temelji komunikologije izpiti

FDV - Temelji komunikologije - Izpitna vprašanja od A do Ž

1. Intrapersonalno komuniciranje je oznaka za:a. medosebno komuniciranjeb. komuniciranje s samim sebojc. komuniciranje iz oči v očid. komuniciranje med ljudmi

2. Redundanca (nadmerje):a. povečuje negotovost sporočevalcab. poveča komunikacijski šum c. omogoči povečan pretok informacijd. poveča gotovost razumevanja sporočila

15. Redundanca (nadmerje):a. s ponavljanjem povečuje negotovost sporočevalcab. s ponavljanjem poveča komunikacijski šum c. s ponavljanjem omogoči povečan pretok informacijd. s ponavljanjem poveča gotovost razumevanja sporočila

5. Šum je:a. vse, kar je dodano signalu med njegovim oddajanjem in sprejemanjem, pa vir tega ni hotelb. merilo višanja predvidljivosti signalac. fizično sredstvo, prek katerega je signal prenesend. zasičenost z informacijami, ki pa trenutno niso pomembne

15. Kaj je šum v komunikacijskem procesu?a. sporočilo, ki zmoti komunikacijsko razumevanje med komunikatorjemab. glasovna prvina pri izgovorjavi nezvočnikovc. medij, ki je brez sliked. sporočilo, ki zasidra pomen celotnega komunikacijskega akta

5. Parajezikovni znaki so:a. z govorom oblikovana paraosebna identitetab. neverbalno komuniciranje, ki spremlja verbalno izražanjec. kulturno specifičen način parapsihološkega vplivanja v sporočanjud. raba znakov v okviru parasocialne ekspresije

5. Kateri izmed naslednjih primerov je primer parajezika?a) zardevanjeb) V znak s prsti za zmago c) trepljanje po ramenud) žvižganje med pogovorom

6. S sociogramom lahko ugotavljamo:a. vsebino sporočanja med člani skupineb. implicitnost ali eksplicitnost sporočanja med člani skupinec. horizontalen ali vertikalen način komunikacije med posamezniki v organizacijid. pogostost in smer komunikacije v interakciji v skupini

7. Zgodnji model medijskih učinkov imenovan model »dražljaj-odziv« oz. model »hipodermične igle« (injekcije) ugotavlja, da:

a. mediji učinkujejo prek aktivnih občinstevb. so medijski učinki odvisni od dvostopenjskega toka komuniciranjac. imajo mediji močne neposredne učinke na pasivna občinstvad. so učinki medijev odvisni od selektivne vzdraženosti in odzivnosti občinstev

1 / 17


13. Model hipodermične igle ugotavlja, da:a. so občinstva medijev aktivnab. so medijski vplivi odvisni od dvostopenjskega toka komuniciranjac. imajo mediji neposredni močan učinek na pasivna občinstvad. so vplivi medijev odvisni od selektivne izpostavljenosti občinstev medijskim vsebinam

1. Kateri izmed naslednjih primerov komunikacijskega izražanja ni primer neverbalnega komuniciranja?

a. žuganjeb. govorjenjec. plesno izražanjed. povzdigovanje glasu

6. Mnenjski voditelji so tisti člani skupin in/ali omrežij, kia. vodijo javnomnenjske raziskave v skupinah in/ali omrežjihb. vplivajo na oblikovanje mnenja članov skupin in/ali omrežijc. sprejemajo mnenja drugih članov skupin in/ali omrežijd. pustijo, da njihovo mnenje oblikujejo drugi člani skupin in/ali omrežij

8. Kulturne študije, ki se v 60. letih 20. stoletja začnejo zoperstavljati do tedaj prevladujočemu pojmovanju medijskih učinkov, preusmerijo pozornost k proučevanju:

a. ekonomskega konteksta delovanja medijevb. dejavnikov in akterjev, ki vplivajo na oblikovanje javnega mnenjac. vseh tekstov in praks v kulturi, prek katerih ljudje ustvarjajo pomene in izkušajo realnostd. načinov, kako razumeti in z modeli ponazoriti proces prenosa informacij

10. Katere interese v svojem poklicnem sporočanju zastopajo novinarji in strokovnjaki za odnose z javnostmi?

a. novinarji interese novinarskih društev, strokovnjaki za odnose z javnostmi pa interese poklicnih združenj za odnose z javnostmib. novinarji javne interese, strokovnjaki za odnose z javnostmi pa posebne interese klientov ali delodajalcevc. novinarji interese lastnikov, strokovnjaki za odnose z javnostmi pa interese kritične javnostid. novinarji posebne interese, strokovnjaki za odnose z javnostmi pa javne interese

14. Obstoj kognitivne disonance povzroča težnjo/pritiske v smeri:a. večje usklajenosti medijskega poročanjab. večje usklajenosti stališč mnenjskih voditeljev s poročanjem osrednjih medijevc. večje usklajenosti posameznika s prevladujočim javnim mnenjemd. večje usklajenosti različnih spoznanj in prepričanj posameznika

2. Model agenda setting (prednostno tematiziranje) pravi, da:a. množični mediji neposredno vplivajo na stališča občinstvab. množični mediji tematizirajo prednosti aktualne vladec. množični mediji določajo teme, ki jih občinstvo zaznava kot pomembned. množični mediji selekcionirajo teme prek izpostavljanja, zaznave in spominjanja

