a

mestnik m locative l

orodnik o instrumental i

5 živost ne n Animacy no n

da d yes y

2.6. GLAGOL

Lastnosti in vrednosti

Table 3. Tabela lastnosti in vrednosti za glagol

P Lastnost Vrednost K Attribute Value C

0 besedna_vrsta glagol G Category Verb V

1 vrsta glavni g Type main m

pomožni p auxiliary a

2 vid dovršni d Aspect perfective e

nedovršni n imperfective p

dvovidski v biaspectual b

3 oblika nedoločnik n Form infinitive n

namenilnik m supine u

Stran 57 od 135

deležnik d participle p

sedanjik s present r

prihodnjik p future f

pogojnik g conditional c

velelnik v imperative m

4 oseba prva p Person first 1

druga d second 2

tretja t third 3


množina m plural p

dvojina d dual d



srednji s neuter n

7 nikalnost nezanikani n Negative no n

zanikani d yes y

2.7. PRIDEVNIK


Table 4. Tabela lastnosti in vrednosti za pridevnik

P Atribut Vrednost K Attribute Value C

0 besedna_vrsta pridevnik P Category Adjective A

1 vrsta splošni p Type general g

svojilni s possessive s

deležniški d participle p

2 stopnja nedoločeno n Degree undefined u

primernik p comparative c

presežnik s superlative s



Stran 58 od 135

srednji s neuter n


dvojina d dual d

množina m plural p



dajalnik d dative d




6 določnost ne n Definiteness indefinite i

da d definite d

2.8. PRISLOV


Table 5. Tabela lastnosti in vrednosti za prislov


0 besedna_vrsta prislov R Category Adverb R

1 stopnja nedoločeno n Degree undefined u

primernik r comparative c

presežnik s superlative s

2 deležje ne n Participle no n

da d yes y

2.9. ZAIMEK


Table 6. Tabela lastnosti in vrednosti za zaimek

Stran 59 od 135


0 besedna_vrsta zaimek Z Category Pronoun P

1 vrsta osebni o Type personal p

svojilni s possessive s

kazalni k demonstrative d

oziralni z relative r

povratni p reflexive x

celostni c general g

vprašalni v interrogative q

nedoločni n indefinite i

nikalni l negative z

2 oseba prva p Person first 1

druga d second 2

tretja t third 3



srednji s neuter n


dvojina d dual d

množina m plural p



dajalnik d dative d




6 število_svojine ednina e Owner_Number singular s

dvojina d dual d

množina m plural p

7 spol_svojine moški m Owner_Gender masculine m


srednji s neuter n

8 oblika klitični k Form clitic c

Stran 60 od 135

navezni z bound b

2.10. ŠTEVNIK


Table 7. Tabela lastnosti in vrednosti za števnik


0 besedna_vrsta števnik K Category Numeral M

1 zapis arabski a Form digit d

rimski r roman r

besedni b letter l

2 vrsta glavni g Type main m

vrstilni v ordinal o

zaimkovni z pronominal p

drugi d special s



srednji s neuter n


dvojina d dual d

množina m plural p



dajalnik d dative d




6 določnost ne n Definiteness no n

da d yes y

Stran 61 od 135

2.11. PREDLOG


Table 8. Tabela lastnosti in vrednosti za predlog


0 besedna_vrsta predlog D Category Preposition S



dajalnik d dative d




2.12. VEZNIK


Table 9. Tabela lastnosti in vrednosti za veznik


0 besedna_vrsta veznik V Category Conjunction C

1 vrsta priredni p Type coordinating c

podredni d subordinating s

2.13. ČLENEK


Table 10. Tabela lastnosti in vrednosti za členek


0 besedna_vrsta členek L Category Particle Q

Stran 62 od 135

2.14. MEDMET


Table 11. Tabela lastnosti in vrednosti za medmet


0 besedna_vrsta medmet M Category Interjection I

2.15. OKRAJŠAVA


Table 12. Tabela lastnosti in vrednosti za okrajšava


0 besedna_vrsta okrajšava O Category Abbreviation Y

Stran 63 od 135

Priloga 2: samostalnik

<Lexicon>

<feat att="language" val="slv"/>

<LexicalEntry id="LE_delfin">




<Lemma>


</Lemma>

<WordForm>




</WordForm>

<WordForm>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfinu"/>


Stran 64 od 135


</WordForm>

<WordForm>





</WordForm>

<WordForm>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfinu"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfinom"/>



