barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str �

petek, 21. oktober 2011, letnik X / št. 19 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Iz vsebine:

Varuhinja ~ lovekovih pravic v Cerknici

6

Tokrat smo preverili, kako v regiji skrbijo za socialno oskrbo starejših na domu, ki jo izvajajo Centri za socialno delo. Prvenstveno je namenjena starejšim, ki potrebujejo pomo~ , da še naprej živijo v doma~ em okolju in jim ni treba v institucionalno varstvo. Pomo~ je namenjena tudi invalidnim in ljudem s kroni~ nimi boleznimi, ki se ne morejo oskrbovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe finan~ no ne zmorejo. Število uporabnikov pomo~ i na domu se v notranjskih ob~ inah giblje od šest do 82, cena take pomo~ i pa se giblje od dobrih tri do šest evrov na uporabnika. V ob~ ini Postojna so že postavili podlago, da za izvajanje pomo~ i na domu, podelijo koncesijo.

Pomo~ pride domov

Bolniki v Postojni bodo imeli tudi varuha Ob~ ina Postojna bo ustanovila institut varuha bolnikovih pravic. Na ob~ ini namre~ menijo, da zgolj nacionalni institut zastopnika pacientovih pravic ne obravnava celotnega podro~ ja pravic bolnikov. str. 5

Koncert za odpuš~ ene delavce Javorja Na pobudo ~ lanov pevske skupine Studenec bodo skoraj vsa kulturna društva v ob~ ini Pivka nastopila na dobrodelnem koncertu, 29. oktobra, v avli OŠ Pivka. Z zbranimi sredstvi bodo pomagali odpuš~ enim delavcem Javorja. str. 8

Obnovili športne objekte

Drevesa pred gozdarsko šolo ogrožajo

5

2 3

4

S kuhinjami do visokega priznanja

FOTO

: STO

CK F

OTO

Cerknica – Poleti so v cerkniški ob~ ini prenovi-li nekatere športne objekte, ki jih uporabljajo tako u~ enci kot drugi. Za obnovo telovadnic v Graho-vem, Begunjah in na Rakeku, športne dvorane v Cerknici in investicijo na rakovškem nogometnem igriš~ u je ob~ ina odštela slabih sto tiso~ akov. Kot je poudaril župan Marko Rupar, niso pozabili niti na novo športno dvorano na Rakeku in se dogovarjajo o javno-zasebnem partnerstvu.

Naslednja številka Notranjsko-kraških novic izide 11. novembra. Bralcem voš~ imo prijetne praznike.

Uredništvo

V grahovski telovadni-ci so obnovili poškodo-vani parket in namesti-li športni semafor, tako da bodo lahko v njej tudi tekme državnega nivoja. V Begunjah so dotrajani laminat, ki se je že pre-mikal pod nogami, zame-

njali s športno oblogo iz umetne mase, prav tako v mali telovadnici na Ra-keku, kjer so tako dobili še eno varno športno po-vršino za u~ ence (na sli-ki). »V obeh telovadnicah smo položili 6-milime-trsko PVC talno športno

oblogo, ki je še pose-bej primerna za športne površine, saj je nekoliko mehkejša,« pravi Rupar.

V ve~ ji rakovški telova-dnici so obnovili poško-

dovani parket, ki je bil po županovih besedah nevaren za tiste, ki so uporabljali dvorano, in na njem zarisali igriš~ a. »Zdaj je zagotovljena var-na športna vadba šolar-jev, tako kot tudi v drugih telovadnicah v ob~ ini,« je dejal Rupar. Špor-tna dvorana v Cerknici je septembra dobila nova okna in stekla še na stra-ni, ki gleda proti zuna-njim igriš~ em. S tem so zaklju~ ili z deli pri zunanji obnovi stavbe.

^eprav na Rakeku še niso dobili športne dvo-rane, Rupar pravi, da ves ~ as iš~ ejo možnost, da uresni~ ijo tudi to oblju-bo krajanom. »Kljub krizi ideje nismo opustili in se še vedno dogovarjamo z morebitnimi zasebnimi partnerji.« Je pa ob~ ina

letos 13 tiso~ akov na-menila za rekonstrukci-jo namakalnega sistema na nogometnem igriš~ u na Rakeku, ki ima kabel-sko povezavo, prek kate-re ga krmilijo elektronsko, ter za nakup nove ~ rpal-ke. Kot je povedal Rupar, so ugotovili, da nama-kalni sistem ni ustrezno deloval, zaradi ~ esar so ga obnovili in mu dodali nove razpršilne enote, ki so prilagojene za nama-kanje športnih igriš~ . »Po-membno je tudi to, da imajo ve~ ji obseg razprši-tve, kar 22 metrov.«

Na Cerkniškem so se lotili tudi urejanja zuna-njih igriš~  v manjših kra-jih. V novem naselju v Begunjah si ga ob~ ani urejajo sami, s pomo~ jo odbora krajevne sku-pnosti, ob~ ina pa jim ga bo delno asfaltirala. As-falt bodo položili tudi na igriš~ u pri Svetem Vidu, kjer je zemljiš~ e odsto-pila in pripravila župnija. »^e bodo vaš~ ani oziro-ma agrarna skupnost dali na razpolago primerno zemljiš~ e, bomo nasle-dnje leto manjše igriš~ e uredili v Zelšah, enega pa še na Dolenjem Jezeru,« še pravi Rupar. pt

FOTO

: AR

HIV

OB

^IN

E CE

RKN

ICA

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str �

Pomo~ na domu dostopnejša od varstva

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011V s r e d i { ~ u�

K o m e n t a rBarbara ^epirlo

Na stara leta bom doma

»Blagor doma, kdor ga ima« je ve~ krat rekla moja, zdaj že pokojna, nona. Pa se na to reklo, ki drži kot pribito, ve~ krat spomnim. Prav mi pride zlasti tokrat, ko v

sosednjih ~ lankih pišemo o pomo~ i na domu, ki je dostopnejša, predvsem pa – po mojem mnenju – do starejših, bolnih in invalidov, ki ne morejo ve~ sami poskrbeti zase, prijaznejša od institucionalne in organizirane. Ne želim re~ i, da v domovih ali zavodih primanjkuje toplih besed in ljube~ ih dotikov. V prsih me stisne, ko od znancev slišim, da se ve~ ina starejših na vso mo~ upira življenju v institucijah in želi ostati v doma~ em okolju, med znanimi obrazi in s svojimi navadami in razvadami. Saj vem, kako je: bližnji v takšnih vse bolj nemogo~ ih ~ loveških razmerah ~ ustva pustimo ob strani in se prepri~ amo, da bodo za obnemogle starše bolje poskrbeli šolani zdravstveni delavci v domovih za starejše kot mi sami doma. Pa ni tako, tudi pomo~ na domu ni ni~ manj strokovna, le redkeje se odlo~ imo zanjo. Po drugi strani, pa še dobro, da med svojimi prijatelji naštejem vse ve~ prostovoljcev, ki nesebi~ no razdajajo svoj ~ as, da betežne obiskujejo na domu, jim prinesejo kak priboljšek in, kar je najbolj potrebno, se z njimi pogovarjajo in obujajo spomine, najve~ krat na preživete partizane.

Naivno sem zaverovana, da me ~ akajo mirna jesenska leta, ko mi ne bo treba po hodnikih ali na dvoriš~ u doma za ostarele poslušati tarnanja in stokanja. Hecno, mar ne?! ^e se, ko to berete, sprašujete po moji zdravi pameti, naj vam ~ isto zares povem, da pri sedemdesetih, ~ e jih bom u~ akala, ne bom breme svojim otrokom, ampak se bom razvajala v oskrbovanem stanovanju, kupovala z naslonja~ a in ob skodelici zeliš~ nega ~ aja kramljala s prijatelji na facebook-u. Obiskov bo pa itak preve~ .

Blanka Markovi~ Kocen

Postojna, Cerknica, Logatec – Socialna oskrba na domu je namenjena upravi~ encem, ki imajo

zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti

ali kroni~ ne bolezni se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in

nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za razli~ ne oblike organizirane prakti~ ne pomo~ i in

opravil, s katerimi se upravi~ encem vsaj za dolo~ en ~ as nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu

v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, opravljajo pa jo Centri za socialno delo.

V Ob~ ini Postojna so s sprejemom ustreznih odlokov postavili podlago, da za izvajanje

pomo~ i na domu, ki so jo ob~ ine dolžne zagotavljati po zakonu, podelijo koncesijo.

»Cilj, ki bi ga želeli dose~ i s podelitvijo koncesije, je pove~ anje števila uporabnikov

in izboljšanje kakovosti storitev. Izkušnje nekaterih ob~ in, ki so se odlo~ ile za podelitev

koncesije, namre~ kažejo prav višanje zadovoljstva uporabnikov in rast njihovega

števila,« je utemeljil Boštjan Udovi~ , direktor ob~ inske uprave. Zdaj v postojnski ob~ ini, tako

kot v ve~ ini ob~ in pri nas, to storitev izvaja center za socialno delo.

Število uporabnikov pomo~ i na domu se v notranjskih ob~ inah giblje od trenutno šest v Logatcu do celo 82 v Postojni in Pivki, cena te oblike pomo~ i pa se giblje od 3,75 do šest evrov na uporabnika

Od šest do 82 oskrbovancev»V ob~ ini Postojna nam je v le-tošnjem letu število uporabni-kov naraslo z 68 v januarju na kar 82 v juliju, kar je bila tudi najvišja zabeležena številka,« je povedala Patricija Može, di-rektorica postojnskega centra za socialno delo, ki pokriva tudi obmo~ je ob~ ine Pivka. »Lah-ko se pohvalimo, da je Anali-za stanja v letu 2010, ki jo je opravil Inštitut RS za socialno varstvo glede izvajanja pomo~ i na domu v Sloveniji, pokazala, da smo v ob~ ini Pivka med ti-stimi slovenskimi ob~ inami, kjer smo cilj nacionalnega programa vklju~ enosti uporabnikov v sto-ritev pomo~ i na domu uresni~ ili v najvišjih odstotkih. To pome-ni, da je v to storitev na domu vklju~ enih nad štiri odstotke ob~ anov, starih 65 let in ve~ . Tudi v ob~ ini Postojna je bil ta odstotek realizacije zelo visok,«

še dodaja Možetova.Obseg ur, v okviru katerih

oskrbovalci nudijo storitve upo-rabnikom, je zelo razli~ en in do-govorjen individualno, po pravil-niku, ki ureja izvajanje te službe, pa naj bi najkrajša možna stori-tev obsegala 15 minut. Najve~ je število ur, ki ga oskrbovalec dnevno nudi uporabniku, je štiri ure, kar pa je po besedah Mo-žetove zelo redko. Iz Centra za socialno delo Cerknica, ki pokri-va tudi Loško dolino in Bloke, so sporo~ ili, da so imeli v sep-tembru 51 uporabnikov oskrbe, ki so bili v povpre~ ju deležni 13 ur pomo~ i na mesec, v Logatcu pa tri ure ve~ .

»Pomo~ na domu je strokov-no voden proces in organizirana oblika prakti~ ne pomo~ i, pri ka-teri sodelujejo vodja in koordi-nator storitve, izvajalec storitve, upravi~ enec, klju~ ni ali odgovor-ni družinski ~ lani,« je povedala Anica Lon~ ar, direktorica cerkni-škega centra za socialno delo. »Neposredno izvajanje storitve na domu upravi~ enca opravlja-jo socialne oskrbovalke, ki so kon~ ale najmanj srednjo poklic-no ali srednjo strokovno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo ali nego.« V vseh treh notranj-skih centrih za socialno delo pa tudi poudarjajo, da oskrbo-valcem vsako leto omogo~ ajo dodatna usposabljanja za kva-litetnejše opravljanje dela. »Z gotovostjo lahko trdim, da ima-

jo vsi naši oskrbovalci ustrezne kompetence in pravi ob~ utek za opravljanje dela s starejšimi in bolnimi,« dodaja direktorica postojnskega centra za social-no delo.

Cena: od 3,75 do 6 evrov na uro, možna oprostitev pla~ ilaCena storitve je dolo~ ena v skladu z metodologijo predpi-sano v Pravilniku o metodolo-giji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev v urni vre-dnosti. Na Notranjskem se ta cena giblje med 3,75 in 6 evri. Tako v Postojni, denimo, znaša 4,71, Pivki 4,68, Logatcu pa šest evrov na uro. »Upravi~ enci, ki ni-majo dovolj lastnih sredstev za pla~ ilo storitve, lahko na centru za socialno delo podajo zahte-vek za oprostitev pri pla~ ilu so-cialno varstvene storitve Pomo~ na domu,« je povedala Meta Smole, socialna delavka s Cen-tra za socialno delo Logatec. Ker je storitev prilagojena dejan-skim potrebam upravi~ enca in omogo~ a bivanje v doma~ em okolju, je storitev ponavadi za upravi~ ence zanimiva. Težav upravi~ encev pri pla~ ilu storitve v Logatcu za zdaj ne ugotavlja-jo. Po besedah Anice Lon~ ar, di-rektorice cerkniškega Centra, je za prejemnike denarno socialne pomo~ i in prejemnike nadome-stila za invalidnost po Zakonu o

družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb storitev brezpla~ na.

Oblike pomo~ i na domu oz storitve se prilagajajo potrebam posameznega upravi~ enca in obsegajo pomo~ pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomo~ in pomo~ pri ohranja-nju socialnih stikov, kamor sodi vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorod-stvom, spremljanje upravi~ enca pri opravljanju nujnih obvezno-sti, informiranje ustanov o sta-nju in potrebah upravi~ enca ter priprava upravi~ enca na institu-cionalno varstvo.

Postojna: koncesija za še ve~ jo kakovost»Odlo~ itev postojnske ob~ ine kot prve na Notranjskem, da razpiše koncesijo za opravljanje storitev pomo~ i na domu ne bo ogrozila dela centrov za social-no delo,« je prepri~ ana Patricija Može, direktorica tamkajšnjega centra za socialno delo. »Pomo~ na domu je le ena od socialno-varstvenih storitev, ki jih center izvaja, objava javnega razpisa in poziv k oddaji ponudb za izva-janje te storitve pa ob~ ini prina-ša možnost izbire med razli~ ni-mi izvajalci. Želimo si, da bi bili kriteriji izbora tako zastavljeni, da bodo izbrali ne samo naju-godnejšega ponudnika po ceni storitve, ampak tudi najkakovo-stnejša v izvajanju.«

Postojna bi koncesionarjaPodžupanja: »Konkurenca tudi na tem podro~ ju ne škoduje«

V drugih ob~ inah v naši regi-ji o podelitvi koncesije resno ne razmišljajo, saj so zadovolj-ni z delom centrov za social-no delo, ocenjujejo pa tudi, da so cene primerne. Le v Logatcu, kjer uporabniki za pomo~ na domu pla~ ujejo najve~ , pravijo, da razmišljajo o razli~ nih mo-žnostih, »vse pa so povezane z zadovoljstvom uporabnikov«, a bolj konkretni niso.