10. Teorija prednostnega tematiziranja (agenda-setting) govori o tem, kako:a. mediji dolgoročno kultivirajo naše mišljenjeb. mediji določajo, o čem naj mislimoc. si mediji določajo agendo tem znotraj nekega programa d. mediji določajo, kako naj mislimo

2 / 17


3. V procesu množičnega komuniciranja dvostopenjski tok komuniciranja pomeni:a. da uredniki posredujejo informacije novinarjemb. da predstavniki za odnose z javnostmi posredujejo sporočila novinarjemc. da mnenjski voditelji sprejeta sporočila množičnih medijev komunicirajo drugim naprejd. da člani občinstva posredujejo povratno informacijo medijem

5. Interakcije med posameznimi komunikacijskimi akterji v skupini opisuje:a. diagram algoritemb. laissez-faire model c. sociogramd. mrežni modeli

6. Zgodovinski razvoj medijev in komuniciranja poteka v naslednjih fazah:a. pisno, oralno, tiskano, elektronsko, digitalnob. jamske slikarije, tisk, pisava, televizija, računalniško posredovano komuniciranjec. oralno, pisno, tiskano, informacijskod. oralno, pisno, tiskano, elektronsko, digitalno

13. Politično-ekonomski pristopi k medijem se v prvi vrsti ukvarjajo s proučevanjem:a. pomenov medijskih tekstov za politične stranke in podjetjab. prevladujočih političnih in gospodarskih mitov v družbic. z vplivom političnih in ekonomskih voditeljev na javno mnenjed. posledicami lastništva medijev za demokratičnost družbenega komuniciranja

14. Kaj je to kulturni imperializem?a. prevlada medijskih vsebin in kulturnih vzorcev dominantnih nacijb. oblika medijske institucijec. model prevlade multikulturnosti v svetud. imperialistično raziskovanje medijev

15. Kaj proučuje semiologija?a. proučuje pot sporočila prek seizmološkega kanalab. proučuje znake, kode in mitec. analizira prenos informacij z ene semične točke na drugod. ukvarja se z analizo vpliva medijev na občinstvo

8. Modeli rab in zadovoljitev (uses and gratifications) si pri raziskovanju medijskih učinkov zastavljajo naslednje vprašanje:

a. kakšne učinke imajo mediji na ljudi?b. kako/zakaj občinstvo uporablja medije?c. kako izmeriti zadovoljstva zaposlenih v medijih?d. kako mediji vplivajo na stališča uporabnikov?

5. Po modelu rab in zadovoljitev (Uses&Gratifications) je občinstvo:a. pasivnob. hipnotiziranoc. aktivnod. narkotizirano

10. Sporočila za javnost so:a. novinarske objave v medijihb. govorice, ki dosežejo javnost

3 / 17


c. uradna sporočila služb za odnose z javnostmi d. javno nastopanje vrhunskih govornikov

12. Vratarji oziroma odbiratelji so:a. nevidne strukture v medijskih organizacijahb. uredniki in novinarji, ki v medijih funkcionirajo kot filtri sporočilc. občinstva, ki selektivno izbirajo točno določene informacijed. lastniki medijskih organizacij

13. Med temeljna načela novinarskega sporočanja med drugim spada tudi:a. zavezanost posebnim interesom gospodarskih družb, o katerih poročab. uresničevanje napotkov vlade in političnih strankc. zavezanost javnemu interesu d. sledenje napotkom služb za odnose z javnostmi

5. Če bi z modelom prednostnega tematiziranja (agenda setting) empirično proučevali TV novice, bi pravzaprav ugotavljali:

a. kdo so lastniki TV hišeb. kaj prednostno mislijo bralci TV novicc. kakšna je gledanost TV novicd. katerim temam v TV novicah namenijo več pozornosti

6. Avtokratski model skupinskega komuniciranja pravi, da v skupini:a. ni osebe ali skupine, ki bi prevzela odgovornost za odločitveb. vsi člani izvolijo vodjo, ki vodi tok komuniciranjac. člani delujejo kot enakovrednid. en član uveljavlja svoje poglede in usmerja tok komuniciranja

9. Funkcija novinarjev, da nastopajo v vlogi »psa čuvaja« (watchdog) pomeni:a. da v svojem poročanju in komentiranju skrbijo za čim višjo branost, poslušanost,

gledanost (rating)b. da morajo poskrbeti tudi za zabavno razsežnost poročanja in komentiranja

(infotainment)c. da v poročanju in komentiranju poskrbijo za prenos ideologijo vladajoče elite na

občinstvod. da s kritičnim poročanjem o pomembnih političnih in

gospodarskih dogodkih zastopajo javne interese

2. Za neverbalno komuniciranje velja, da:a. ni kulturno specifičnob. ga prav tako kot verbalno vodijo konvencije c. je vedno intencionalno, namenskod. v to obliko komuniciranja ne prištevamo oblačil

3. V prvi, najzgodnejši fazi so raziskovalci medijskih učinkov ugotavljali, da:a. občinstva z medijskimi sporočili zadovoljujejo svoje potrebeb. so vplivi medijev odvisni od selektivne izpostavljenosti občinstev medijskim vsebinamc. so medijski vplivi odvisni od dvostopenjskega toka komuniciranjad. imajo mediji neposredni močan učinek na pasivna občinstva

6. Katero od navedenih sprememb v razvoju komuniciranja je prvi prinesel telegraf?a. ločitev komuniciranja od transportab. prenos informacij čez nacionalne mejec. prehod v digitalno erod. vzpon pismenosti