Stran 65 od 135

</WordForm>

<WordForm>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfinov"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfinoma"/>



</WordForm>

<WordForm>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfinih"/>


Stran 66 od 135


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfinoma"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfini"/>



</WordForm>

<WordForm>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfinom"/>



</WordForm>

<WordForm>

Stran 67 od 135

<feat att="zapis_oblike" val="delfine"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfinih"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="delfini"/>



</WordForm>

<RelatedForm>


<feat att="besedna_vrsta" val="pridevnik"/>

<feat att="vrsta" val="svojilni"/>

</RelatedForm>

</LexicalEntry>

</Lexicon>

</LexicalResource>

Stran 68 od 135

Priloga 3: glagol

<Lexicon>

<feat att="jezik" val="slv"/>

<LexicalEntry id="čakati">

<feat att="besedna_vrsta" val="glagol"/>


<feat att="vid" val="nedovršni"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="čakati"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakati"/>

<feat att="oblika" val="nedoločnik"/>

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakat"/>

<feat att="oblika" val="namenilnik"/>

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakal"/>




Stran 69 od 135

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakala"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakalo"/>




</WordForm>

<WordForm>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakali"/>




Stran 70 od 135

</WordForm>

<WordForm>





</WordForm>

<WordForm>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakale"/>




</WordForm>

<WordForm>





Stran 71 od 135

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakam"/>

<feat att="oblika" val="sedanjik"/>

<feat att="oseba" val="prva"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakaš"/>


<feat att="oseba" val="druga"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čaka"/>


<feat att="oseba" val="tretja"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakava"/>




Stran 72 od 135

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakata"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakata"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakamo"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakate"/>




Stran 73 od 135

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakajo"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakaj"/>

<feat att="oblika" val="velelnik"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakajva"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakajta"/>




Stran 74 od 135

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakajmo"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="čakajte"/>




</WordForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_čakanje"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_čakaje"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="zapis_oblike" val="LE_čakajoč_1"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="zapis_oblike" val="LE_čakajoč_2"/>

Stran 75 od 135

</RelatedForm>

</LexicalEntry>

</Lexicon>

Stran 76 od 135

Priloga 3: pridevnik

<Lexicon>


<LexicalEntry id="LE_ogaben">

<feat att="besedna_vrsta" val="pridevnik"/>

<feat att="vrsta" val="splošni"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="ogaben"/>

</Lemma>



<WordForm>







</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabni"/>





Stran 77 od 135


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnega"/>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnemu"/>





</WordForm>

<WordForm>








Stran 78 od 135








</WordForm>

<WordForm>







</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnem"/>





</WordForm>

<WordForm>

Stran 79 od 135

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnim"/>





</WordForm>



<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabna"/>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnih"/>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnima"/>


Stran 80 od 135




</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






Stran 81 od 135

</WordForm>



<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabne"/>

Stran 82 od 135





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnimi"/>





</WordForm>



<WordForm>




Stran 83 od 135



</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabno"/>





</WordForm>

Stran 84 od 135

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>



<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>



Stran 85 od 135




</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






Stran 86 od 135

</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>



<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>


Stran 87 od 135





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>





Stran 88 od 135


</WordForm>



<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnemu"/>





</WordForm>

Stran 89 od 135

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnem"/>





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>



<WordForm>



Stran 90 od 135




</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






Stran 91 od 135

</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>



<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>


Stran 92 od 135





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>





Stran 93 od 135


</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>



<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejši"/>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejšega"/>