»Ne gre za to, da bi želeli ko-garkoli izlo~ iti, pa~ pa zgolj za iskanje možnosti, da se ljudem omogo~ i najboljše pogoje,« je na pomislek, da želi ob~ ina koncesijo podeliti morebitnemu izbrancu, odgovoril župan Jernej Verbi~ . »Za nikogar ni ta pravni akt pripravljen. Samo nove poti si želimo odpreti. Kot kažejo izkušnje iz drugih ob~ in, kon-kurenca tudi na tem podro~ ju ne škoduje,« je dodala podž-upanja Margareta Srebotnjak Borsellino. Na ob~ ini tudi želijo, da bi se obseg storitve pomo~ i na domu po novem razširil na vse dni v letu in na popoldan-ski ~ as.

Ob~ ina Postojna bo tako na razpisu za izbor izvajalca pre-verila, kdo bo najboljši ponu-dnik, in se nato odlo~ ila, ali bo opravljanje storitve po novem zaupala koncesionarju ali ne. Možno je tudi, da pomo~ del-no izvaja koncesionar, delno pa

po pogodbi javni zavod, ki iz-polnjuje pogoje, torej tudi tako kot doslej, Center za socialno delo (CSD) Postojna. V vsakem primeru pa bi moral, poudar-jajo na ob~ ini, morebitni kon-cesionar prevzeti vse delavce, ki to storitev zdaj opravljajo na centru.

V sosednji ob~ ini Pivka, kjer pomo~ na domu prav tako iz-vaja CSD Postojna, pravijo, da so s centrom zadovoljni, do možnosti podelitve koncesi-je pa so zadržani. »Žal se je v ob~ inah, ki so izvedle razpis za podelitev koncesije, storitev izredno podražila. Na razpisu je bil sicer izbran konkurent z nižjo ceno. Toda ~ ez dobro leto je ceno izra~ unal na podlagi pravilnika in realnih podatkov, takrat pa se je izkazala kot višja od cene, ki jo ponuja javni za-vod. To je posledi~ no pomenilo zmanjšanje števila uporabnikov pomo~ i na domu,« je pojasni-

la Jana Knafelc Strle z ob~ ine Pivka.

O podelitvi koncesije na razmi-šljajo niti v ob~ inah Cerknica, Blo-ke in Loška dolina, kjer pomo~ na domu izvaja CSD Cerknica.

V vseh ob~ inah je število upo-rabnikov zdaj bolj ali manj kon-stantno, torej se ne ve~ a. Toda le v Loški dolini, kjer je uporab-nikov zelo malo, menijo, da se ob~ ani storitve premalo poslužu-jejo, morda tudi zaradi preslabe obveš~ enosti. V vseh ob~ inah, ki morajo po zakonu subvencioni-rati najmanj 50 odstotkov cene - ve~ ina naših ob~ in jo subvencio-nira v precej višjem deležu - sicer ocenjujejo, da so cene primer-ne, tudi težav pri pla~ evanju niso zasledili.

Višina dopla~ ila storitve je od-visna od pla~ ilne sposobnosti uporabnika in od obsega sto-ritev, nekateri uporabniki so po zakonu storitve oproš~ eni v ce-loti. vrž

Ob~ ina Izvajalec Potrjena cena v eur/uro, ki jo pla~ a upo-rabnik (1. 12. 2010)

Celotni stroški storitve v eur/uro (1. 12. 2010)

Subvencija ob~ ine v letu 2010 (v eur)

Subvencija države v letu 2010 (v eur)

Celotni stroški za izvajanje v 2010 (v eur)

[tevilo uporabni-kov (1. 12. 2010)

Pivka CSD Postojna 4,7 19,4 89.500 / 102.600 42

Postojna CSD Postojna 4,7 17,8 151.000 / 165.000 70

Cerknica CSD Cerknica 4,1 21,1 43.000 16.800 80.700 34

Bloke CSD Cerknica 5 23,5 7.930 9.300 32.900 7

Loška dolina CSD Cerknica 3,8 23,5 26.000 / 28.400 8

Logatec CSD Logatec 6 13,7 27.400 / 39.000 20

Vir: Inštitut RS za socialno varstvo

Najve~ uporabniki za

pomo~ na domu pla~ ujejo v

logaški, najmanj pa v ob~ ini Loška

dolina.

NPK - NAJHITREJE DO POKLICA

Obveščamo vas, da LJUDSKA UNIVERZA POSTOJNA organizira usposabljanje ter

preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije SOCIALNI

OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA NA DOMU.

Informacije in prijave:Tel.: 05/721 12 87 (od torka do četrtka

od 9.00 do 14.00)E- pošta: erika.svara@zavod-znanje.si

ZAVOD

POSTOJNA, javni zavod

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str �

Marija Zgonc iz Topola na Blokah rada pomaga ljudem, rada pa ima tudi življenje v naravi.

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011 �V s r e d i š ~ u

Informacije in prodaja:Si-Tx d.o.o., Šmartinska c. 152g, LjubljanaTel. 01/541-30-36, 041/484-736 , www. si-tx.si , info@si-tx.si

Za vse vrste dejavnosti!

Enote so velikosti 50 m2.Možnost nakupa in poslovnega najema tudivečjih enot.

Sestavite svoj poslovni prostor!Center je razdeljen na pos-amezne module dimenzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastane-jo dimenzije širine 5.20 m oz. 10.40 m in več, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m širine in 9.60 m globine. Že od 550 EUR / m2

ZA VSAKO DEJAVNOST!POSLOVNI PROSTORI

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTEVILO !

IOC LOGATEC- ZAPOLJENovozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Rimi-255x200.indd 1 5.10.2011 13:38:20

Marico Zgonc Blo~ ani poznajo kot požrtvovalno gospo, polno optimizma, predvsem pa kot nekoga, ki se zna približati so~ loveku in je vedno pripravljen prisko~ iti na pomo~ . Prepri~ ana je, da se skrivnost življenja skriva v majhnih stvareh. Dejavna je pri Medob~ inskem društvu invalidov Cerknica-Bloke-Loška dolina, kjer je ~ lanica upravnega odbora in socialne komisije, in pri Rde~ em križu Cerknica-Bloke-Loška dolina; leta 2008 so jo izbrali za naj prostovoljko Rde~ ega križa. »Baterije« si napolni v naravi. Svoj ~ as zapolni tudi s sprehodi, na katerih jo spremljata njena psa, in prepevanjem v Mešanem pevskem zboru Bloke, skrbi tudi za papagaja, kadar lahko pa pomaga tudi na SOS telefonu. Kot rada poudari, pa ji najve~ na svetu pomenita njena odrasla sinova.

»Življenje je v majhnih stvareh«Marica Zgonc z Bloške planote svoj ~ as zapolni tako, da kot prostovoljka pomaga starejšim in pomo~ i potrebnim ljudem

Kako ste se dolo~ ili, da poma-gate soljudem?Zaradi svoje bolezni sem se odlo~ ila, da bom pomagala lju-dem v kakršni koli stiski, po njej sem dobila mo~ in voljo dela-ti za ~ loveka. Prostovoljstvo mi pomeni vrednoto in na~ in ži-vljenja.

Koliko svojega ~ asa namenite pomo~ i drugim?Težko je povedati. Odvisno je od tega, koliko ljudje potrebuje-jo mojo pomo~ .

Kako izveste, kateri ljudje po-trebujejo pomo~ ?Že veliko let živim na Blokah, zato poznam posamezne dru-žine in ljudi. Na Blokah je veliko vasi, ki so raztresene po plano-

ti. Obiskujem tudi 90-letnike, s katerimi se pogovorim in jih pri-pravim, da se predstavijo v lo-kalnem glasilu Bloški korak.

Ali je težko navezati prvi stik?Obi~ ajno ne, saj vse ljudi, ki so stari 80 let, decembra obiš~ em in jim izro~ im simboli~ no darilce Rde~ ega križa. Takrat se mar-sikaj pogovorimo in jih lahko povprašam o marsi~ em.

Pa ljudje povedo, da potrebu-jejo pomo~ ?Ne. Tisti, ki so v ve~ ji stiski, finan~ ni, materialni ali duševni, se težko odprejo, a ~ e jim znaš prisluhniti, se ti s~ asoma zaupa-jo. Stisko je težko priznati, zato moraš katerega ve~ krat obiskati in se pogovarjati z njim, da oce-

niš njegovo stanje, materialno ali duševno.

Opažate, da so starejši ljudje osamljeni?Tisti, ki ne živijo z mladimi dru-žinami, ostanejo sami. Dokler še lahko poskrbijo zase, je v redu, nato pa težje. Domovi za starej-še so namre~ predragi. Marsikdo

si ga ne more privoš~ iti oz. bi z vstopom v dom izgubil svoje nepremi~ nine, so pa tudi taki, ki nimajo ni~ esar. Po drugi strani nekateri ne želijo zapustiti doma, v katerem so živeli vse življenje. Ljudje me pogosto sprašujejo, kaj naj naredijo, da jim ne bo treba v dom. Dokler je ~ lovek do-volj bister, da skrbi sam zase, mu

ni treba nikamor. Priporo~ am jim, naj si na televiziji ogledajo dobro oddajo, preberejo knjigo. Naj si omislijo ljubljen~ ka, lahko papa-gaja, da imajo za koga skrbeti, z živalco pa se lahko tudi pogo-varjajo. Naj gredo na sprehod, ~ eprav dežuje.

Se vam zdi, da je vaša pomo~ zaželena?Mislim, da je. Ko odhajam od ljudi, vidim, da so veseli, da smo se pogovorili. ^utim povezanost z njimi. In ~ e me dolgo ni, me sprašujejo, kje sem hodila.

Aktivni ste tudi pri Rde~ em kri-žu.Na terenu se pojavljajo teža-ve. Razdeljujem pakete s hra-no, v~ asih je treba koga kam odpeljati, delim darila tistim, ki so starejši od 80 let, obiskujem tudi 90-letnike in pa starejše Blo~ ane, ki živijo v domovih po Sloveniji. Pomagam pri krvoda-jalskih akcijah, imamo dve redni in dve izredni. Vsak prvi torek v mesecu imamo v Mercatorje-vem centru v Cerknici posta-jo Rde~ ega križa, kjer merimo krvni sladkor in holesterol v krvi ter krvni tlak. Ob za~ etku pouka pomagamo pri varovanju otrok

na poti v šolo. Zaradi vsega tega sodelujem z bloško ob~ ino, kjer so zelo topli in veseli, kadar se oglasim, in so vedno pripravlje-ni pomagati. Pohvaliti moram še ravnateljico bloške osnovne šole Mileno Miši~ . Za starejše otroci delajo voš~ ilnice, kadar jih potre-bujem, po ve~ kot sto; šola pa kupi material zanje.

Ali se mladi radi odlo~ ajo za prostovoljno delo?V ob~ ini Bloke sem k sodelova-nju mlajše že povabila in upam, da mi bo uspelo, da se bo pro-stovoljstvo zasidralo med njimi. Uspehi se že kažejo. Zdaj, ko ni veliko rednih služb, imajo ljudje ve~ ~ asa, da se posvetijo prosto-voljstvu. Kdor ima razvit notranji ~ ut za ~ loveka, ima zdaj ~ as za to, tudi ~ e obenem iš~ e službo.

Blo~ ani pravijo, da imate sami izrazit ob~ utek za so~ loveka.V službi sem imela veliko oprav-ka z ljudmi, pa tudi že v otro-štvu sem imela zelo razvit ~ ut za starejše ljudi. Vedno sem bila rada z njimi in jim pomagala pri razli~ nih opravilih. To me je spre-mljalo vse življenje, zdaj pa lah-ko ta ~ ut uporabljam, da poma-gam ljudem.

FOTO

: AR

HIV

RK

CERK

NIC

A-B

LOKE

-LO

ŠKA

DO

LIN

A

Petra Tr~ ek

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str 4

V visokokakovostno opremljeni delavnici nastajajo razli~ ni kosi pohištva, najve~ kuhinje iz masivnega lesa.

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011G o s p o d a r s t v o4

Marko Abram iz Postojne je s svojo mizarsko dejavnostjo za~ el pred desetimi

leti, po selitvi v nove prostore ob cesti Postojna–Razdrto pa z dejavnostjo uspešno

nadaljuje ~ etrto leto. Pred kratkim ga je Združenje Slovenske kakovosti za uspešnost in znanje v mizarski stroki visoko nagradilo.

Prejel je namre~ najvišje priznanje – Znak za kakovost – SQ. Ali mu bo nagrada prinesla še ve~ jo prepoznavnost, širitev dejavnosti

ali samo spodbudo za naprej, smo ga med drugim povprašali, ko smo se mudili v

njegovi delavnici.

S kuhinjami do najvišjega priznanja

Mizarstvo Abram iz Postojne je pred kratkim prejelo certifikat Združenja Slovenska kakovost za izdelavo kuhinj

»Za~ el sem sam, kasneje pa za~ util potrebo in imel veliko vo-lje, da bi svojo dejavnost razši-ril,« za~ ne Marko Abram, nosilec obrtniške dejavnosti, ki je pred kratkim za svojo kakovostno iz-

delavo pohištva, najve~ kuhinj, prejel najvišji znak kakovosti – SQ. »To je dokaz, da delamo do-bro,« je bistvo jedrnato povzel sogovornik. Marko s še tremi zaposlenimi mizarskimi moj-stri izdeluje pretežno masivno pohištvo, obdeluje pa izklju~ no doma~ i les. »Hrast, jelšo, ~ ešnjo, vse, kar raste v slovenskem goz-du.« Se pa izdelave iz tropskega lesa, kot sta, denimo, mahagoni in tik, ne brani, vendar iz njih iz-dela le dolo~ ene kose pohištva.

Najve~ kuhinjIzdelava pohištva ni enostavna in poleg dragocenega ~ asa zah-teva še natan~ nost. Na mesec naredijo dve ali tri kuhinje, izde-lujejo tudi dnevne sobe, spal-nice in razli~ ne kose pohištva. »Najbolj so se prijele prav kuhi-nje, po teh smo najbolj cenje-ni,« pove, saj je kuhinja najdražji kos pohištva, ki ga ne zamenja-mo vsako leto, zato smo zanjo pripravljeni odšteti ob~ utno ve~ kot za ostalo pohištvo. »Trudimo se biti konkuren~ ni. Z našo bla-govno znamko Mizarstvo Abram se še uveljavljamo. V prihodnje bomo kuhinjski program še bolj izpopolnili in dodelali.« Najve~ kuhinj, pove Marko, prodajo na-

šim kupcem, takoj za njimi pa so števil~ ni kupci sosedi – Ita-lijani in tržaški Slovenci. »Zani-manje za naše kuhinje se je pri sosedih za~ elo pred petimi leti, ko so za~ eli množi~ no kupovati nepremi~ nine na Krasu,« nada-ljuje, vendar pa se v zadnjem ~ asu s sodelavci in po meri iz-delanim pohištvom odpelje tudi v Brkine in k morju.