7. Znak ima lahko različne pomene v različnih kulturah in različnih časih. Temu je tako, ker:

4 / 17


a. se odnosa med znakom in njegovim pomenom naučimo v specifični kulturi b. je odnos med znakom in njegovim pomenom univerzalen in velja za vse časec. je odnos med znakom in njegovim pomenom vpisan v nas z geni, ki jih dobimo ob rojstvud. je komuniciranje proces, kjer znaki tečejo le v eno smer

1. Organizacijsko komuniciranje pomeni:a. organsko komuniciranje med različnimi deli živčnega sistemab. informacijsko procesiranje v okviru organigramac. komuniciranje v organizaciji in komuniciranje organizacijed. organizacijo korporativnih dogodkov

3. V kulturnih študijah se za proučevanje medijev v nasprotju z dominantno tradicijo uveljavi predvsem metoda :

a. tekstualne analize b. statistične obdelavec. anketed. eksperimentalnega raziskovanja

4. Kritiki t.i. kulturnega imperializma kot njegovo najbolj negativno posledico označujejo:a. prevlado multikulturnostib. homogenizacijo kulturec. prevlado nacionalnih popularnih kulturd. da svet postaja globalna vas

8. Komunikacijski kod oz. koda komuniciranja je:a. prenos sporočilab. specifična raba medijac. sistem znakovd. lastnost komunikacijskega kanala

11. Kateri izmed naslednjih primerov komunikacijskega izražanja ni primer neverbalnega komuniciranja?

a. žuganjeb. narečno govorjenjec. plesno izražanjed. povzdigovanje glasu

15. Po kakšnem principu plačevanja (z vidika končnega porabnika – TV gledalca) se financira slovenski komercialni TV program POP TV? ??????????

a. državni proračunb. oglaševanje c. dobiček od delnicd. naročnina

5. Po kakšnem principu plačevanja (z vidika končnega porabnika – TV gledalca) se financirajo slovenske komercialne radijske postaje?

a. državni proračunb. oglaševanje c. dobiček od delnicd. naročnina

10. V kategorijo govorice telesa ne sodi naslednja oblika komuniciranja:a. kretnje z rokamib. tuj naglasc. objemanje med pogovorom

5 / 17


d. telesni prostor oz. bližina

8. Za deregulacijo, ki je od 1980-ih zaznamovala medijsko zakonodajo, velja:a. da je na področju medijev privedla do oblikovanja javnih zavodov b. da je omogočila lažje prevzeme in je privedla do oligopolov c. da zagovarja državni nadzor nad medijsko in kulturo industrijod. da preprečuje konsolidacijo

Obdobje intenzivne deregulacije se v medijski industriji prične v:a. 1980-ihb. 1940-ihc. po letu 2000d. 1960-ih

1. Komuniciranje preko telefona spada v kategorijo:a. medosebnega komuniciranjab. skupinskega komuniciranjac. komuniciranja iz oči v očid. intrapersonalnega komuniciranja

11. Katera izmed naslednjih trditev ne velja za neverbalno komuniciranje (NVK)?a. je primarni kodb. med oblike NVK spada tudi narečno govorjenjec. nadzorujejo ga konvencijed. pogoste so ritualne oblike NVK

12. Beseda monopol na medijskem trgu opisuje ekonomsko situacijo, kjer: ?????a. imajo monopolne medijske hiše enakovreden dostop do medijskih občinstevb. se na novem medijskem trgu vzpostavlja monopol računalniške industrijec. ena medijska hiša dominira produkcijo in distribucijo v določeni medijski panogid. občinstva svobodno izberejo eno medijsko panogo kot monopolno

5. Beseda monopol na medijskem trgu opisuje ekonomsko situacijo, kjer: ??????a) imajo vse medijske hiše enakovreden dostop do medijskih občinstevb) se na medijskem trgu vzpostavlja monopol računalniške industrijec) ena medijska hiša dominira produkcijo in distribucijo v določeni medijski panogid) občinstva svobodno izberejo eno medijsko hišo kot dominantno v določeni medijski panogi

6. Zgodnji razvoj medijskega raziskovanja je povezan z:a) analizami vojne propagande b) raziskovanjem kulturnega konteksta komuniciranjac) proučevanjem lastniške strukture medijskih organizacijd) analizami tvorjenja pomenov prek medijskih tekstov

13. Slovenski RTV servis (RA SLO in TV SLO) naj bi po svojem poslanstvu bil:a) državni servis, ki ga nadzoruje država b) osrednja medijska hiša pod nadzorom vladajoče koalicijec) javni servis vseh državljanovd) osrednja komercialna medijska hiša na slovenskem medijskem trgu

Ključno razsežnost normativnega okvira moderne javnosti predstavlja:a. težnja članov občinstva po javnem nastopanju v množičnih medijihb. normiranje delovanja modernih odnosov z javnostmic. vpis človekovih pravic v ustavo kot temeljni dokument pravne državed. normiranje delovnih pogojev in delovnega časa novinarjev

6 / 17


Slengovska govorica spada v:a. zgornji jezikovni registerb. spodnji jezikovni registerc. med žargoned. med dialekte

Obkrožite trditev, ki ne velja:● Isti znak ima lahko različne pomene v različnih kulturah● Isti znak ima lahko različne pomene v različnih časovnih obdobjih● Pomeni znakov so fiksirani preko koda● Kodi so kulturno univerzalni sistemi uporabe znakov