</WordForm>

Stran 94 od 135

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejšemu"/>





</WordForm>

<WordForm>















</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejšem"/>

Stran 95 od 135





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejšim"/>





</WordForm>


<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejša"/>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejših"/>



Stran 96 od 135



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejšima"/>





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

Stran 97 od 135

<WordForm>






</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>



Stran 98 od 135




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejše"/>





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejšimi"/>





Stran 99 od 135

</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejšo"/>

Stran 100 od 135





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejšo"/>





</WordForm>


<WordForm>




Stran 101 od 135



</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

Stran 102 od 135

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>



Stran 103 od 135




</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






Stran 104 od 135

</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejšemu"/>

Stran 105 od 135





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="ogabnejšem"/>





</WordForm>

<WordForm>





Stran 106 od 135


</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

Stran 107 od 135

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>


<WordForm>



Stran 108 od 135




</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






Stran 109 od 135

</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>



<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejši"/>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejšega"/>

Stran 110 od 135





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejšemu"/>





</WordForm>

<WordForm>












Stran 111 od 135




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejšem"/>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejšim"/>





</WordForm>


<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejša"/>




Stran 112 od 135


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejših"/>





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejšima"/>





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

Stran 113 od 135






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>



Stran 114 od 135




</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejše"/>





</WordForm>

<WordForm>






Stran 115 od 135

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejšimi"/>





</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>


Stran 116 od 135





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejšo"/>





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejšo"/>




Stran 117 od 135


</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

Stran 118 od 135

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>


<WordForm>



Stran 119 od 135




</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






Stran 120 od 135

</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>


Stran 121 od 135





</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejšemu"/>





</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najogabnejšem"/>




Stran 122 od 135


</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

Stran 123 od 135

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>




Stran 124 od 135



</WordForm>


<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






Stran 125 od 135

</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>

<WordForm>






</WordForm>



<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_ogabno"/>

Stran 126 od 135

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_ogabnost"/>

</RelatedForm>

</LexicalEntry>

</Lexicon>

Stran 127 od 135

Priloga 5: prislov

<Lexicon>


<LexicalEntry id="LE_tesno">


<feat att="deležje" val="ne"/>

<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="tesno"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="tesno"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="tesneje"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="tesnejše"/>


</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najtesneje"/>


</WordForm>

Stran 128 od 135

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="najtesnejše"/>


</WordForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_tesen_2"/>

</RelatedForm>

<RelatedForm>

<feat att="idref" val="LE_pretesno"/>

</RelatedForm>

</LexicalEntry>

</Lexicon>

Stran 129 od 135

Priloga 6: zaimek

<LexicalEntry id="LE_jaz">

<feat att="besedna_vrsta" val="zaimek"/>

<feat att="vrsta" val="osebni"/>


<Lemma>

<feat att="zapis_oblike" val="jaz"/>

</Lemma>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="jaz"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="mene"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="me"/>



<feat att="oblika" val="klitični"/>

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="meni"/>

Stran 130 od 135



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="mi"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="mene"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="me"/>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="meni"/>



</WordForm>

<WordForm>

Stran 131 od 135

<feat att="zapis_oblike" val="mano"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="menoj"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="midva"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="naju"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="nama"/>



</WordForm>

<WordForm>


Stran 132 od 135



</WordForm>

<WordForm>













</WordForm>

<WordForm>




</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="mi"/>



Stran 133 od 135

</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="nas"/>



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="nam"/>



</WordForm>

<WordForm>




</WordForm>

<WordForm>









<feat att="zapis_oblike" val="nam"/>


Stran 134 od 135

Stran 135 od 135



</WordForm>

<WordForm>

<feat att="zapis_oblike" val="nami"/>



</WordForm>

</LexicalEntry>

Documents

SPECIFIKACIJE ZA LEKSIKON (BESEDNIH OBLIK)projekt.slovenscina.eu/Media/.../SSJ...leksikon_v1.pdf · leksikon vsebuje tudi nestandardne zapise lem ali posameznih oblik, jih opredeljuje