Mizarstvo Abram svoje dejav-nosti ne oglašuje v medijih, kar je, se strinja Marko, prej pred-nost kot ovira. »Izkazalo se je, da je najboljša reklama od ust do ust.« Zato se, tako sogovor-nik, še bolj potrudijo. Na vpraša-nje o trendih in modernih obli-kah, ki so pogosto le li~ ne, manj pa uporabne, odgovori: »Kar je danes moderno, bo težko nasle-dnje leto. Primer je visok sijaj, ki je bil dolgo v ospredju, danes pa ga skoraj ni. Smo pristaši masivnega lesa, ~ eprav delamo tudi iz mediapana. Tudi zato po-trebujemo boljšo in kakovostnej-šo opremo,« s katero je Marko opremil svojo nadstandardno delavnico, vse skozi pa jo tudi posodablja. Prav opremljenost slednje je poleg dobro izpelja-nega postopka od naro~ ila do izdelave, dovolj hitrega odziva

Barbara ^epirlo

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

oziroma ~ asa izdelave in cene izdelka pripomogla k zasluže-nemu certifikatu. Pri Mizarstvu Abram se lahko pohvalijo, da so v postojnski in pivški ob~ ini prvi in edini prejemniki znaka Slovenska kakovost za izdela-

vo kuhinj, kar jim daje doda-tno motivacijo za naprej. »Tudi v prihodnje bom ostal obrtnik, industrija me ne zanima, saj že-lim prodati kakovosten izdelek,« nam zatrdi mladi podjetnik, ki potihem hrepeni po salonu, kjer

bi razstavil svoje izdelke. Bo pa za obstoj mizarske dejavnosti pri Abramovih v prihodnje poskr-bel vsaj eden od treh sinov, ki jih z ženo vzgajata v sozvo~ ju z naravo in njenim bogastvom – lesom.

Marko Abram je ponosen na

priznanje, ki ga je za svoje mizarsko delo

in natan~ no obdelavo

lesa prejel od Združenja

Slovenska kakovost.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

PLIN V VSAKI11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN.

DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI

Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.

Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo.

NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.

080 2005

NAROČILA, 24 UR NA DAN

WW

W.B

UTA

NPL

IN.S

I

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str 5

Pobudo za za~ etek postopka pri varuhu bolnikovih pravic lahko poda vsak, ki meni, da so mu bile kršene pravice v javnem zavodu ali pri koncesionarju. V Zdravstvenem domu Postojna letno obravnavajo od štiri do šest pritožb (koncesionarji v to številko niso vklju~ eni).

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011 5A k t u a l n o v r e g i j i

Postojna – Ob~ ina Postojna bo po mariborskem zgledu ustanovila institut varuha bolnikovih pravic. Na ob~ ini namre~ menijo, da zgolj nacionalni institut zastopnika pacientovih pravic ne obravnava celotnega podro~ ja pravic bolnikov. Doslej je podro~ je pacientovih oziroma bolnikovih pravic tudi na lokalni ravni kot edina pri nas pokrivala le ob~ ina Maribor.

Moralen in strokovenZa varuha bolnikovih pravic v Postojni, kar bo, tako kot v Mari-boru, ~ astna funkcija, bo na podlagi javne objave župan za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja imenoval osebo, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, uživa v okolju moralni in stro-kovni ugled in ni zaposlena v javnem zdravstvenem zavodu ali pri koncesionarju oziroma ni koncesionar. Varuh bo imeno-val tudi komisijo, ki bo njegov svetovalni organ, sestavljali pa jo bodo trije predstavniki, po eden s podro~ ja medicine, prava in zdravstvene nege. Postopek pri varuhu je zaupen, neformalen in brezpla~ en.

Bolniki bodo imeli tudi varuhaPoleg zastopnika pacientovih pravic bo na postojnskem za bolnike skrbel tudi varuh bolnikovih pravic

»Z ustanovitvijo instituta varuha bolnikovih pravic želimo izbolj-šati kakovost zdravstvenih sto-ritev in ustvariti pogoje za lažje uveljavljanje pravic bolnikov,« pojasnjuje Margareta Srebotnjak Borsellino, podžupanja ob~ ine Postojna. Kot ocenjuje, institut zastopnika pacientovih pravic, ki ga je uvedel zakon o paciento-vih pravicah leta 2008, ne deluje tako, kot je bil zamišljen. »Mislim, da predvsem zato, ker zastopni-ke imenuje, nadzira in pla~ uje isti

organ, ki je zadolžen za izvajanje zdravstvenih storitev v Sloveni-ji, to je ministrstvo za zdravje.« Hkrati podžupanja meni, da je zastopnica pacientovih pravic, ki ima sedež v Kopru, za bolnike iz Postojne in okolice pogosto predale~ .

Najve~ pritožb zaradi odnosa»Ideja, da bo varuh ~ im bližje lju-dem, se mi zdi dobra. Poleg tega se ljudje pri uporabi zdravstve-

nega sistema težko znajdejo in ne obvladajo postopkov, zato je prav, da imajo pravno podporo. Na ta na~ in bomo lažje in bolj teko~ e reševali pritožbe,« komen-

tira Irena Vatovec Progar, direk-torica Zdravstvenega doma (ZD) Postojna. Kot ocenjuje, se bodo ljudje lažje obra~ ali na varuha, ki bo nevtralna oseba, kot pa nepo-

sredno na ustanovo, posledi~ no pa bo tudi do zdravstvenega doma prišlo še ve~ povratnih in-formacij, kar bo zanje ena od poti izboljševanja kakovosti. Va-

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

Gozdarska inšpektorica bo z odlo~ bo odredila posek nevarnih dreves v parku srednje gozdarske in lesarske šole.

Postojna, 11. oktober – »Drevo, ki ni ve~ varno, je potrebno odstraniti,« je jasna gozdarska inšpektorica Alenka ^ar Seražin, ki bo izdala odlo~ bo o odstranitvi posami~ nih nevarnih dreves v parku Srednje gozdarske in lesarske šole (SGLŠ) Postojna, skozi katerega vsak dan hodijo številni dijaki in drugi. K temu jo je spodbudil dogodek pred dvema tednoma, ko je ob poslabšanju vremena sunek burje zlomil zgornji del 30 metrov visoke smreke v parku, ki je padel na Tržaško cesto. K sre~ i se je kon~ alo samo s pretrganjem elektri~ ne napeljave in za~ asno zaporo ceste.

So bila drevesa pomembnejša od varnosti?

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

Gozdarska inšpektorica bo pred izdajo odlo~ be pridobila še ne-obvezno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, saj gre za zelo star in dragocen park. »Zato je prav, da svoje mnenje poda tudi naravovarstvena stroka, kljub temu da park ni zavaro-van,« pravi ^ar Seražinova, ki bo za sodelovanje prosila tudi

strokovnjake iz gozdarske šole.Kot opozarja, imajo oslabela,

poškodovana in bolna drevesa zmanjšano mehansko stabil-nost in samo vprašanje ~ asa je, kdaj bodo padla. »Tak je pa~ zakon narave. Drevo je živo bi-tje, ima omejeno življenjsko dobo, ki je v mestih še krajša kot v naravnem okolju.«

Sicer pa bo po oceni in-špektorice odstranitev nevarnih dreves »le gašenje požara«. Park pri SGLŠ je namre~ , kot poudarja, potreben obnove in rednega vzdrževanja, ~ esar pa lastniku ne morejo naloži-ti z odlo~ bo. »Menim pa, da je v interesu lokalne skupno-sti, da pri obnovi in vzdrževa-nju sodeluje in prevzame svoj del odgovornosti, konec kon-cev tudi finan~ ne. Prvenstve-no pa bi morala ob~ ina urediti ravnanje z drevesi v urbanem okolju z odlokom, gozdarska inšpekcija namre~ lahko po-seže le, ~ e gre za preventivna varstvena dela,« še pravi ^ar Seražinova.

Za odziv smo že na dan dogodka zaprosili tudi Cvetko Kernel, ravnateljico šole. Zago-tovila je, da bodo tudi u~ itelji njihove šole smreke in ostala drevesa pregledali. »^e se bo izkazalo, da so bolna in lahko ogrožajo varnost mimoido~ ih in obiskovalcev parka, se bomo z revirnim gozdarjem dogovorili za njihov posek.«

Dodajmo, da se je v parku šole ob burji v zadnjih nekaj letih zlomilo že ve~ dreves. Ne-kateri u~ itelji šole, ki bi kot edi-na gozdarska šola pri nas na tem podro~ ju morala biti zgled, so zato že dlje ~ asa opozarjali, da so nekatera drevesa nevar-na, a neuspešno. vrž

tovec Progarjeva poudarja, da si v zdravstvenem domu želijo ~ im ve~ povratnih informacij pa-cientov, vendar z odzivom niso povsem zadovoljni. Nekoliko se je izboljšal, odkar lahko pacien-ti svoje pripombe sporo~ ijo prek spleta oziroma elektronske pošte.

Letno sicer v ZD Postojna (kon-cesionarji so izvzeti) obravnava-jo od štiri do šest pritožb, ki jih v glavnem rešijo na ravni zavoda. »Ve~ ina pritožb se nanaša na odnos, komunikacijo, nerazume-vanje, neprijaznost zdravnika, pri-tožbe, ki bi letele na strokovnost, pa so zelo redke,« še pravi direk-torica. Odškodnino je v zadnjih desetih letih dobil en pacient.

France Prosnik, varuh bolni-kovih pravic v Mariboru, kjer ta institut deluje že devet let, pravi, da je podro~ je dela varuha bol-nikovih pravic širše od dela za-stopnika pacientovih pravic. »Na varuha se ljudje obra~ ajo tudi v zvezi s pravicami iz zdravstve-nega zavarovanja, pa z vprašanji glede pokojninskega in invalid-skega zavarovanja, delovanjem komisije za ugotavljanje inva-lidnosti …« razlaga. Kot ugota-vlja, so potreba in želja ljudi po pomo~ i pa tudi ozaveš~ enost o pravicah v porastu. vrž

GRADBENIŠTVO

www.damos.si

...vaših sanj

BER2.indd 1 20.10.2011 12:02:03

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str �

Varuhinja ~ lovekovih pravic obiskala Cerknico

Svetovalka Varuha Ingrid Russi Zagožen, župan Marko Rupar in varuhinja ~ lovekovih pravic Zdenka ^ebašek Travnik.

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011A k t u a l n o v r e g i j i�

Petra Tr~ ek

Terapevt Dejan Fabijan~ i} je bil s strani nevrološke klinike Ljubljana povabljen na mednarodni simpozij nevrologov Slovenije, kjer bo predstavil zdravljenje migrenskih stanj z bioterapijo.

2. DEL – migrena in depresija

Prom

ocijs

ko s

poro

~ ilo

, nar

o~ ni

k: F

abija

n~ i}

, d.n

.o.,

Mai

stro

va 2

0, 6

250

Ilirs

ka B

istri

ca

Bioterapija skozi zgodbe zdravljenihV prejšnji številki smo objavili zgodbo o deklici, ki je zbolela za sladkorno boleznijo in ji je bioterapija mo~ no izboljšala kakovost življenja, hkrati pa tudi njenim staršem. V tokratni številki si lahko preberete, kako lahko z bioterapijo pomagamo pri migreni in depresiji. V prihodnji številki bomo objavili zgodbo o zdravljenju neplodnosti.

Migrena»Nekako od 15. leta imam mi-grene. V srednji šoli so bili to bolj ob~ asni napadi, po 20. letu pa so se napadi migren-skih glavobolov za~ eli sto-pnjevati - tako v pogostosti kot intenzivnosti. Bili so tako nenapovedani, nenadejani in mo~ ni (bruhanje, slabost), da so mi skoraj onemogo~ ali normalno socialno življenje. Stanje se je iz leta v leto slab-šalo tako, da sem pri 38. le-tih morala pustiti službo. Ko sem ostala doma in nisem bila pod vsakodnevnim stre-som, se je stanje za nekaj ~ asa izboljšalo (2–3 migrene na mesec), zadnji 2 leti pa se je ponovno zelo poslabšalo – migreno sem imela vsaj 5-krat na teden, v~ asih tudi 2-krat na dan. Poiskala sem pomo~ pri uradni medicini, ki pa mi ni mogla kaj prida pomaga-ti – predpisali so mi zdravila, ki so imela vsaj 30 stranskih u~ inkov, nekateri so bili celo zdravju ogrožujo~ i. Resni~ no nisem ve~ videla izhoda iz za~ aranega kroga bole~ ine, zdravil in bole~ ine. Spomnila sem se na ~ lanek »Dejanove ~ udežne roke«. ^eprav nisem verjela v bioenergijo, sem se vseeno odlo~ ila poiskati ga, saj mi je bil resni~ no zadnje

upanje, mislila pa sem si to~ no tole: tudi ~ e mi ne bo pomagalo, ubiti me ne more – bioenergija namre~ . Od 15. do 18. novem-bra sem imela prvi sklop terapij pri Dejanu. V ~ asu do drugega sklopa od 20. do 23. decem-bra sem imela samo še štiri tako mo~ ne migrene, da sem morala vzeti zdravilo Imigran, nekaj laž-jih glavobolov in migren pa je popustilo brez zdravil. Po tretjem sklopu terapij bioenergije konec januarja, po 49 letih migren, se je stanje popravilo. Imela sem samo še en migrenski glavobol na mesec, zato sem odpovedala nadaljnje zdravljenje pri nevro-logu v protibole~ inski ambulanti v UKC Ljubljana. Tudi vnetja si-nusov ni bilo ve~ in ni bila po-trebna že predvidena operacija. Za vsa zgoraj omenjena dejstva imam to~ no po dnevih vodeno dokumentacijo.« Zvezdana, Planina

Depresija»Pred terapijo sem bila popolno-ma na tleh. Iz~ rpana od življenj-skih problemov v službi, z nek-danjim možem, družino in ~ ustvi. Ob~ utila sem veliko praznino, nesposobnost in pomanjkanje samozavesti. Bila sem brez vo-lje in mo~ i, imela sem negativ-ne misli, ~ utila sem tesnobo in cmok v grlu. Pono~ i nisem mogla spati, zbujale so me no~ ne more, izgubila sem 6 kg v treh tednih. Da potrebujem pomo~ , sem se odlo~ ila, ko sem bila že globoko v depresiji. Takrat sem se za~ ela zavedati, da tega ne bom spo-sobna rešiti sama. Najprej sem se odlo~ ila za obisk pri osebnem zdravniku, kateri mi je diagnozo depresije potrdil in predpisal anti-depresive (lexaurin in Ecytara) za obdobje 6 mesecev. Po Lexauri-nu je tesnoba minila, ostal pa je ob~ utek praznine, bila sem brez

volje, energije in apetita. Prvi dan terapije sem ob~ utila velik pritisk v predelu želodca, diha-nje je bilo zelo plitko, obdajali sta me slabost in vrtoglavica, trebuh pa je bil zelo napet in trd. Vsak naslednji dan sem se po~ utila ob~ utno bolje, iz-ginila je ve~ ina negativnih ob~ utkov in povrnil se mi je apetit. Po dveh terminih terapij se po~ utim odli~ no. Povrni-la se mi je samozavest, hkrati ~ utim, da še nikoli v življenju nisem imela toliko energije. Življenje je enostavno postalo lepše. Mislim, da mi je zdra-vljenje z bioterapijo pomagalo najti samo sebe. Verjamem v to vrsto zdravljenja (brez ke-mije) in bi ga priporo~ ila vsem že z najmanjšo težavo. Hvala, Dejan.« Damjana, Kamnik

Naro~ anje: 040 642 645 in 031 624 456.