Aschev eksperiment je pokazal, da:● da so posamezniki, ki so del skupine veliko bolj konformistični kot posamezniki, ki

ne pripadajo nobeni skupini● da se novi člani skupine podredijo mnenju starih članov skupine● da se novi člani skupine skoraj nikoli takoj ne podredijo mnenju starih članov

skupine● da novi člani skupine hitro prevzamejo norme, ki jih zastavi demokratični vodja

skupine

Največja pomanjkljivost metode eksperimenta je, da:● rezultate določamo tudi s pomočjo kontrolne skupine● da ne upošteva konteksta v katerem se vrši interpretacija

medijskega sporočila● da operira z odvisno in neodvisno spremenljivko hkrati● da ne spada med interpretativne pristope

S pomočjo telemetrije pridobivamo podatke o:● gledanosti medijskih vsebin● poslušanosti medijskih vsebin● branosti medijskih vsebin● gledanosti, poslušanosti in branosti medijskih vsebin

Cene oglaševalskega prostora posredno pričajo:● o kvaliteti določene televizijske oddaje● o gledanosti določene televizijske oddaje● o tem ali je določena televizijska oddaja licenčna● o pravni regulaciji medijskih vsebin

S pomočjo analize besedil:● preučujemo medijske učinke● preučujemo občinstvo● preučujemo kvantiteto in kvaliteto podatkov● kvantitativno analiziramo medijska sporočila

S pomočjo analize teksta:a. analiziramo velike korpuse prepisov govorov in časopisnih člankovb. določamo število enot in odnose med njimic. analiziramo vse semiotske prakse in pojaved. analiziramo samo strokovne in znanstvene tekste

Med temeljne poklicne vrednote novinarskega sporočanja NE SPADA:a. zavezanost resničnosti sporočanjab. skrb za čim višjo branost oz. poslušanost oz. gledanost

7 / 17


c. preverjanje točnosti informacijd. ločevaje informiranja in interpretiranja (komentiranja)

Novinarska zavezanost javnemu interesu pomeni:a. da morajo novinarji zastopati javne interesne skupineb. da morajo novinarji zastopati

Kateri od naštetih elementov ne spada v kategorijo neverbalnega komuniciranja?a. gesteb. parajezikc. drža telesad. dialekt

Ceno oglaševanja na komercialni televiziji določa:a. povpraševanjeb. kakovost programac. gledanostd. konkurenca

Uporaba Pavlovega pogojnega refleksa v teorijah učinkov medijev predpostavlja, da:a) mediji ne vplivajo refleksno na občinstvab) vpliv medijev deluje po modelu dražljaj-odzivc) imajo nekateri člani občinstva dobre refleksed) je vpliv medijev dolgoročno naravnan

Po modelu rab in zadovoljitev je občinstvo:e. pasivnof. hipnotiziranog. aktivnoh. narkotizirano

Če bi na osnovi teoretskega modela spirale molka proučevali vpliv medijev na občinstva pred volitvami, bi pravzaprav proučevali:

a. kakšna je gledanost/poslušanost različnih mnenj uredništva neke medijske hiše b. kakšno mnenje imajo določeni predstavniki političnih strankc. kakšno mnenjsko okolje, ki vpliva na posameznike, ustvarjajo

mediji prek svojega programa d. kakšno mnenje imajo lastniki komercialnih medijskih hiš

Po kulturni definiciji komuniciranja bi množično komuniciranje opredelili kot:a. mehanični proces, ki deluje na občinstva po modelu injekcijeb. simbolni proces, v katerem se proizvaja in vzdržuje realnostc. manipulacijski proces, v katerem mediji vplivajo na atomizirano množico nerazgledanih članov občinstvad. magično-kulturni proces prepričevalnega komuniciranja

Trend fragmentacije občinstev v sodobni medijski kulturi kaže na to, da:a. je občinstvo nedeljiva globalizirana celotab. fragmentacija proizvaja nacioanlne medijec. se občinstvo vedno bolj drobi in so njeni segmenti vse ožje

definiranid. je občinstvo neke TV oddaje različno v svojih mnenjih

8 / 17


Situacija, kjer ima lastnik nekega časopisa v lasti še kopico drugih medijev in/ali ima svoj lastniški delež celo v drugih industrijah, je:

a. konkurenčna situacijab. oligopolna situacijac. demokratična situacijad. patriarhalna situacija

Oligopolna situacija na svetovnem medijskem trgu je posledica:a. konkurenceb. potrošniškega nadzorac. deregulacije in konsolidacijed. kulturnega imperializma

5. Po semiotičnih teoretskih pristopih je komuniciranje definirano kot:a) prenos informacij od pošiljatelja do prejemnikab) vplivanje sporočevalca na občinstvac) pošiljanje sporočil od točke A do točke Bd) prenašanje znakov s specifičnimi pomeni

6. Koda komuniciranja je:a) prenos sporočilab) specifična raba medijac) sistem znakovd) lastnost komunikacijskega kanala

7. Med elemente linearnega modela komuniciranja v opisovanju komunikacijskega procesa ne sodi:

a) pošiljatelj sporočilab) kanalc) sporočilod) kontekst

10. Struktura organizacije vpliva na način komuniciranja v določeni organizaciji, saj npr. avtoritarni način vodenja podjetja po svoji strukturi in stilu vodenja:

a) krepi prostovoljno in globoko pripadnost delavcev temu podjetju b) nadrejeni dajejo navodila delavcem brez poglobljenih razprav med zaposlenimic) temelji na razpršenem in večnivojskem modelu vodenja podjetjad) aktivno pospešuje komuniciranje med vsemi člani podjetja na vseh ravneh