»Inkasanti« ali tisti, ki obvarujejo pred krizo?

Prom

ocijs

ko s

poro

~ ilo

, nar

o~ ni

k: Z

avar

oval

nica

Mar

ibor

d.d

., Pr

edst

avni

štvo

Pos

tojn

a, N

ovi t

rg 6

, 623

0 Po

stoj

na

Za naše bralce smo zavarovalni zastopnici Meti Švigelj zastavili nekaj vprašanj.

Kako pogosto se ljudje v va-šem okolju odlo~ ijo za skleni-tev razli~ nih oblik zavarovanja?Meta: Povpraševanje po zava-rovanjih sicer naraš~ a, vendar naraš~ a tudi ponudba. Ljudje se zaradi ponudbe podobnih za-varovanj velikokrat odlo~ ijo za najcenejšo varianto. Žal se take odlo~ itve na koncu obi~ ajno iz-kažejo za najmanj primerne, saj zavarovancu ne nudijo ustrezne finan~ ne zaš~ ite.

Za katera zavarovanja se ljudje najpogosteje odlo~ ajo?Meta: Ljudje najve~ krat sklene-jo obvezno avtomobilsko za-varovanje, ker to pa~ morajo po zakonu. Drugo najpogostej-še zavarovanje je zavarovanje ostalega premoženja – hiše. Opažam, da se tisti, ki živijo v ve~ stanovanjskih hišah oziroma blokih, ne odlo~ ajo za zavarova-nje. Mislijo, da imajo s tem, ko upravljavcu enkrat letno pla~ ajo stroške zavarovanja, zavarova-nje urejeno. To je zmota, ki ve-likokrat povzro~ i slabo voljo in povsem nepotrebno finan~ no breme za tistega, ki utrpi škodo na premi~ ninah v stanovanju! Upravljavci imajo namre~ zava-rovane samo objekt in skupne prostore, ne pa tudi premoženja stanovalcev.

Se je odnos ljudi do zavarovanj v ~ asu, ko delate za Zavaroval-nico Maribor, kaj spremenil?Meta: Odnos ljudi do zavarovanj,

pa tudi sicer, se je v 20 letih pre-cej spremenil. Internet zagotavlja takojšnjo informiranost. Ljudje imajo vsak trenutek možnost spremljati posledice nesre~ , ki jih povzro~ ajo viharji, to~ a, poplave, potresi, eksplozije … Vse bolj se zavedajo, kaj pomeni, ~ e sebe ali svojega premoženja nimaš zavarovanega. Porast ujm, na primer, vpliva na pove~ ano pov-praševanje – na žalost pa pogo-sto ostane le pri tem. Ujma mine in z njo »mine« tudi potreba po sklenitvi zavarovanja. Nekate-ri mislijo, da se prav njim ne bo ni~ zgodilo. Ampak po kakšnem naklju~ ju bi nesre~ a vselej dole-tela drugega, mene pa ne? Take-ga stališ~ a ne morem razumeti.

Prav tako ljudje še zmeraj pre-ve~ ra~ unajo na solidarnost. Ta je med Slovenci sicer precejšnja, a je višina denarne pomo~ i, ki jo lahko zberemo iz tega naslova, vse nižja in ne more pokriti vseh potreb prizadetega v nesre~ i. Še zmeraj velja, da ustrezno skle-njeno zavarovanje zagotavlja najbolj primerno nadomestitev izgubljenega premoženja.

Pa še nekaj opažam – za-varovanci so danes veliko bolj seznanjeni z vsebino zavarova-nja, kot so bili v preteklosti. Po-globijo se v produkte. Tudi mi se nenehno izobražujemo, da jim lahko našo ponudbo ustrezno predstavimo in glede na njihove potrebe ustrezno svetujemo. In prav je tako.

Za katera zavarovanja menite, da je nujno, da jih imamo skle-njena?Meta: Zavarovanje avtomobil-ske odgovornosti nam tako ali tako nalaga zakon in tu ni kaj dosti razmišljati. Za avtomobilski kasko se ljudje dokaj pogosto odlo~ ijo, a namesto da bi gledali kritja in rizike, odbitne franšize, servis, pomo~ , asistenco … je ve-likokrat pomembna le ~ im nižja cena. Šele potem pridejo na vr-sto ostala zavarovanja.

Glede na moje izkušnje lju-dem svetujem nekoliko »obr-njen« vrstni red: najprej naj zavarujejo sebe ter tako vsaj de-loma finan~ no zaš~ itijo tiste, za katere so odgovorni; za tem naj zavarujejo streho nad glavo, šele potem naj se odlo~ ajo o skle-nitvi ostalih oblik prostovoljnih zavarovanj.

Tako opažam, da se ljudje še premalo odlo~ ajo za življenjska zavarovanja. Tukaj mislim pred-vsem na mlajšo generacijo. Za-kaj mladi menijo, da se njim ni~ ne more zgoditi? Da si življenj-skega zavarovanja ne morejo privoš~ iti? Ali pa da ga prepro-sto ne potrebujejo? Saj vendar nih~ e ni varen pred takšnimi ali druga~ nimi nezgodami in bo-leznimi! Življenjsko zavarovanje lahko sklenemo že za 20 evrov mese~ no. Upam si trditi, da si ga lahko privoš~ i skoraj vsak. Po mojih izkušnjah je to minimalna vsota, ki jo povpre~ en najstnik ali študent zapravi ob viken-dih za zabavo. ^e za~ neš dovolj zgodaj var~ evati, tudi z nizkimi vložki s~ asoma pridelaš visoke zneske.

Zastopnike velikokrat opišejo kot »inkasanta«. Kako vas lju-dje vidijo v vašem okolju?Meta: Menim, da me ve~ ina vidi kot svetovalko, kot pomo~ nico pri obvladovanju nepredvidlji-vih življenjskih situacij. Predvsem pa kot nekoga, ki jim pomaga na~ rtovati finan~ no varnost in stabilnost in ne le kot nujno zlo, ki potrka na vrata zato, da po-bere denar. Naj poudarim: skle-panje zavarovanj je odgovoren posel: za zavarovalnico, katere predstavniki smo, in za kupca.

Imate ve~ vprašanj? Pokli~ ite gospo Metko

Švigelj, ki pokriva podro~ je Cerknice in okolice.

Na voljo vam je na številki 031 855 627.

Meta Švigelj je povsem obi~ ajen

~ lovek, ki svoje delo vidi kot

poslanstvo. Je zavarovalna

zastopnica, ki sklepa vse vrste

zavarovanj za Zavarovalnico

Maribor.

Cerknica, 1�. oktober – Varuhinja ~ lovekovih pravic Zdenka ^ebašek Travnik je v Cerknici

sprejemala pobudnike z vprašanji, o tem, kako je v cerkniški ob~ ini poskrbljeno za ranljive skupine prebivalstva, za vrtce in podobno pa se je pogovorila s cerkniškim županom Markom Ruparjem. Ta ji je tudi povedal, s

kakšnimi težavami se soo~ a ob~ ina.

^ebašek Travnikova je prisluhnila štirim pobudam ob~ anov in županu Marku Ruparju

»Naša sre~ anja so namenje-na ljudem, ki v Ljubljano težko pridejo, a se želijo pogovoriti z varuhinjo ~ lovekovih pravic,« je povedala ^ebašek Travniko-va. V Cerknici so se nanjo obr-nili štirje pobudniki, ki so imeli vprašanja s podro~ ja delovne zakonodaje, pomo~ i centra za socialno delo in obratovanja gostinskih lokalov, ena od po-budnic pa je varuhinjo opozo-rila na slabo ravnanje deloda-jalcev do zaposlenih. V enem primeru je pobudnice usmerila

v reševanje problema, ~ eprav so že pred pogovorom imele veliko informacij, o tem, kako je z odpiralnim ~ asom gostinskih lokalov in kako je urejeno vzdr-ževanje reda in miru v ob~ ini, pa se bo varuhinja ~ lovekovih pravic pogovorila s cerkniškim županom. Ena od pobudnic pa tudi župan Rupar sta ^ebašek Travnikovo opozorila na to, da javni prevoz Cerkni~ anom ne omogo~ a zaposlitve v Ljublja-ni. »Ni dovolj prevozov za tiste, zato mora imeti tisti, ki iš~ e službo v Ljubljani, svoj avto, kar ga dodatno ovira,« meni varu-hinja.

V pogovoru z županom je varuhinjo zanimalo, ali ima ob~ ina kakšne težave pri sti-kih z državnimi organi. Rupar jo je opozoril na težave z de-lovanjem in u~ inkovitostjo in-

FOTO

: PE

TRA

TR^E

K

špekcijskih služb. »Prosila sem, da mi priskrbijo dokument, na podlagi katerega se bom poza-nimala o primeru,« je pojasnila ^ebašek Travnikova. Župan jo je seznanil tudi z zamudo pri gradnji novega vrtca v Cerknici, ki je nastala zaradi pritožb na javni razpis za izbiro izvajal-ca del. »V teh težkih ~ asih za gradbeništvo je boj med grad-beniki trd, zato se, na žalost, zamuja z gradnjo ve~ jih investi-cij; v cerkniškem primeru smo spet pri pravicah otrok, ki imajo tako manjše možnosti, da bi bili v vrtcu ~ im bližje svojemu bivalnemu okolju.«

Varuhinja ~ lovekovih pravic je bila z obiskom v Cerknici za-dovoljna. »Naši obiski so po-membni tudi zaradi tega, da ljudje slišijo za varuhinjo, se seznanijo z možnostmi …, da

se bodo znali obrniti na varu-ha, ko bodo v stiski ali se jim bo zdelo, da se jim godi krivi-ca,« je povedala ^ebašek Trav-nikova.

Na varuhinjo ~ lovekovih pra-vic v Sloveniji se vsako leto obrne med dva in tri tiso~ ljudi, kar je po mnenju ^ebašek Trav-nikove precej veliko. Utemelje-nost in uresni~ evanje pobud pa sta odvisna od podro~ ja, na katerega se nanašajo. Kot pravi varuhinja, je utemeljenost za-dev s podro~ ja šolstva zelo ve-lika, s podro~ ja sodstva pa zelo majhna. »Tudi ~ e ne rešimo posameznikovega problema, lahko pri njegovem reševanju odkrijemo sistemsko napako in predlagamo spremembo pred-pisa ali zakona oz. druga~ no ravnanje v prihodnje,« je še po-vedala ^ebašek Travnikova.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str 7

Cerknice, Logatca, Rakeka in Unca.

Si.mobil d.d., Šmartinska 134b, SI-1000 Ljubljana | www.simobil.si

NAJHITREJERASTOČESLOVENSKOOMREŽJE

NAJHITREJERASTOČESLOVENSKOOMREŽJE

Si.mobilovo

080 40 40 40 ali na www.simobil.si/pokritost

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str 8

Od leve: Vid Sark (bas, flavta), Aleš Koren (violina), Bojan Šen (kitara, mandolina), Stane Švigelj (banjo, dobro).

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011A k t u a l n o v r e g i j i8

Logatec, 15. oktober – V Galeriji Hiša sonca je nastopila skupina Stopinje, ki vse od leta 1998

združuje ~ lane z raznolikim glasbenim ozadjem. Gre za verjetno edino bluegrass zasedbo v

Sloveniji, zvrst, ki prihaja iz Združenih držav Amerike in pri nas, z izjemo peš~ ice oboževalcev,

nima številnega ob~ instva. Klub temu pa so glasbeniki privabili lepo število poslušalcev.

Koncert za odpuš~ ene delavcePivka, ��. oktober – Na pobudo ~ lanov pevske skupine Studenec bodo skoraj vsa kulturna društva, ki delujejo v ob~ ini Pivka, nastopila na dobrodelnem koncertu, v soboto, 29. oktobra, ob 18. uri v avli OŠ Pivka. Zbrana sredstva bodo namenili za pomo~ pred kratkim odpuš~ enim delavcem Javorja.

V pivško pokrajino prihaja jesen in za njo zima, ki bo za ve~ kot tristo nedavno odpuš~ enih de-lavcev Javorja še posebno dolga. Ob~ ini Pivka in drugim humanitarnim organizacijam, ki poskuša-jo omiliti stisko številnih brezposelnih v pivški ob~ ini, se je pridružila tudi Pevska skupina Stude-nec. ^lani skupine pripravljajo koncert, na katerem bodo nastopila skoraj vsa kulturne društva, ki delujejo v ob~ ini, ter osnovna šola Pivka. Na koncertu se bodo zbirala denarna sredstva, ki jih bodo namenili najbolj prizadetim v ob~ ini, in sicer polovico sredstev preko Rde~ ega križa, polovico pa bo razdelila pivška Karitas. Nastopajo~ i se bodo odpovedali obi~ ajni pogostitvi in bodo za skupno dru-ženje po koncertu poskrbeli sami. Dobrodelnemu klicu pa se bo nedvomno odzvalo veliko število ljudi, ki sicer ne uživajo visokega življenjskega standarda, a so vedno pripravljeni pomagati šibkej-šim, še posebno, ~ e gre za sokrajane. kt

Pineda de Mar (Španija), 1.–10. oktober – V za~ etku okto-bra je v turisti~ nem obmorskem mestecu Pineda de Mar (leži v bližini bolj znanega Lorett de Mara) v Španiji potekal medna-rodni festival folklornih skupin, ki se ga je udeležila tudi folklorna sekcija Kulturnega društva Rak z Rakeka. Festival je letos pote-kal že drugi~ , rakovški plesalci pa so se ga udeležili prvi~ . To je bilo prvo njihovo ve~ dnevno go-stovanje v tujini, poleg festivala folklornih skupin pa je v Pinedi isto~ asno potekal festival pev-skih zborov, v sosednjem kraju pa festival godb. Vsaka folklor-na skupina se je predstavila z dvema nastopoma, dopoldan-skim in popoldanskim, rakovški plesalci pa so v polurnem pro-gramu predstavili notranjske in

Zadnji vikend v septembru je na Rogli potekalo že peto tradici-onalno tekmovanje ekip nujne medicinske pomo~ i. Tekmovanja se je udeležilo devet ekip nuj-ne medicinske pomo~ i iz cele Slovenije, med njimi tudi ekipa iz zdravstvenega doma Logatec, in dve ekipi iz Hrvaške. Organi-zatorji prireditve so zdravstve-ni dom Slovenske Konjice, Slo-vensko združenje za urgentno medicino in Sekcija reševalcev v zdravstvu.

Tekmovanje je potekalo na razli~ nih predelih terena Rogle.

V družbi bluegrassa in folkaPo ve~ kot 10 letih so se ponovno predstavili v Logatcu, kjer primanjkuje prostorov za nekomercialne glasbene zvrsti

Štiri ~ lanska zasedba – Bojan Šen na kitari in mandolini, Stane Švigelj na banju in dobru, Aleš Koren na violini in Vid Sark na basu in flavti – je ve~ er pope-strila še z avtorskimi skladbami, fantje pa so odpeli tudi nekaj gospelov ter se podali v blues in folk vode. Sami o sebi so dejali, da igrajo za slovenske razmere povsem svežo glasbo, ki ima v našem prostoru predvsem kon-certni zna~ aj, premore pa dovolj

~ ustev in razpoloženj, da marsi-koga zasrbijo podplati. Stopinjam se je kot gostja na odru pridru-žila tudi mandolinistka in kon-trabasistka Lidija Jelovac. ^eprav prihajata dva od njihovih ~ lanov, Šen in Sark, iz Logatca, so se logaškemu ob~ instvu predstavi-li šele drugi~ , prvi~ pred 12 leti. Vzrok je po besedah glasbenikov predvsem v tem, da v Logatcu primanjkuje primernih prostorov za predstavitev nekomercialnih zvrsti glasbe. Galerija Hiša sonca, ki deluje pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in obi~ ajno gosti predvsem likov-ne in literarne dogodke, je tako premierno odprla vrata tudi glas-benim dogodkom, poslušalci pa so tokrat povsem zapolnili majh-no dvorano.

Na Nizozemskem zastopali slovenske bluegrass barveSkupina, ki se zaradi nastopov v tujini imenuje tudi Footprints, se je pred tem predstavila na Radiu Slovenija v oddaji Janeta Webra, na festivalu Lent, na vsakoletni glasbeni delavnici na Ambrožu pod Krvavcem, ki gosti priznane-ga mentorja Beppeta Gambetto, nekajkrat odšla koncertirat onkraj slovenskih meja, štirikrat pa je zastopala Slovenijo na najve~ jem evropskem bluegrass festivalu v Voorthuijznu na Nizozemskem. Leta 2007 so nastopili tudi v po-pularni oddaji Televizije Slovenija Muzikajeto, ve~ krat pa jih po-vabijo tudi v ljubljanski Patrick’s Irish Pub.

FOTO

: AR

HIV

KD

RAK

Notranjski plesi odmevali v Španiji

dolenjske ljudske plese. Poleg rakovške folklorne skupine se je festivala udeležila še Folklorno društvo Gatrož iz Nove Gorice. Kot nam je povedala vodja fol-klorne sekcije Vida Žlogar, so s

skupino nabrali veliko novih iz-kušenj, družili so se s plesalci iz Italije, Švedske, Francije, Belgije pa tudi Egipta in Israela, dobi-li pa so tudi nekaj povabil za nova gostovanja v tujini. aj

P r e j e l i s m o

Logaška ekipa nujne medicinske pomo~ i druga

Ekipa dveh reševalcev in zdrav-nika je dobila okvirne podatke o kraju in vrsti nesre~ e, nato pa je imela na voljo 25 minut, da strokovno izvede intervencijo. Delo ekipe so ocenjevali sodniki iz vrst izkušenih urgentnih zdrav-nikov in reševalcev. Letos so or-ganizatorji pripravili šest scena-rijev, in sicer nesre~ o padalcev pri pristajanju, strelski obra~ un v po~ itniškem naselju, poškodbo z elektri~ nim tokom, prometno nesre~ o, v kateri je bilo ude-leženih šest vozil, krvavitev pri nose~ nici in hudo poškodbo gla-

ve pri njenem partnerju ter sr~ ni zastoj pri deset mesecev starem otroku. Po opravljenih interven-cijah je morala ekipa opraviti še pisni izpit. Celotno tekmovanje je zaznamovalo visoko profesi-onalno, kolegialno in pravo špor-tno vzdušje.

Posebnost tekmovanja na Ro-gli je še usposabljanje za prime-re masovnih nesre~ . V ta namen so organizatorji priredili no~ no vajo, kjer so uprizorili prome-tno nesre~ o avtobusa, v kateri je bilo udeleženih ve~ kot 30 ljudi. Te intervencije se je udeleži-lo vseh 11 ekip nujne medicin-ske pomo~ i, dve ekipi gasilcev in ekipa policistov. V dveh urah nam je uspelo oskrbeti vse po-škodovane.

Tekmovanje se je zaklju~ ilo z razglasitvijo rezultatov. Ekipa iz Logatca je zasedla odli~ no dru-go mesto, prvo mesto je osvojila ekipa iz Ljubljane, tretje pa ekipa iz Splita. Veseli našega rezultata in polni prijetnih vtisov že komaj ~ akamo na tekmovanje priho-dnje leto. Petra Hojsak Debevec, dr.med., specializantka druž. med.

Ekipa ZD Logatec na

tekmovanju NMP, Dejan

Verbi~ , Petra Hojsak

Debevec in Miha Ivan~ i~ .

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C

Saša Musec

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str �

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011 �A k t u a l n o v r e g i j i

Logatec – V no~ i s 16. na 17. september je zaradi kratkega stika v elektri~ ni napeljavi v logaški knjižnici zagorelo. Varnostniku je uspelo ogenj omejiti, škoda, ki znaša 4.000 evrov, bi lahko bila še veliko ve~ ja.

Postojna, 1�. oktober – Ob~ ina Postojna je letos že sedmo leto organizirala tradicionalno akcijo Ob~ ina Postojna v cvetju, v sklopu katere so izbrali najlepše urejene balkone, vrtove, okolice poslovnih prostorov in letos tudi kme~ ke vrtove.

Pivka, 1�. oktober – Turisti~ no društvo Pivka (na sliki predsednik Peter Ženko) in Ob~ ina Pivka (na sliki Andrej Godina, podžupan) sta za najlepše urejen kraj v ob~ ini Pivka izbrala Nadanje selo. Drugo mesto na tekmovanju je zasedlo Trnje, tretje mesto pa Mala pristava.

Ogenj v logaški knjižnici»Knjižnica Logatec ima vzposta-vljen Sistem za odkrivanje in ja-vljanje požara ter alarmiranje (NJP), kar pomeni, da so prostori opre-mljeni tudi z javljalci požara, ki ta-koj, ko zaznajo v prostoru dim, sa-modejno sprožijo prenos alarma do 24-urnega dežurnega spreje-mnega centra Xastor,« ravnateljica

logaške knjižnice Bibijana Mihevc opisuje dogodek.

Ker je bil požar v za~ etni fazi, takoj po prejemu obvestila iz spre-jemnega centra Xastor, ga je lahko pogasil varnostnik, gasilcev ni bilo treba klicati. »Tako je bilo k sre~ i prepre~ eno širjenje požara že v za~ etni fazi,« pravi Mihev~ eva.

Po njenih besedah je bil vzrok za požar v elektri~ ni na-peljavi. Zagorelo je stikalo za prižiganje lu~ i, od tam pa se je požar razširil na police in knjige.

Uni~ ene otroške knjige, škode za 4.000 evrovUni~ enih je bilo nekaj polic in knjig na otroškem oddelku. »Škoda k sre~ i po oceni znaša

“le” okoli 4.000 evrov,« pove ravnateljica. »^e pa bi se po-žar razširil na preostalo gradivo, bi škodo merili v ve~ sto tiso~ evrih. Vedeti moramo, da mno-gih knjig sploh ne bi mogli ve~ nadomestiti, ker jih na trgu že dolgo ni ve~ . Škoda bi bila ne-precenljiva, zato se zavedamo, da je dobro urejen sistem proti-požarne zaš~ ite v taki ustano-vi neizogibno potreben in se je v našem primeru pokazal kot u~ inkovit,« je prepri~ ana.

Knjižnica Logatec je protipo-žarno zavarovana, opremljena s hidranti, gasilnimi aparati, pred-vsem pa ima urejen Sistem za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje (NJP), povezan s 24-urnim dežurnim sprejemnim centrom, kar je rešilo knjižnico pred najhujšim.

Škodo bodo sanirali s pomo~ jo zunanjih izvajalcev, prostori in gradivo pa so tudi pri-merno zavarovani, zato ra~ unajo na sredstva zavarovalnice.

In kako se nameravajo v pri-hodnje izogniti taki nevarnosti? »Še naprej bomo vzdrževali tak sistem kot doslej, ~ eprav nas to mese~ no kar nekaj stane, ven-dar, kot re~ eno, se je pokazalo kot u~ inkovito. Hkrati smo o do-godku obvestili našo ustanovite-ljico Ob~ ino Logatec in predla-gali, da se temeljito pregleda elektri~ na napeljava v sosednjem Narodnem domu, kajti ~ e pride do požara tam, bo ogrožena tudi knjižnica,« odgovarja Mihev~ eva.

Pustni liki še v MartinjakuCerknica – Uršula s svojimi coprnicami, Zmaj in Butalci, Š~ uka velikanka in drugi liki cerkniškega karnevala bodo ~ ez zimo še v najetih pro-storih v Martinjaku, spomla-di pa jih bodo ~ lani pustnega društva lahko preselili v novo halo, ki so jo postavili za ga-silskim domom v Cerknici. »V hali bo na enem mestu vse, kar se dogaja v povezavi s pu-stom, v prihodnje bodo lahko tudi izven karnevalskega ob-dobja na ogled liki, kostumi in drugo,« pravi župan Marko Rupar. Prepri~ an je, da bo hala dovolj velika, saj je dolga 40 metrov, široka pa 15. Postavili so betonsko okostje in asfalti-rali tla, do pomladi pa morajo halo še zapreti in prekriti, ver-jetno s plo~ evino. Streho naj bi dali v najem za postavitev fotovoltai~ nih celic. »Radi bi znižali stroške, zato bomo pod-pisali pogodbo s ponudnikom fotovoltaike, ki bo tudi pokril streho; tako bomo prekrivanje odpla~ evali z delom najemni-ne,« pravi Rupar.

Do zdaj je ob~ ina za stavbo odštela 190 tiso~ evrov, Rupar pri~ akuje, da jih bodo potrebo-vali še najmanj 50 tiso~ . pt

Blanka Markovi~ Kocen

Nagrade za najlepše cvetli~ ne ureditve

V kategoriji najlepše urejen bal-kon je prvo nagrado prejela Jasna Urbiha iz Žej, sledili sta Nada Posega iz Landola in Almi-ra Urbiha iz Žej. Za najlepši vrt je prvo nagrado prejela Katarina Požar iz Belskega, drugo Zvon-

ka in Albin Kaluža iz Prestranka, tretjo pa Anica Vilhar iz Velikega otoka. Prvo nagrado za najlepše urejen kme~ ki vrt si je prislu-žila Nadja Možina iz Prestran-ka, drugo Damjana Žnidarši~ iz Planine, tretjo pa Cirila in Dušan

Krapež iz Žej. Najlepše so oko-lico poslovnega prostora uredili Suzana Vidmar, s.p. in Frizerski studio Sonce iz Stare vasi, sledi-li sta nagradi Vladimiri Kapelj iz Prestranka in podjetju ^esnik iz Postojne.

Biserka Vilhar iz Velikega Oto-ka je prejela še posebno nagra-do za vzdrževanje in ureditev avtobusnega postajališ~ a v Veli-kem Otoku. vrž

FOTO

: FO

TO A

TELJ

E PO

STO

JNA

Najlepše urejen kraj je Nadanje selo

Kot so poudarili na ob~ ini, je cilj tekmovanja prispevati h kako-vosti življenja ljudi, trajnostne-mu razvoju in urejenosti okolja,

kakovosti turisti~ ne ponudbe, gostoljubnosti, promociji tu-rizma in razvoju turisti~ ne in ekološke zavesti prebivalstva.

Pohvale za lepo urejenost so prejeli še Kal, Selce, Zagorje, Pal~ je, Šmihel, Parje in Narin. Ocenjevalna komisija je pove-dala, da se je urejenost nase-lij v zadnjih letih zelo popra-vila, so pa še izjeme, ki jim je ob~ utek za estetiko ter skrb za ~ isto in urejeno okolje postran-skega pomena. vrž

Drugo mesto Trnju, tretje Mali Pristavi

FOTO

: AR

HIV

OB

^IN

E PI

VKA

SALON: Starožirovska cesta 3, 4226 Žiritel.: 04 510 60 28, fax: 04 510 60 29,

gsm: 041 378 797e-mail: tapetnistvo.posedi@siol.net,

www.posedi.com

Odprto imamo:pon. - pet.: 8 -14h ter 16 -18h, sob.: 8 -12h

nedelja in prazniki: zaprto

Za vas izdelujemo:- sedežne garniture po meri

-oblazinjene postelje in vzmetnice vseh dimenzij in oblik

- blazine za kamine in peči- TV počivalnike

- ter vsa ostala tapetniška dela

Vljudno vabljeni v naš salon na Starožirovsko cesto 3 v Žireh!

Splošno tapetništvo Urban Posedi s.p.

Untitled-3 1 14.10.2011 9:44:31

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str �0

Ekipe so svoje spretnosti preizkusile tudi na šestih živih to~ kah, kjer so do nedelje zjutraj bedele skavtske skupine iz vse Slovenije.

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le10

Logatec, 15. in 1�. oktober – Skavti iz vse Slovenije so se na jasen, a mrzel konec tedna preizkusili v orientacijskem teku,

ki ga že 13. leto zapored organizira steg Logatec1. S skalnatim kraškim terenom se

je tokrat spopadlo okoli 650 prijavljenih, z dnevno-no~ nim orientacijskim izzivom Jakec pa so letos najbolje opravili skavti

iz Brezovice. V ve~ namenski športni dvorani, kjer je bil osrednji »štab«

dogajanja, se je ves ~ as odvijal tudi zanimiv spremljevalni program.

Cerknica, 1�. oktober – Prejšnji ~ etrtek so v galeriji Krpan v Cerknici odprli razstavo logaškega

slikarja Mateja Pe~ enika, sicer ~ lana društva notranjskih kulturnikov Krpan. Razstava je presek

slikarjevih novejših del, njegove muze pa so ženske iz bližnje in daljne okolice.