23. Beseda oligopol opisuje ekonomsko situacijo, kjer:a) ima ena medijska hiša monopol nad določeno medijsko panogob) medijske korporacije svobodno tekmujejo za medijska občinstvac) peščica medijskih korporacij obvladuje celotno medijsko industrijod) ena medijska hiša vsem ostalim narekuje trende medijske produkcije

25. Medijsko korporacijo The Walt Disney Company lahko opredelimo kot medijski konglomerat, ker

a) nadzoruje proizvodnjo in prodajo večine risane filmske produkcije na svetub) ima v lasti vse Disneyland tematske parke na svetuc) ustvarja ogromne dobičke s svojimi medijskimi produktid) se v rokah podjetja preko obvladovanja različnih panog kopiči lastništvo velikega dela svetovne medijske in druge kulturne industrije

9 / 17


8. The Walt Disney Company označujemo za medijski konglomerat, ker:a. na medijskem področju deluje po načelih pravične trgovineb. se v lasti podjetja nahaja več različnih medijev in drugih delov kulturne industrijec. pospešuje demokratične procese v družbid. se v svoji risani produkciji primarno ukvarja s socialno problematiko

Denotacija se nanaša na:a. drugovrstni pomen označencab. jasen in očiten pomen znaka c. drugovrstni pomen označevalcad. način razmišljanja kulture o nečem

Konotacija se nanaša na:a. delovanje znakov v prvi vrsti signifikacijeb. jasen in očiten pomen znaka c. delovanje znakov v drugi vrsti signifikacijed. način razmišljanja kulture o nečem

7. Dekodiranje je proces v komuniciranju, kjer:a) pošiljatelj ukodira pomen/vsebino v znakovno sporočilob) zakodirano sporočilo potuje po kanaluc) prejemnik razkodira pomen/vsebino iz znakovnega sporočilad) se tvori povratna informacija

9. Disfunkcionalne vloge v skupinskem komuniciranju imajo tisti člani skupine, ki:a) konstruktivno sodelujejo v komunikacijskih procesih v skupinib) škodijo skupini in motijo komunikacijo v skupinic) pomagajo skupinid) gradijo trdno skupinsko strukturo

12. Med zgodnje trende v raziskovanju medijev (v obdobju med 1930 in 1960), ki so pripomogli k vzponu sodobnega medijskega raziskovanja, ne sodi: ??????

a) analiza propagandeb) raziskovanje javnega mnenja c) kulturne študijed) socialnopsihološke študije

Odločilni dogodek za razvoj sodobne javnosti je ?????? vpis temeljnih človekovih pravic v preambulo prve francoske republikanske ustaverazvoj

Charles Wright3. Charles Wright je med štirimi temeljnimi funkcijami množičnih medijev opredelil tudi:

a. politično propagandob. formiranje javnega mnenjac. prenos kulturec. informiranje mnenjskih voditeljev

3. Charles Wright je med štirimi temeljnimi funkcijami množičnih medijev opredelil tudi:a. politično prepričevanje (propagando)b. soodnostnost (koorientacijo)c. formiranje javnega mnenja (ukodiranje)d. informiranje mnenjskih voditeljev (inkorporiranje)

10 / 17


1. Charles Wright je med štirimi temeljnimi funkcijami množičnih medijev opredelil tudi:a. politično propagandob. formiranje javnega mnenjac. informiranje mnenjskih voditeljevd. nadzorovanje okolja

1. Charles Wright je med štirimi temeljnimi funkcijami množičnih medijev opredelil tudi:a. zabavo oz. razvedrilob. vplivanje oz. formiranje javnega mnenjac. informiranje mnenjskih voditeljevd. prepričevanje oz. propagando

DeFleur 2. V DeFleurovem modelu je zunanji pogoj ohranjanja množičnih medijev:

a. upoštevanje zunanjih družbenih in kulturnih pogojevb. upoštevanje pogoja zakonitosti kot temelja pravne državec. upoštevanje pogoja temeljnih človekovih pravicd. upoštevanje demokracije kot temelja političnega komuniciranja

4. DeFleurov model množičnih medijev ima kot enega osrednjih elementova. okus občinstvab. zaposlitev občinstvac. stališča občinstvad. mišljenje občinstva

4. V DeFleurovem tržnem modelu je notranji pogoj ohranjanja medijev:a. družbeni pogoj uspešne socializacijeb. finančni pogoj uspešnega poslovanjac. kulturni pogoj inkulturiranja članov občinstvad. politični pogoj demokratičnega komuniciranja

6. DeFleur v svojem tržnem (komercialnem) modelu množičnih medijev ugotavlja:a. da konkurenca zagotavlja najvišjo kvaliteto informacijb. da prevladujejo vsebine za zahteven, dober okusc. da prevladujejo vsebine za nezahteven, slab okusd. da omogoča distribucijo visoke kulture množicam