Cerknica, 15. oktober – V Kultur-nem domu se je odvila predstava Sašo Hribar Show. Gre za avtorski projekt napovedovalca, televizij-skega voditelja in imitatorja Saša Hribarja. Skozi uro in pol dolgo predstavo nas Sašo popelje skozi svojo življenjsko zgodbo, ki jo pri-poveduje na duhovit in zabaven na~ in. Zgodba poteka vse od av-torjevega nastanka (dobesedno) do njegovega položaja, kjer je še danes, na RTV Slovenija. ^eprav je Sašo eden najbolj poznanih in prodornih obrazov in glasov naci-onalne televizije, v predstavi ne manjka satire in šal na ra~ un te institucije. Poleg satiri~ nega hu-morja in dobršne mere samoironi-je, ki ju že poznamo, pa se avtor pokaže tudi v nekoliko druga~ ni lu~ i. Ni skrivnost, da igra kita-ro, presenetil pa je tudi z odli~ no interpretacijo nekaterih sloven-skih (Vlado Kreslin, Andrej Šifrer) in mnogih tujih glasbenikov (Julio Iglesisas, Leonard Cohen, Freddie Mercury …) in se tako dokazal ne samo kot odli~ en komik, ampak tudi vokalist, pa ~ eprav le ama-terski. ^eprav so najave predstave obljubljale ogib politi~ ni satiri in podobnih že znanih elementov iz Sašovih dosedanjih projektov, pa ob trenutnem burnem dogajanju v naši državi, brez tovrstnih ele-mentov tokrat ni šlo. aj

Postojna, 1�. oktober – Šte-vilno ob~ instvo, ki je napolni-lo dvorano Glasbene šole Po-stojna, je prisluhnilo koncertu dveh mešanih pevskih zbo-rov. Najprej je zapel doma~ i MePZ Postojna pod vodstvom Mirka Ferlana, nato so nasto-pili še gostje iz Kranja, ki jih je v lanskem letu prevzel dol-goletni dirigent postojnske-ga zbora Matej Penko. Tako doma~ i pevci kot gostje so se predstavili z zahtevnim pro-gramom zborovskih skladb, saj se oba zbora odpravljata na mednarodno tekmovanje. Mešani pevski zbor Postojna

se bo konec tega meseca udeležil mednarodnega zborovskega tekmovanja v Pragi, Kranj~ ani pa bodo v za~ etku novembra nastopili na mednarodnem tekmovanju v Varšavi. Mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja (na sliki) je na nedeljskem koncertu zapel tudi dve skladbi postojnske-ga skladatelja Alojza Srebotnjaka. S skladbama Pesem ter priredbo ljudske Venci beili so po be-sedah zborovodje Mateja Penka želeli po~ astiti spomin na tega velikega Postojn~ ana in opozoriti na pomen njegovega delovanja za zborovstvo na Postojnskem. kt

Z glavo v naravoV Logatcu ponovno najve~ ja skavtska preizkušnja v orientaciji – Za dober rezultat pomembni tudi dobra fizi~ na pripravljenost in iznajdljivost

Trasa letošnjega Jakca, ki je ena najve~ jih skavtskih prireditev v Sloveniji, je potekala po izrazi-to kraškem terenu, na obmo~ ju med Martinj hribom, Gr~ arev-cem in Kalcami. Ker je ta konec logaške ob~ ine preluknjan z ja-mami in brezni, so organizator-ji pred odhodom ekip na teren le-te še posebej opozorili na nevaren teren, predvsem sku-pine v kategoriji Jakec, ki so se

pomerile v no~ nem orientacij-skem teku in so na cilj prišle šele v zgodnjih jutranjih urah. Sicer pa so bile ekipe – v vsaki je bilo pet udeležencev – raz-deljene glede na starost, naj-mlajši udeleženci, izvidniki in vodnice, so bili stari od 10 let do 15 let, prav vsi prijavljeni pa so se morali pred odhodom na teren preizkusiti v znanju topo-grafije. Tekmovalci so bili opre-mljeni z zemljevidom in kom-pasom, ki jih je usmerjal do skritih to~ k na terenu, najbolj živahno pa je bilo na tako ime-novanih živih to~ kah, kjer so vse od sobotnega jutra pa do nedelje, bedele skupine skavtov iz vse Slovenije in na ta na~ in pomagale logaškim skavtom pri organizaciji.

»V spremljevalnem progra-mu so potekale tudi delavnice: svetopisemska, pajkova mreža

in tangram, ena od njih je bila za ekipo obvezna, saj je prine-sla dodatne to~ ke,« je povedal vodja programa Dejan Stojko. Program je bil namenjen pred-vsem najmlajšim, župnik Si-mon Kvaternik, duhovni asistent sre~ anja, pa je v njem sprego-voril o skavtskem zakonu, ki pravi, da skavt spoštuje naravo in vidi v njej božje delo. Tudi zato so se organizatorji odlo~ ili, da letošnjega Jakca naslovijo Z glavo v naravo. Povsem na sveže je organizacijske vajeti letos prevzel Jure Žagar, celotna ekipa, ki je na Jakcu delala že vse od aprila, pa je z izvedbo zelo zadovoljna. »Vse je šlo po na~ rtih, tudi odzivi so bili zelo pozitivni, ~ esar smo zelo ve-seli. Predvsem pa tega, da ve-liko udeležencev že nestrpno pri~ akuje naslednjega Jakca,« je še povedal Stojko.

FOTO

: AL

JA M

IHEL

^I^

^lovek trenutnega navdiha

Razstavo si lahko ogledate do 3. novembra, vsak pone-deljek, sredo in petek dopol-dne, od 9. do 12. ure, in vsak torek in ~ etrtek popoldne, od 14. do 18. ure, v galeriji Krpan na ^abranski ulici 2 v Cerknici.

^e se je v svojih preteklih ciklih umetnik bolj spogledoval s po-krajino in naravo, se v zadnjem ~ asu intenzivno zanima za figu-ro, ki je osrednji del njegovega ustvarjanja in velja za najzahtev-nejši žanr. Matej Pe~ enik, ki se je izobraževal tudi na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, je v tistem ~ asu na šoli veljal za ene-ga najboljših risarjev in skicarjev, o ~ emer smo se lahko prepri~ ali tudi na otvoritvi. V Cerknici sta

na ogled tudi dve sliki iz že vi-denega cikla »Znani Logat~ ani«, otvoritve pa se je udeležila tudi umetnostna zgodovinarka in li-kovna kriti~ arka Anamarija Štibilj Šajn. Rde~ a nit razstave sta risba in figura, barve pa so ekspresiv-ne in vehementne. Kot je pove-dala Anamarija Štibilj Šajn, figu-ra ustreza na~ elom klasi~ nega slikarstva, z barvno modulacijo in vehementnimi potezami pa deluje povsem sodobno. V pri-stopu gre torej za konglomerat

klasi~ nega in sodobnega: figure zahtevajo eksaktnost in premi-šljenost, medtem, ko so barve izredno živahne. Gre za sožitje med risbo in slikarstvom, med klasi~ nim in modernim, med sti-hijskim in premišljenim. Matej Pe~ enik, ki najraje riše ob dnev-ni svetlobi, je ~ lovek trenutne-ga navdiha, kot vedo povedati njegovi najbližji. In kot smo se lahko prepri~ ali na otvoritvi, tre-nutno svoj navdih iš~ e predvsem pri nežnejšemu spolu. aj

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJ^I

^

FOTO

: KA

TARI

NA

TEM

KOVA

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJ^I

^

Saša Musec

Untitled-3 1 18.10.2011 12:20:18

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str ��

Vid Sark: »Vsak, ki se ukvarja z umetnostjo, je že ugotovil, da se izdelki prodajajo, ~ e so vše~ ni in jih ljudje razumejo.«

Tadej Slabe, predstojnik Inštituta za raziskovanje Krasa, pogreša ve~ je upoštevanje krasoslovnega znanja pri celostnem na~ rtovanju razvoja in življenja na krasu.

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011 11Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Vid Sark je logaški slikar, ki mu je v projektu Združenje Stebri družbe uspelo ob igrivi poslikavi stebrov, ostankov kozolca na Koren~ evem zemljiš~ u pod Sekirico, na nevsiljiv na~ in združiti amaterske ljubitelje slikanja vseh generacij, od štiriletne deklice do 65-letnega udeleženca. Razstavo na prostem, ki jo vse od poletja lahko še danes opazujemo, je pred kratkim nadgradil z mini razstavo fotografij Andreja Koren~ a, ~ igar družina je lastnica omenjenega zemljiš~ a pod Sekirico. Skozi pri~ ujo~ o razstavo se seznanjamo s celotnim potekom projekta Stebri družbe. 35-letni umetnik, ki se sam nima za umetnika, se je prijazno odzval mojemu povabilu na pogovor v Grajskem parku.

Želijo ve~ je upoštevanje znanjaPostojna, 11. oktober – »Odlo~ ili smo se, da krasoslovce s celega sveta še bolj u~ inkovito povežemo pri razvijanju raziskovanja krasa, njegovi vlogi v raziskovalni politiki in pri upoštevanju izsledkov raziskovanj naravne in kulturne dediš~ ine pri smiselnemu na~ rtovanju življenja na krasu ter njegovemu varovanju,« Tadej Slabe, predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, ki je eno najpomembnejših mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središ~ , pojasnjuje razlog za ustanovitev mednarodne Krasoslovne akademije. Na njen prvi mednarodni sestanek so povabili predstavnike krasoslovnih ustanov iz 18 držav. Slovenija ima med njimi posebno mesto, saj je dežela mati~ nega Krasa, skoraj polovica Slovenije je kraška in tudi slovensko krasoslovje velja, tako Slabe, za eno vodilnih v svetu.

»Naše poslanstvo je, da poglabljamo temeljno znanje o nastajanju, razvoju, ranljivosti krasa. To temeljno znanje naj bi tisti, ki na~ rtujejo življenje na krasu, kar ~ im bolj s pridom uporabili,« poudar-ja Slabe. Kot pravi, inštitut sodeluje pri vseh ve~ jih projektih na krasu, kot je, denimo, bodo~ a gra-dnja drugega železniškega tira med Diva~ o in Koprom, sodelovali so pri gradnji avtocest. Nekateri projekti, ki so v domeni lokalnih skupnosti, pa po Slabetovih besedah ne kažejo na to, da bi bilo pri njih dovolj upoštevano krasoslovno znanje. »Vsekakor je še veliko rezerve in še veliko možnosti na-daljnjega sodelovanja,« poudarja Slabe. To velja tako za gradnje novih hiš, industrijskih con, ~ istilnih naprav … vrž

Vedeti, koga ne maramo – formula za sre~ oVid Sark samega sebe nima za umetnika – Življenje od umetnosti je umetnost – umetnost prilagajanja – Današnji otroci imajo vse, razen pozornosti, ki bi jo potrebovali

»Gre za ljudi, za katere sem pre-sodil, da morda z mano delijo na~ in razmišljanja in si želijo s skupnimi mo~ mi ustvariti iz-delek, ki bo viden za vse,« Vid odgovarja na vprašanje, kako je izbiral udeležence poslikave. Od-zivi na projekt so bili, kot pravi, pozitivni, ~ eprav se morebitne kritike ni bal, zlasti ~ e bi bila ta konstruktivna.

Razstave od Logatca do MoskveVid veliko razstavlja, tako doma kot tudi v tujini. V Logatcu je na-zadnje razstavljal junija, kjer je v Galeriji Hiša sonca predsta-vil risbe rastlinskih motivov, od realisti~ ne do ekspresionisti~ ne. »Z risbo se tudi sicer najve~

ukvarjam,« je povedal. S slikar-stvom se mladi umetnik preživlja oziroma, kot pravi, se trudi preži-vljati. Ali se sploh da preživeti z umetnostjo, me je zanimalo.

»Da, seveda. Življenje od ume-tnosti je umetnost. Umetnost prilagajanja, zahtev, ki jih imaš, standardov, ki jih vzdržuješ …,« odgovarja. »Tistim, ki jih moje ustvarjanje zanima, želim pred-staviti lastno videnje sveta skozi osnoven, preprost medij in teh-niko risbe, ter posredovati svoje zgodbe in zgodbe drugih, ki so se me dotaknile, na na~ in, ki je, upam, meni lasten,« dodaja.

Cveto~ a prodaja v ~ asu osamosvajanja»Vsak, ki se ukvarja z umetno-

stjo, je že ugotovil, da se izdel-ki prodajajo, ~ e so vše~ ni in jih ljudje razumejo,« Vid spomni na prazgodovinsko izkušnjo. Sam je najve~ prodal v ~ asu, ko je bil turizem v Sloveniji na vrhuncu, saj navdušeni turisti niso gleda-li na ceno, te pa pri nas tedaj niso bile podobne današnjim.

Prodaja je najbolj cvetela v ~ asu vstopanja v Evropsko unijo in še kakšno leto pozneje. »Takrat se je najbolje prodajalo izdelke, povezane s Slovenijo, denimo, spominke, unikate, risbe, vedute … Risali smo Slovenijo.«

Tisto, kar po~ ne za javnost, na primer, razstave, projekte, Vid

na~ rtuje dale~ vnaprej, dovolj zgodaj za~ ne delati, da ga ni~ ne prehiti. Kaj bo po~ el in na kakšen na~ in, kakšno bo po-dajanje vsebine, pa najve~ krat prepusti navdihu in se pri delu ne omejuje.

Slaba samopodoba mladine»Ljudje so ta trenutek zelo ob~ utljivi, tudi zaradi situacije, v kateri smo,« pravi. »Na prvi po-gled nam ni~ ne manjka, ~ eprav mi ni vše~ , kam se stvari gibajo. Današnji otroci imajo vse, razen pozornosti, ki bi jo potrebova-li. Samopodoba mladine je zelo slaba,« ugotavlja Vid.

Navdih za ustvarjanje, kot pravi, najde v sebi, okrog sebe, v ljudeh, divjini, mestih, v dejanjih ljudi, nagonu živali, v vztrajnosti rastlin, v ~ utilih in ~ ustvih vse-ga, kar ga obdaja, v metaboliz-mu vesolja, našega planeta in svojega želodca ... Za najve~ ji uspeh v svoji dosedanji karieri šteje, da je prispel do to~ ke, na kateri je. Kot pravi, ima poleg sli-karstva zelo rad tudi druge ume-tnosti, kot so glasba, ples, igra … In kakšnih ljudi ne mara v svoji

bližini? »^e bi to kdorkoli vedel, bi bila to najboljša formula za sre~ o,« odgovarja.

Zadovoljen v svojem okoljuIn Vidov delovni dan? »^im ve~ podvigov, ~ im manj obveznosti.«

Tujina ga mika, pravi, vendar je zadovoljen v svojem okolju. Poleg doma~ ih razstav se lahko med drugim pohvali s samostoj-nimi v Ljubljani, Mirnu, Slovenj Gradcu in tudi v Moskvi, kjer je leta 2002 razstavljal v uredni-štvu ~ asopisa Tribuna, razstava pa je nosila pomenljiv naslov, Vidi Moskvi Vida Sarka, kar po-meni Vidiki Moskve Vida Sarka.

»Kolikor ~ asa bom živel, se bom, upam, loteval novih stva-ri. Samega sebe nimam za umetnika, ker kadar pišemo ali govorimo drug o drugem, ima-mo pravico do bolj komple-ksnih opisov naših zna~ ajev, ne maramo »predal~ kanja« in želimo, da bi nas drugi jema-li takšne, kot se vidimo sami. Tako spoznavanje pa zahteva precej ~ asa in se nikoli zares ne kon~ a,« je pogovor zaokrožil Vid Sark.

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK Ž

ENKO

Blanka Markovi~ Kocen

Untitled-5 1 19.10.2011 13:32:46

FOTO

: AR

HIV

VID

A SA

RKA

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str ��

Nagode z izposojenim dirkalnikom novemu naslovu prvaka naproti.

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011Š p o r t1�

Rakek, 8. oktober – Nogometni klub Rakek, ki letos praznuje 85-letnico obstoja in neprekinjenega

delovanja, si poleg ve~ finan~ nih sredstev za nadaljnje delo želi še boljših pogojev za razvoj

športne kulture na tem delu Notranjske, kjer pozimi posebej cvetijo zimski športi. Kljub težavam na

športni poti jim ~ rnogledost poguma in optimizma ni prekrila, tudi zaradi velikega podpornika kluba,

podjetja Mazi inženiring z Rakeka.

Za konec osmiJesolo, �. oktober – Matevž ^uden je nastopil na zaklju~ ni prireditvi mednarodne karting serije championkart. V kategoriji »senior under« je kvalifikacije zaklju~ il na trinajstem mestu, po dveh vo-žnjah, v katerih so se vozniki potegovali za ~ imboljše štartne pozicije, pa je bil 11. S te pozicije je tudi za~ el prvo glavno dirko. V tej mu je uspel odli~ en start in po prvem krogu je bil na 9. mestu. Med dirko je imel nekaj težav s samo vožnjo, zato so ga lahko nekateri dirka~ i prehiteli in po 16 krogih je dirko kon~ al na 11. mestu. Tudi v drugi, finalni vožnji, je startal z 11. mesta in ponovno dir-ko dobro za~ el. V drugem zavoju se je zgodila manjša nesre~ a, kateri pa se mu je z dobro reakcijo uspelo izogniti. Ciljno ~ rto je po prevoženih 20 krogih pre~ kal na osmem mestu. el

Kljub oviram naprej

»Žal nam je, da obletnice nismo proslavili tako, kot bi se spodo-bilo. Na prste ene roke bi težko našteli vaške klube s tako dolgo tradicijo. Mlajši generaciji ne mo-remo zagotoviti optimalnih pogo-jev za športno-fizi~ ni razvoj,« so razo~ arani v nogometnem klubu, kjer upajo, da se ne bodo ve~ dolgo spraševali, kako naprej, in naleteli na boljše pogoje. »Želi-mo si, da bi s svojo dejavnostjo spodbudili sokrajane k druga~ ne-mu razmišljanju in konkretnemu delu z enim ciljem – izboljšati trenutno športno stanje.«

Klub, ki je zrasel iz Športnega kluba Javornik in z zagnanostjo in smelostjo posameznikov in

ljubiteljev športa, se danes lahko pohvali z odli~ nimi nogometa-ši. Kako se spominjajo za~ etkov? »Takratni športni klub Javornik je združeval nogometno in šaho-vsko sekcijo ter zimske športe. V svoje vrste smo pritegnili še nekaj kme~ kih fantov, carini-ke in karabinjerje,« se spomnijo ~ lani. Klub neprekinjeno deluje še danes, morda prav zato, ker ~ lane vse skozi vodita napredni duh in prijateljstvo. »Na to smo zelo ponosni,« je med izro~ itvijo sponzorskih sredstev, tiso~ evrov, povedal Danimir Mazi, direktor podjetja Mazi, inženiring z Ra-keka. »Klub je po drugi svetovni vojni organiziral celo državno prvenstvo v smu~ arskih tekih. Prav na pobudo ~ lanov kluba je slovenski konstruktor Stanko Blo-udek skonstruiral in s pomo~ jo doma~ inov zgradil smu~ arsko skakalnico v Dolah blizu Rake-ka,« nadaljujejo športni zane-senjaki. ^lani ne znajo samo skakati in smu~ ati, marve~ tudi brcati. V Nogometnem klubu Ra-

kek se je kalilo tudi ve~ znanih športnikov, najve~ keglja~ ev, se pohvalijo. »Nogomet je najve~ ji uspeh dosegel kot zmagovalec v Primorski ligi, na višji položaj pa zaradi pomanjkanja denarja in pomanjkljivih zahtev ni napredo-val,« dodajo.

Trenutne razmere športu niso preve~ naklonjene, ugotavlja-jo tudi v tem klubu, vendar se kljub temu trudijo ohranjati špor-tni duh in tradicijo. »Da tradici-ja ne bi zamrla, smo se zbrali nekdanji nogometaši NK Rakek in ustanovili ekipo veteranov. V celoti se financiramo s ~ lanari-no in pridobljenimi sponzorskimi sredstvi,« pravijo veterani. Najve~ denarja primakne prav podjetje Mazi, inženiring z Rakeka. Eki-pa nastopa v hrvaško-slovenski ligi, ki jo sestavlja deset klubov od Savudrije do Krasa in Postoj-ne. Trenutno zasedajo 5. mesto. Bolj kot rezultat pa so v ospredju gotovo tesne prijateljske vezi, ki jih krepijo na razli~ nih druženjih in izletih.

Idrija, 1�. oktober – Zadnja krožno-hitrostna dirka letošnje sezone je potekala v avstrij-skem Salzburgu. Na dirki sta nastopila tudi dva ~ lana kluba MGM Postojna, Marjan Nagode in Grega Premrl. Kvalifikacije so se slabo iztekle predvsem za Nagodeta, saj mu je odpove-dal motor. Ker je dirka odlo~ ala o naslovu prvaka, je Nagodetu na pomo~ prisko~ il klubski so-tekmovalec Manuel Dessardo, ki sicer nastopa z enakim dir-kalnikom MG 105 in je le tega od doma Nagodetu pripeljal v Avstrijo. Prvo dirko, potekala je ob zelo nizkih temperaturah, sta Premrl in Nagode odpeljala uspešno. Premrl je dirko za~ el odlo~ neje in je do težav z dir-kalnikom vodil. Nagode, ki še ni bil vajen novega dirkalnika, pa je odpeljal dirko takti~ no modro in si tako priboril prvo mesto v diviziji 1 ter s tem tudi letos naslov državnega prvaka krožno hitrostnih dirk v diviziji 1. Premrl pa si je po prvi dir-ki privozil 2. mesto v diviziji I in prvo mesto med mladimi do

21 let. V popoldanskem ~ asu je sledila še druga dirka, vreme se je otoplilo in voznikom povzro~ alo manj težav kot zjutraj. Po uspe-šnem startu in nekaj odpeljanih krogih je imel Grega, ki je bil do tedaj v vodstvu, smolo. Na njego-vem dirkalniku je prišlo do okva-re motorja in moral je odstopiti. Marjan, ki je imel ta dan nekaj ve~ sre~ e, je tudi to dirko kon~ al na prvem mestu in si s tem pri-vozil še drugo mesto v general-

ni razvrstitvi državnega prven-stva Slovenije. Premrl je sezono v skupni razvrstitvi zaklju~ il na petem mestu, v diviziji I pa se je uvrstil tik za Nagodeta na drugo mesto. Poleg tega je po-stal še mladinski državni prvak v kategoriji do 21 let. Vozni-ki kluba MGM Postojna pa so s svojimi dosežki poskrbeli še za zmagoslavje med klubi, kjer je prvo mesto osvojil prav Avto klub MGM Postojna. el

FOTO

: AR

HIV

M.

NAG

OD

E

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Pred naš objektiv so se postavili ~ lani Nogometnega

kluba (NK) Rakek z glavnim

sponzorjem Danimirjem Mazijem iz

podjetja Mazi, inženiring

Rakek.

Barbara ^epirlo

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011 1�I z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

 

 

   

 KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA - www.kjuc.si 

Partizanska cesta 22 - Cerknica - ponedeljek - petek: 1000 - 1900 - sobota: 800 - 1300 

Enota Rakek

Vabljeni na predstavitev knjige

FRANC PERKO:

GOZD LAHKO ŽIVI BREZ ČLOVEKA, LJUDJE NE MOREJO BREZ GOZDA

četrtek, 27. oktober 2011, ob 1900

v knjižnici na Rakeku

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - 1381 Rakek - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.si

ponedeljek: 8:00 - 15:00 sreda: 15:00 - 19:00 petek: 13:00 - 19:00

INFO KULTURNI DOM:

program prireditev

oktober

PODELITEV PRIZNANJZA NOTRANJSKI TEKAŠKI POKAL 2011Organizator: ŠPORTNA ZVEZA CERKNICA

cetrtek, 27. oktober ob, 19.00prireditev

Organizator: Občina Cerknica; Informacije Kulturni dom Cerknica, tel. (01)7092 209;

VSTOP PROST

DRAGO MISLEJ MEF IN NOBKoncert popularne glasbe Mef je na slovenski glasbeni sceni prisoten že dolgo. Je avtor številnih uspešnic, njegovi koncerti pa so prepleteni s pripovedmi, šalami in seveda z veliko dobre glasbe, ki jo vsi poznamo.

Sobota, 22. oktober, ob 20.00 VSTOPNINA: 7 - 8 €koncert

C

E R K N I C A

KULT

URNI DOM

Spoštovane obiskovalke in obiskovalce Kulturnega doma Cerknica obveščamo,

da so vstopnice za predstave v predprodaji na voljo v času predstav na blagajni Kulturnega doma dve uri pred vsako predstavo, preko

spleta na naslovu www.mojekarte.si ter na prodajnih mestih Moje karte po vsej Sloveniji.

V našem okolišu so prodajna mesta Moje karte : TUR SERVIS CERKNICA, AVTOSTIL RAKEK, PETROL BS LOM

Celoten seznam prodajnih mest po Sloveniji je objavljen na spletni strani:

WWW.MOJEKARTE.SI

Program ter vsebino predstav za mesec november si lahko ogledate na spletni strani Občine Cerknica

www.cerknica.si

C

E R K N I C A

KULT

URNI DOM

C

E R K N I C A

KULT

URNI DOM

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2011_10_07_Toyo copy.pdf 1 29.9.11 11:13

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str �4

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011O b v e s t i l a i n h o r o s k o p14

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamBukova drva. Rakek, Cerknica in okolica. Cena: od 40 do 60 eur. Tel.: 041 230 514.Ciprese smaragd, kakovostne, z dostavo. Cena za 50 cm visoke: 3,5 eur. Cena za 80 cm visoke: 6 eur. Tel.: 040 578 587.Bukova drva, rezana, lanska, 8 m3. Ogled in cena: po dogovoru. Tel.: 031 587 578 ali 01 705 10 81.

KupimStar mizarski ponk, omaro marajno, mizo mentrgo, skrinje in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremi~ nine

Oddam2-sobno pritli~ no stanovanje v centru Rakeka, 68,30 m2, l. 2002, CK, vsi priklju~ ki, ZK. Cena: 300 eur. Tel.: 040 122 806.2-sobno stanovanje s parkirnim mestom in svojim vhodom v Loški dolini, 50 m2. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 911 186.

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovo-ljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v raz-vid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

A n i n e z v e z d e

Volitve 2011 – ObvestiloV skladu s 5. ~ lenom Zakona o volilni in referendumski kampa-nji ~ asopis Notranjsko-kraške novice ureja obseg, pogoje in na~ in predstavitve kandidatov za poslance in poslanke v DZ. O obsegu in vsebini novinarskih prispevkov, ki govorijo o kampanji, listah in kan-didatih na volitvah, odlo~ a uredništvo samostojno v skladu s svojo uredniško politiko. ^asopis svojega redakcijskega prostora ne bo na-menjal objavi obvestil ali drugih dokumentov politi~ nih strank, list, kandidatov, njihovih volilnih štabov, organizatorjev kampanje …, prav tako kandidatom ne zagotavlja brezpla~ ne predstavitve. Notranjsko-kraške novice vabijo vse politi~ ne stranke, liste kandidatov, volilne štabe in organizatorje volilnih kampanj, da obvestila za javnost ter druga sporo~ ila in dokumente objavijo kot oglas po veljavnem ce-niku. Ne postavljamo omejitev glede vsebine ali pogostosti obja-vljanja volilnih oglasov. V okviru razpoložljivega oglasnega prostora bomo objavili vse volilne oglase, razen tistih, katerih vsebina krši zakon ali ob~ e veljavne norme med~ loveških odnosov in dobrega okusa. Ker je oglasni prostor v ~ asopisu omejen, se bomo pri objavi oglasov držali na~ ela »kdor prej pride, prej melje«. Naro~ niki morajo oglasni prostor rezervirati vsaj 8 dni pred izidom ~ asopisa. Objavili bomo samo izdelane oglase, ki jih bodo naro~ niki v ustreznem for-matu (v elektronski obliki) dostavili najkasneje do ponedeljka v te-dnu pred izidom. Oglasu mora biti priloženo pisno naro~ ilo, kopija odlo~ be o vpisu v register politi~ nih strank ter potrdilo DURS-a oziro-ma kopija osebnega dokumenta naro~ nika, ~ e je le-ta ob~ an. Pogoji so dostopni tudi na spletni strani www.nkr-novice.si. Uredništvo

OVEN ^akajo vas pozitivne spremembe in velike možnosti za napredovanje v karieri. V službi vas bodo cenili, ne glede na to, ~ e ste delavec ali nadrejeni. Svojo energijo boste dobro izkoristili in se veliko do-govarjali. ^e ste samski, bi lahko v novembru spoznali osebo, ki vas bo privla~ ila. Vezani se boste še bolj po-svetili odnosu, zato pojdite ve~ krat na kakšen skupen izlet ali sprehod.

BIK V novembru se bo veliko stvari pozitivno od-vilo, izboljšali boste odnose z drugimi. V drugi polovici meseca prihaja ~ as, ki ste ga dolgo ~ akali. S ~ ustve-nim partnerjem se boste izredno dobro razumeli, zato bo vaša zveza postala bolj konstruktivna in stabilna. Romantike in strasti vam zdaj zagotovo ne bo pri-manjkovalo, izboljšali pa se bodo tudi odnosi, poveza-ni z domom in družino.

DVOJ^KA V za~ etku novembra bo precej napor-no v službi, še posebno odnosi bodo zelo ob~ utljivi. Nikakor ne bo v redu, ~ e boste reagirali burno in pre-pirljivo, saj boste tako podrli vse možnosti za uspeh. V novembru vas bodo prijatelji ve~ krat spraševali za nasvet in vas vabili v družbo. V ljubezni bo šlo vse kot po maslu, ljubljeni osebi pokažite svoja ~ ustva. Ne za-nemarjajte družinskih obveznosti.

RAK Ve~ ji del meseca se boste zelo dobro razu-meli s partnerjem, sodelavci in prijatelji. Poslovni izzivi bodo veliki, uspešni boste, pojavile pa se bodo neke okoliš~ ine, ki vam bodo polepšale delovne ure. Lahko bi vas privla~ il nek sodelavec ali nekdo, ki ga sre~ uje-te prek posla. Imeli boste veliko izvirnih idej, ~ e iš~ ete novo delo, boste uspešni.

LEV Vaše misli bodo usmerjene v delo in zaslu-žek, nekateri pa boste razmišljali, kako dobiti že za-služeni denar. Vsekakor poskusite zadeve rešiti do 25. novembra, še posebno, ~ e boste morali vložiti kakšno tožbo. V službi boste nestrpni in ne boste prenaša-li po~ asnosti svojih kolegov. Pazite, da ne boste dajali nepremišljenih izjav, saj bi se tako zmanjšal vaš ugled. ^akajo vas nova poznanstva, morda tudi nova zveza.

DEVICA Odlo~ no, vendar previdno boste uresni~ ili svoj poslovni na~ rt, ki vam bo prinesel nekaj denarja pa tudi zadovoljstvo in spoštovanje drugih. Vaša neza-nesljivost bo tako splahnela, zato boste bolj sproš~ eni. Veliko se boste družili s prijatelji in potrpežljivo poslu-šali o njihovih težavah. Odnosi z družino bodo precej intenzivni, kar pa vam ne bo najbolj ustrezalo, saj vas bodo prosili za pomo~ pri urejanju stanovanja.

TEHTNICA Ve~ ji del meseca se boste ukvarjali z denarjem, s krediti, z davki in na splošno z material-nim stanjem. Stalno se boste gibali, v službi in zaseb-nosti, možnih je ve~ krajših potovanj. Po vsej verje-tnosti boste veliko kontaktirali z bližnjim sorodnikom, prihajalo bo do ve~ jih prepirov. Z nasprotnim spolom boste precej kontaktirali in lahko se zgodi, da se boste zaradi tega znašli v nerodni situaciji. Konec meseca bodite še posebej previdni v pogovorih.