Festinger8. Festingerjev pojem kognitivne disonance pomeni:

a. neusklajenost posameznika z javnim mnenjemb. neusklajenost poročanja različnih medijevc. neusklajenost različnih spoznanj in prepričanj v posameznikovi duševnostid. neusklajenost stališč mnenjskih voditeljev s poročanjem osrednjih medijev

Klapper12. Klapper (teorija minimalnih učinkov) je med posredujočimi dejavniki navedel tudi

a. nepredvidljivost javnega mnenjab. informiranje javnega mnenjac. konativno funkcijo javnega diskurzad. mnenjsko vodstvo in dvostopenjski tok

9. Klapper je v teoriji minimalnih učinkov med posredujočimi dejavniki navedel tudi:a. javno odzivnostb. informiranost javnega mnenjac. selektivne procese d. diskurzivno funkcijo

11 / 17


7. Klapper (teorija minimalnih učinkov) je med posredujočimi dejavniki navedel tudia. članstvo v skupinah b. kvaliteto javnega informiranjaa. nepredvidljivost javnega mnenjad. konativno funkcijo javnega diskurza

7. Klapper (teorija minimalnih učinkov) je med možnimi učinki medijev navedel tudi:a. nadzor nad občinstvom b. večjo pripravljenost občinstva na sodelovanjec. povečano pasivnost občinstva

d. okrepitev ali stalnost mnenja občinstva

A varianta Klapper (teorija minimalnih učinkov) je med možnimi učinki medijev navedel tudi:

a. spreobrnitev dispozicije (vnaprejšnjega mišljenja)b. manipulativno vedenjec. večjo pripravljenost na sodelovanjed. povečano pasivnost občinstva

B varianta Klapper (teorija minimalnih učinkov) je med možnimi učinki medijev navedel tudi:

a. manipulativno vedenjeb. manjšo spremembo mnenjac. večjo pripravljenost na sodelovanjed. povečano pasivnost občinstva

C varianta Klapper (teorija minimalnih učinkov) je med možnimi učinki medijev navedel tudi:

a. manipulativno vedenjeb. večjo pripravljenost na sodelovanjec. povečano pasivnost občinstvad. okrepitev ali stalnost mnenja

George Gerbner10. George Gerbner (kultivacijska teorija) je pri proučevanju podob nasilja na televiziji in vedenj občinstev razvil teorijo, da so ljudje:

a. ki gledajo nasilne vsebine na TV, bolj labilni in samodestruktivnib. ki gledajo nasilne vsebine na TV, bolj zadovoljni s TV programomc. ki gledajo nasilne vsebine na TV, bolj kritični do TV nasiljad. ki gledajo nasilne vsebine na TV, bolj podvrženi temu, da verjamejo, da je tudi svet nasilen

Saussure12. Označevalec za Saussureja pomeni:

a. fizično razsežnost znakab. miselno podoboc. konotacijod. mentalni koncept

8. Saussurjev model znaka se sestoji iz:a. oblike in estetskega vtisab. ikone in simbolac. označevalca in označencad. denotacije in konotacije

D. Vsebino oz. pomen znaka Saussure imenuje z izrazom: ???????a. redundanca

12 / 17


b. ikonac. konotacijad. označenec

Roman Jakobson6. Poetska oz. estetska funkcija po Romanu Jakobsonu kaže, da:

a. je vsebina sporočila dobro poetsko premišljenab. sporočilo izraža poetsko pravičnostc. je sporočilo poetično prijetnod. sporočilo poetično izraža globlje življenske resnice

13. Jakobsonova metajezikovna funkcija se nanaša na:a. metaforično oz. preneseno rabo jezikab. metamorfozo oz. prenavljanje kodec. identificiranje oz. razlago uporabljene koded. kodiranje oz. šifriranje skritih pomenov

11. Jakobsonova referencialna funkcija se nanaša na:a. medijskega referenta v oddelku za odnose z javnostmib. usmeritev na resničnost pri komuniciranju o dogodkih v objektivnem svetuc. samoreferenco uporabljenega kodad. ekspresivno nanašanje na subjektivni, duševni svet sporočevalca

1. Jakobson uporabi politični slogan »I like Ike« za prikaz:a. referencialne funkcijeb. emotivne oz. ekspresivne funkcijec. metajezikovne funkcijed. poetične oz. estetske funkcije

Schramm14. Schrammov model proces komuniciranja opredeljuje:

a. z informiranjem in s formiranjem stališčb. z ukodiranjem, razkodiranjem in interpretiranjemc. s procesi oblikovanja informacijske družbed. s sporočevalčevo manipulacijo z občinstvom

1. Schramm v svojem modelu izrecno navaja, da se morajo za uspešno komuniciranje v zadostni meri:

a. ujemati informacijske kompetence udeležencevb. prekrivati vidna polja udeležencevc. prekrivati izkustvena polja udeležencevd. ujemati slušna polja udeležencev

Lasswell2. Model komunikacijskega procesa po formuli - Kdo? Pravi kaj? Po katerem kanalu? Komu? S kakšnim učinkom? - je zasnoval:

a. Harold Lasswellb. Wilbur Schrammc. Abraham Maslowd. Stuart Hall

Eno izmed prvih pomembnih študij politične propagande v medijih je leta 1927 objavil:● Walter Lippman● Harold Lasswell● Paul Felix Lazarsfeld● Stuart Hall

13 / 17


Noelle Neuman9. Noelle Neuman v modelu spirala molka (spiral of silence) dokazuje, da

a. je tiha večina nagnjena k molčanju o javnih zadevahb. posameznik preneha izražati svoje mnenje, če opazi, da je le-to v manjšini c. v javnem komuniciranju nastopajo izključno javne osebnosti, drugi pa molčijo d. mnenjski voditelji molčijo, ostali komunicirajo

14. Noelle Neuman v modelu spirala molka (spiral of silence) dokazuje, da a. je tiha večina nagnjena k molčanju o javnih zadevah, v javnosti pa nastopajo javne osebnostib. da so ljudje bolj nagnjeni k izražanju svojega mnenja, če opazijo, da je le-to v večini c. v javnem komuniciranju nastopajo izključno javne osebnosti, drugi pa molčijo d. mnenjski voditelji molčijo, ostali komunicirajo

Charles S. Peirce12. Charles S. Peirce podaja naslednjo klasifikacijo v temelju različnih vrst znakov:

a. denotativni, konotativni in mitološki znakib. indeks, ikona in simbolc. signalni, ritualni in simbolni znakid. estetski, tehnični in znanstveni znaki

9. Charles S. Peirce v osnovni trodelni klasifikaciji različnih vrst znakov kot vrsto znaka navaja tudi:

a. performancob. denotacijoc. ikono d. označevalec

9. Charles S. Peirce vključi v model znaka naslednje elemente:a. označevalec, označenec in referent (oz. nanašanec)b. denotacijo, konotacijo in mitc. znak (oz. reprezentamen), interpretant in predmetd. jezik, metajezik in samoreferenco

9. Charles S. Peirce v osnovni trodelni opredelitvi znaka loči med:???????????a. oznalčevalcem, označencem in referentom (oz. nanašancem)b. denotacijo, konotacijo in mitomc. znakom (oz. reprezentamnom), interpretantom in predmetomd. jezikom, metajezikom in samoreferenco

Westley in McLean13. Westley in McLean v svojem modelu komuniciranja: ????????????

a. predstavljata proces kodiranja sporočanja pri formiranju stališč mnenjskih voditeljevb. prikazujeta prenos sporočil o dogodkih od advokatov (oz. odnosov z javnostmi) prek novinarjev k občinstvuc. opredeljujeta funkcije informiranja, prepričevanja in oblikovanja javnega mnenjad. prikazujeta selektivno izpostavljanje, selektivno zaznavo, selektivno spominjanje

Ben Bagdikian15. Ben Bagdikian opozarja, da lahko kopičenje medijskega lastništva v rokah parih posameznikov in korporacij na svetu vodi v:

a. antidemokratizacijo družbb. porast svobodne tržne ekonomijec. širjenje demokratizacije javnega komuniciranja

14 / 17


d. prosto izbiro potrošnikov

Kurt Lewin7. Kurt Lewin je vpeljal pojem:

a. vratarstva (odbirateljstva)b. sponzorstva (financiranja)c. prepričevanja (propagande)d. informiranja (novičarstva)

Shannon in Weawer2. V matematični teoriji komunikacije (Shannon in Weawer) je mera količine sporočene informacije opredeljena kot:

a. binarni logaritem števila alternativ, izmed katerih je bila napravljena sporočena selekcijab. funkcija novičarske vrednosti posredovanega sporočila, kot je le-ta zaznana od občinstvac. binom informacijske gostote glede na pretočnost komunikacijskega kanalad. algoritem sposobnosti kognitivnega procesiranja posredovane informacije s strani občinstva

11. Značilnost Shannonovega in Weaverjevega modela komuniciranja je:a. enosmerni prenos sporočila od vira k ciljub. družbeni kontekst komuniciranjac. krožni proces kodiranja sporočila d. semiotični proces ustvarjanja pomena

V komunikacijskem modelu Shannona in Weaverja izraz šum pomeni:a. šumnike, ki jih sporočevalec uporabi pri ukodiranju sporočilab. informacijo, ki okrepi vpliv sporočila na sprejemalcac. uspešen prenos signala od oddajnika k sprejemnikud. motnjo, ki ovira uspešno sporočanje

Laissez-faire3. Laissez-faire model skupinskega komuniciranja pravi, da v skupini:

a. ni osebe ali skupine, ki bi prevzela odgovornost za odločitveb. vsi člani izvolijo vodjo, ki vodi tok komuniciranjac. pogosto vlada sovražnost med člani skupined. en član uveljavlja svoje poglede in usmerja tok komuniciranja

Walter Lippmann9. Walter Lippmann, eden izmed zgodnjih ameriških medijskih teoretikov, je na začetku 20. stoletja predvidel vlogo novinarja v družbi, katerega delo naj bo podobno:

a. menedžerju pri učinkovitem vodenju podjetjab. duhovnemu vodji pri usmerjanju množic ljudic. marketinškemu glasniku pri povečevanju prodajed. znanstvenemu raziskovalcu pri zbiranju in analiziranju dejstev

James Grunig2. Po Jamesu Grunigu so odnosi z javnostmi:

a. funkcija profesionalnega javnega nastopanja menedžerjev organizacijeb. marketinška funkcija, ki skrbi za dober imidž organizacije na trgu idejc. upravljalska funkcija komuniciranja organizacije z njenimi

javnostmid. funkcija upravljanja s človeškimi viri, ki skrbijo za stike s splošno javnostjo