ŠKORPIJON Glede na to, da je november vaš me-sec, vam energije in mo~ i zagotovo ne bo primanj-kovalo. To bo še posebno dobro takrat, ko bo treba za~ eti kaj novega. Tudi stanje v službi bo postalo zno-snejše, le bolj nezaupljivi boste postali in se zanašali sami nase. Možen je kakšen spor zaradi denarja. V ljubezni boste spogledljivi, od 23.do 25.novembra vam bo zelo lepo.

STRELEC Spremenili boste odnos do ljudi, od ka-terih je odvisen vaš uspeh. Kljub manjšim težavam boste trdno stali za svojimi na~ rti in željami ter pla-nirali poslovno prihodnost. Navdušenje do ljubezen-skega partnerja se bo zmanjšalo, videli boste vse ve~ napak in pomanjkljivosti, a svoje ugotovitve raje zadr-žite zase, da ne bo prepirov. Družba prijateljev vam bo dobro dela.

KOZOROG Poskušali boste popraviti stare napake in si tako izboljšali ugled med poslovnimi partnerji in med prijatelji. Kljub temu, da ste težave navajeni re-ševati popolnoma sami, vam bo tokrat ugajalo, da se zanimajo za vas in vaše delo. V novembru lahko ve-liko naredite na podro~ ju sodelovanja. Možno je, da vas bo ~ ustveno privla~ ila oseba, ki je bila neko~ vaš prijatelj ali sodelavec. Konec meseca je možna zveza s to osebo.

VODNAR Veliko sprememb vas ~ aka v novembru. Odnosi z drugimi se bodo izboljšali, zadnje mesece ste bili nedružabni in na trenutke nemogo~ i. Dobro je, ~ e se tega zavedate. Kon~ no se bo vaš trud za posel pozitivno izkazal, saj se bodo vaši dohodki pove~ ali. ^e se v prejšnjih mesecih niste preve~ zadolžili, bo-ste lahko uživali, v nasprotnem primeru bo dobi~ ek za popla~ ilo dolgov. Tudi v ljubezni bo šlo na bolje.

RIBI V poslovnem smislu vas ~ akajo zanimive spremembe, zato boste še posebno aktivni v za~ etku novembra. ^e iš~ ete novo delo in ~ e želite napredo-vati ali spremeniti smer svoje kariere, bodi priložnosti številne, a informacije, ki jih boste dobili, bodo v vas povzro~ ile zmedo in nemir. ^aka vas veliko nemira in nenadnih odlo~ itev, zato poskusite biti preudarni in pazljivi. Pazljivo z denarjem!

Zahvala

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izre~ eno sožalje, podarjeno cvetje in sve~ e.

Posebna hvala PGD Unec, oktetu Kres za zapete pe-smi, trobenta~ u Matjažu Srnelu, gospodu župniku za lep obred in sosedu Romitu za izbrane besede slove-sa. Hvala tudi Ani Ferjan~ i~ za vso pomo~ in tolažilne besede.

Iskrena hvala vsem tistim, ki jih nismo posebej ome-njali, ter vsem, ki ste našega dragega Stojana pospre-mili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.

Njegovi najdražji

Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le dale~ , dale~ je.

Ob bole~ i izgubi našega dragega

STOJANA UDOVI^A

ProdamStanovanje v Postojni, 43 m2, 1. nadstropje, obrnjeno proti J, vpisano v ZK, obnovljeno, na radiatorjih ima vgrajene kalorimetre. Cena: 59.900 eur. Tel.: 031 766 800.3-sobno stanovanje v Postojni, l. izgradnje 1982, 4. nadstropje, 66 m2, opremljeno, zastekljen balkon, klimatska naprava. Tel.: 041 218 963.3-sobno stanovanje v Postojni, 4. nadstropje, 77,5 m2, 2 balkona, svetlo in prenovljeno, v bližini vrtca, ZD, OŠ in srednje šole. Cena: 89.000 eur. Tel.: 031 286 525.3-sobno stanovanje na Rakeku, 72 m2, blizu trgovina, banka, pošta, 37 km do Lj., nova okna, klima. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 464 662.

Staro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

DrugoV Postojni in okolici nudim ~ iš~ enje na domu, likanje, pospravljanje ... Tel.: 031 402 012.Upokojenka Olga iz Postojne iš~ e kakršno koli delo. Tel.: 041 384 266.

Urniki knjižnicLogatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00

Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00

Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00

Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00

Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00

Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00

Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00

Zahvala

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, krajanom, prijateljem in znancem za izre~ ena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sve~ e, svete maše in za vse tolažilne besede v naših najtežjih trenutkih.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali in ji s svoji-mi obiski lepšali dneve njene jeseni.

Posebna zahvala gre njeni osebni zdravnici dr. Olgi Do-les in patronažni sestri Milanki Gogola, ki sta v svojo strokovnost vedno vklju~ ili tudi ~ ut za so~ loveka. Hkrati gre beseda hvala tudi vsemu ostalemu osebju Zdra-vstvenega doma Cerknica.

Hvala tudi gospodu kaplanu Milanu Kav~ niku za vsakomese~ ne obiske in lepo opravljen pogrebni obred, Cvetki Levec za lepe besede slovesa, pevske-mu zboru Tabor za zapete žalostinke in pogrebnemu zavodu Pietas za pomo~ pri organizaciji pogrebnega obreda.

Vsem skupaj in vsakemu posebej, tudi neimenovanim, še enkrat hvala.

Žalujo~ i: sin Jože, h~ i Vika in Vanja z družinami

»Sre~ ni smo, da si bila naša mama ti. Zdaj tvoja duša naj pri Bogu mirno spi,

a v srcih naših tvoja naj ljubezen in dobrota nikoli ne zbledi.«

Zahvala

Minilo je leto dni, odkar je našo delavnico zajel požar in nam s tem onemogo~ il nemoteno obratovanje. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so nam ob tej prili-ki stali ob strani. Posebna zahvala gre sosedom, sorodni-kom, prijateljem, znancem, gasilcem, Obrtni zbornici Lo-gatec in vsem ljudem dobre volje za nesebi~ no pomo~ . S pomo~ jo teh ljudi smo zopet za~ eli obratovati.

Hvala še enkrat.

Mizarstvo Be~ aj

Z žalostjo v srcu se po~ asi zave-damo dokon~ nosti slovesa od naše mame

MARIJE MLINAR rojene Levstek (1910–2011), iz Dolenje vasi pri Cerknici.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str �5

zlamo vam tort

oaro

ilu

berzo.indd 1 18.10.2011 11:59:35

Notranjsko-kraške novice petek, 21. oktober 2011 15N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in

prireditev, ki bodo od 11. do 24. novembra. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 4. novembra, na

e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednikdogodkov in prireditev

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

19 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Simobil Postojna je zakon. 1. nagrada: Si.mobil SIMPL SIM paket in kalkulator: Zia Perko Rogelj, Ane Ziherlove 4, Ljubljana; �. nagrada: sten-ska ura in kalkulator: Ton~ ka Petkovšek, Tržaška 29, Loga-tec; �. nagrada: majica in kapa Si.mobil Postojna: Milka Mitko-vi~ , Pavši~ eva ul. 36, Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih po-darja Papirnica Kocka, Tržaška 38, 6230 Postojna, bodo nagra-

jenci prejeli po pošti.Tokratne nagrade podar-ja: Slaš~ i~ arna Berzo, Aliriza Abdi s.p., Stara cesta 1, 1��0 Vrhnika. 1. nagrada: nava-dna okrogla torta; �. nagrada: dve sadni kupi; �. nagrada: 4-krat kremna rezina. Pri žreba-nju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križan-ke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 4. novembra �011.

Razstave21. 10. Slikarska razstava Dagmar M. Mlakar z naslovom Sudoku, ob 19. uri v galeriji Gradu Snežnik. Raz-stava bo na ogled do 20. novem-bra, vsak dan od 10. do 16. ure, ra-zen ponedeljka.25. 10. Odprtje slikarske razstave Tanje Milhar~ i~ , ob 18. uri v kultur-nem domu v Postojni, Galerija na vogalu.Razstava modelarskih izdelkov Ož-beja Plosa Svet modelarstva. Izdelki bodo na ogled do konca oktobra v prireditvenem prostoru knjižnice v Starem trgu.Razstava slikarja Mateja Pe~ enika v galeriji Krpan v Cerknici do 3. novembra.

Prireditve, predavanja

21. 10. Koncert solistov Opere SNG Ljubljana, ob 20. uri v kulturnem domu v Postojni.21. 10. Ve~ er literarnega kluba upo-kojencev Slovenije Likus – skupina za Slovensko Istro, ob 18. uri v knji-žnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni.22. 10. Prvo predavanje v nizu pre-davanj jesen–zima, o romarski poti k sv. Jakob–Camino, ob 18. uri na Turisti~ ni kmetiji Pri kova~ iji na Bab-nem Polju.22. 10. Koncert popularne glasbe, Drago Mislej Mef in NOB, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

22. 10. Koncert ansambla Erazem z gosti, ob 19. uri v dvorani Skala v Pivki.22. 10. Predavanje »Vse o medu«, ob 18. uri v dvorani Šole Laze. So-delujejo ~ lani ^ebelarskih društev Logatec in Borovnica.25. 10. Pianissimo, ob 18. uri v glasbeni šoli v Postojni.26. 10. Predavanje z naslovom Ze-lene laži ali kam nas vodijo poklicni okoljevarstveniki? magistra mate-matike in publicista Miša Alkalaja, ob 19. uri v knjižnici Jožeta Udovi~ a v Cerknici.27. 10. Blues festival Postojnska jama, Smokin Joe Kubek & Bno-is King (ZDA), ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni.27. 10. Gledališka predstava Ga-starbajterja, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni.27. 10. Predstavitev knjige Franca Perka z naslovom Gozd lahko živi brez ~ loveka, ljudje ne morejo brez gozda, ob 19. uri v knjižnici na Ra-keku.29. 10. Dobrodelni koncert, ob 18. uri v Krpanovem domu v Pivki.

Za otroke27. 10. Lutkovna predstava Muca Copatarica, ob 17. in 18. uri v Krpa-novem domu v Pivki.27. 10. Pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje, ob 18. uri v knjižnici v Starem trgu pri Ložu. Prijave na tel. št.: 705 75 66 ali 709 10 78.

Regijska izjava: »Ko odhajam od ljudi, vidim, da so veseli, da smo

se pogovorili. ^utim povezanost z njimi. In ~ e me dolgo ni, me sprašujejo, kje sem hodila.« Marica Zgonc, prostovoljka z Bloške planote

Društvo Tvoj telefon vabi k sodelovanju nove prostovoljne tele-fonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti ~ as. Info.: 05 720 17 20, od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure.

Društvo Tvoj telefon ^e ste v stiski … ^e potrebujete pogovor in bi radi ostali anoni-

mni …. Pokli~ ite nas! 05 720 17 20Od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure

Nedelja, 23. oktober 2011, ob 13.00Prostovoljstvo na področju življenja starejših ljudi

Torek, 25. oktober 2011, ob 20.00Prostovoljstvo na področju gasilstva in civilne zaščite

Nedelja, 30. oktober 2011, ob 13.00Prostovoljstvo na področju gasilstva in civilne zaščite

Torek, 1. november 2011, ob 21.20 (Sponka.tv)Prostovoljstvo na področju življenja starejših ljudi

Sreda, 2. november 2011, ob 17.00 (Sponka.tv)Prostovoljstvo na področju življenja starejših ljudi

Petek, 21. oktober 2011, ob 20.00Posnetek prireditve ob občinskem praznikuObčine Loška dolina s podelitvijo občinskih priznanj

Nedelja, 23. oktober 2011, ob 13.00Posnetek 7. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica

Ponedeljek, 24. oktober 2011, ob 21.00 (Sponka.tv)Posnetek 7. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica

Torek, 25. oktober 2011, ob 10.00 (Sponka.tv)Posnetek 7. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica

Torek, 25. oktober 2011, ob 21.00Posnetek prireditve ob občinskem praznikuObčine Loška dolina s podelitvijo občinskih priznanj

Petek, 28. oktober 2011, ob 20.00Posnetek 7. redne seje Občinskega sveta Občine Cerknica

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  19  21. oktober 2011   str ��

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o., pooblaščenposrednik Telekom Slovenije d.d.

ob nakupu akcijskega aparata.POPUSTA NA AVTOPOLNILEC-30%

Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih.

Sony EricssonCedar5€** Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

NokiaC2-011€*

SamsungGalaxyMini1€** Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Zimske radostiso pred vrati...

Sony EricssonCedar

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

SamsungGalaxyACE1€*z izbiro NAJNAJ (7)

059-

209-

409

i

nfo@

sony

cent

er.si

w

ww

.sony

cent

er.si

Obi

ščite

nas

v C

itypa

rku

v Lju

blja

ni a

li na

naš

i nov

i spl

etni

stra

ni!

Ob

naku

pu z

gorn

jih m

odel

ov se

za

mož

nost

i bre

zpla

čne

pod

aljša

ne g

aran

cije

poz

anim

ajte

pri

prod

ajal

cu. V

se c

ene

so v

€ in

že

vseb

ujej

o D

DV

. Sl

ike

so la

hko

simbo

lične

. Za

kakr

šnek

oli t

iskar

ske

napa

ke n

e od

gova

rjam

o. “

Yout

ube,

Sky

pe in

ost

ale

regi

strir

ane

blag

ovne

zna

mke

so

prizn

ane

blag

ovne

zna

mke

prip

adaj

očih

last

niko

v”. A

kcija

vel

ja d

o ra

zpro

daj

e za

log.

ZA U

VELJ

AVL

JAN

JE P

OSE

BNE

PON

UDBE

IZ O

GLA

SA, S

SEB

OJ

PRIN

ESITE

TA O

GLA

S!

Citypark Ljubljana

poiščite vaš 3D svet v Sony Centru

To je življenje160GB nedojemljive zabave. Pripravite se na igre, ki vas bodo pritegnile bolj kot karkoli, kar ste videli do sedaj.

DARILO:- igra po izbiri iz zaloge- 1.5m hdmi kabel

Full HD 3D-televizor za vso družino117 cm/46-palčni 3D-televizor Full HD s tehnologijo Edge LED, Motionflow XR 200, storitvijo In-ternet Video in Skype™.

DARILO:- 5x 3D očala TDGBR250

2.1-kanalni 3D-sistem za domači kino Blu-ray Disc™/DVDGlavna enota s 3 načini postavitve, BRAVIA Internet Video, videoposnetki in slike v 3D, 2 vhoda HDMI®, priključna postaja za iPod/iPhone, daljinsko up-ravljanje s pametnim telefonom.

SUPER CENA!

Dizajn in tehnologija združena v enoNova serija prenosnika Sony VAIO EA vam nudi več zabave in tehnologije. Poleg hitrih komponent in nove grafike, ima ta model tudi HDMI priključek, zaslon s tehnologijo LED ter izjemen design.

SUPER CENA!