15 / 17


Roland Barthes14. V modelu mita Rolanda Barthesa:

a. je prikazana predstavitev tradicionalnih religioznih verovanjb. se denotacija podvoji na ravni metajezikac. je mit opredeljen na ravni konotacijed. pride do zanikanja mitične fantazije, ki je nadomeščena z znanostjo

Habermas 10. Habermas je opredelil »refevdalizacijo javnosti« kot:??????????

a. renesančno navezavo na antične ideale retorične javnostib. zaton aktivne javne participacije in depolitizacijo sodobne javnostic. podrejanje javnemu mnenju v sodobnem javnem komuniciranju prek množičnih medijevd. podrejanje srednjeveške javnosti fevdalnemu vazalskemu odnosu

15. Javnost kot sfera javnega komuniciranja se v okviru Habermasovega modela »liberalne javnosti« umešča:

a. med elitne in popularne medije b. med civilno družbo in državoc. med tržni in javni model regulacije medijevd. med molčečnost in zgovornost občinstva

5. Po Habermasu ključno razsežnost normativnega okvira moderne javnosti predstavlja:a. težnja članov občinstva po javnem nastopanju v množičnih medijihb. normiranje delovanja modernih odnosov z javnostmic. vpis človekovih pravic v temeljne ustavne listined. normiranje delovnih pogojev in delovnega časa novinarjev

7. Habermas v okviru modernega modela »liberalne javnosti« opredeli javno komuniciranje kot:

a. množično komuniciranje medijske organizacije s pasivnim občinstvomb. racionalno argumentacijo o pomembnih javnih temahc. ideološko reprezentiranje vladajočih interesov pred široko

javnostjod. nastopanje s pozicije argumenta moči vladajočega razreda

15. Po Habermasu se je »publikum državljanov« zgodovinsko najprej oblikoval:a. v novinarskih združenjih okrog prvih dnevnikov in tednikovb. v francoskih in angleških kavarnahc. v lobijih pred francoskih in angleškim parlamentomd. v sferi zasebnosti, ki se oblikuje okrog družine kot osnovne celice

18. Habermas razume »princip publicitete«, na katerem temelji sodobno (liberalno) pojmovanje javnosti, kot:

a. načelo prevlade intelektualne elite na javnem trgu idejb. načelo doseganja čim širšega pojavljanja sporočila v medijihc. načelo doseganja čim večjega občinstva (bralcev, poslušalcev, gledalcev itd.) medijevd. načelo nadzora javnosti nad izvajanjem oblasti

2. Po Habermasu (in Kantu) je »princip publicitete«, na katerem temelji sodobno (liberalno) pojmovanje javnosti:

a. prevlada najboljših marketinških projektov na trgu idejb. načelo doseganja čim širše objave sporočila za javnost v množičnih medijih

16 / 17


c. doseganje čim večjega občinstva (bralcev, poslušalcev, gledalcev itd.) medijevd. načelo nadzora javnosti nad izvajanjem oblasti

4. Habermas je definiral »reprezentativno javnost« kot:a. pojavljanje javnosti v sodobni reprezentativni demokracijib. srednjeveško javno reprezentiranje oblasti vladajočihc. antično rojstvo javne reprezentacije interesov v grškem polisud. javno reprezentacijo interesov pri izvajanju odnosov z javnostmi

Refevdalizacijo moderne javnosti po Habermasu med drugim povzroči sprememba publikuma iz: ???????????

a. iz aktivnega subjekta javnosti v pasivni objekt komericalnih množičnih medijeva ni pravi odgovor! Moralo bi biti nekaj v tem smislu … “Konflikti so v tem času

iz zasebne sfere privreli v javnost. Javnost je postala polje interesne konkurence. S spojitvijo javnega in zasebnega niso samo politične instance prevzele nekaterih funkcij v sferi blagovnega prometa in družbenega dela, ampak so zdaj tudi družbene sile prevzele politične funkcije. To je pripeljalo do nekakšne REFEVDALIZACIJE JAVNOSTI. “

Po Habermasu je javnost tista sfera družbenega življenja, v kateri:a. presojamo pravilnost izraženih mnenj po velikosti občinstva medijevb. se v razpravah oblikuje javno mnenje

Horace Newcomb5. V ABX modelu Horace Newcomb predstavi situacijo, v kateri sta udeleženca A in B prisiljena komunicirati:

a. da bi A prek Bja lahko objavil novico Xb. da bi v javni razpravi za problem X poiskala rešitev v javnem interesu c. da bi prišla do soorinetacije oz. približno podobnega odnosa do

Xd. da bi A prek medija B posredoval sporočilo za javnost X

Noam Chomsky8. Teorija o globokih strukturah v človeških možganih (Noam Chomsky) pravi, da so te strukture:

a. priučene konvencije govora v specifični kulturi b. kulturna institucija c. v možgane umetno vsajene spominske celiced. prirojene sposobnosti za učenje govora

Manca KoširManca Košir pri analizi novinarskega diskurza loči med med:

a. informacijsko in konsternacijsko zvrstjob. informativno in interpretativno zvrstjoc. novičarsko in kulturno zvrstjod. poročevalsko in razvedrilno zvrstjo

McQuailPo McQuailu so raziskave novinarskega samorazumevanja pokazale na 3 ključne novinarske vloge, med katerimi je tudi:

a. kuturni novinar, prosvetiteljb. preiskovalni novinar, interpretc. novinar kolumnist, komentatord. politični novinar, ocenjevalec

17 / 17

Documents

temelji komunikologije izpiti