»asopis skupine HSE

julij 2009

49

› predstavljamo:Skok Ëez koæo opravil dr. Danilo Türk

› ljudje:mag. Joæe Lenart, vodja sektorja tehnike in vzdræevanja v TE©

› fotoreportaæa:Poletne športne igre

PoËitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja − Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope − Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope − Brusnica (en apartma, 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice:Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče − kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SO©KE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (1 apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (2 apartmaja s 4−5 ležišči); Možnica (2 apartmaja s 4−5 ležišči); Tolminske Ravne: (2 apartmaja s po 2 ležiščema in 2 pomožnima ležiščema); Lokve nad Novo Gorico (1 apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62, e-pošta: jadranka.luznik@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (3 hišice)Gore: Kope (garsonjera za 4 osebe)Gore: Bohinj (apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj).Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta: martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa, hotel BarbaraGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta: hotel.barbarafiesa@rlv.siDodatne informacije in prijave za Golte: 03 839 11 04, e-pošta: info@golte.si

› uvodnik 3

› zgodilo se je 4

› predstavljamo: Skok Ëez koæo opravil dr. Danilo Türk 9

› ljudje: mag. Joæe Lenart, vodja sektorja tehnikein vzdræevanja v TE© 10

› fotoreportaæa: Poletne športne igre 12

› leto astronomije: Mednarodno leto astronomije 2009 14

› energiËni nasvet 16

› fotoreportaæa: Pomlad za Sarajevo 18

2

3

› u

vodn

ik

Čas kislih kumaric je. A le na papirju. V energetiki namreč nikoli ne spimo, ne glede na letni čas in trenutno barvo. Preprosto si ne moremo privoščiti počitka, saj se kar naprej nekaj »dogaja«. Tokratne aktualnosti imajo širok razpon – od dilem okoli energetskih stebrov (združiti ali ne, bi se vprašal duhoviti oponašalec Shakespeara in izzivalec dveh trenutnih tekmecev) do znova odkopanih pobud za selitev sedeža HSE v Maribor. Zadnji dan junija je potekel mandat dosedanjemu direktorju HSE dr. Jožetu Zagožnu in družba ima od zdaj znova enočlansko vodstvo. Seveda pa ne smemo pozabiti na vedno aktualna vprašanja, s katerimi imamo opravka 365/7/24: cene električne energije, prednostne naložbe v energetske projekte in objekte, širitev mednarodne mreže, iskanje novih in ohranjanje starih energetskih lokacij in še bi lahko naštevali. Pa recesija? Ne, nanjo nismo pozabili, saj v določeni meri zadeva tudi elektrogospodarstvo. Vendar se vsi cilji in strategije HSE prilagajajo gospodarskim razmeram, spopadanje z izzivi pa rešujemo sproti in uspešno. Za zdaj vse kaže, da je pred HSE lepa prihodnost, ki jo bomo dosegli kljub večjim ali manjšim oviram. In ne samo zato, ker uspešno poslujemo in si z ustvarjenim dobičkom iz trgovanja tlakujemo pot naprej, temveč predvsem zato, ker imamo ekipo sposobnih in prodornih ljudi, ki znajo, hočejo in zmorejo.

Sredi junija smo imeli dan družbe. Med plovbo ladjice po piranskem zalivu se je marsikdo od nas nostalgično spomnil na leto 2002, ko smo komajda dobro zaživeli skupaj in se na spoznavnem srečanju – prav tako sredi slovenskega morja – prijetno zabavali. Sedem let je že minilo. Sedem let skomin po tem, da bi skupaj postali največji in najboljši na svojem področju, ob hkratnem posluhu za vse tiste, s katerimi poslujemo in ki so od našega delovanja odvisni. Prepustimo se torej za trenutek pravljičnosti sedmice, postojmo in predahnimo ter užijmo poletje. Nato pa s polno paro v jesen. Pestra bo, to vemo že danes.

mag. Petja Rijavecglavna in odgovorna urednica Energije

Sedem let (skomin, uspehov, doseækov)

ENERGIJA

je Ëasopis skupine HSE

Izdajatelj:

Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

Glavna in odgovorna urednica:

mag. Petja Rijavec, HSE

Fotografija na naslovnici:

Damjan Æibert

Oblikovanje in prelom:

Pristop d.o.o.

Tisk:

S-print, Trbovlje

Naklada:

1.800 izvodov

E-mail za vpraπanja, predloge

in pripombe:

petja.rijavec@hse.si

E-Energija: www.hse.si

3

4

Holding Slovenske elektrarne

Direktorju HSE dr. Joæetu Zagoænu potekel mandat30. junija je direktorju HSE dr. Jožetu Zagožnu potekel štiriletni mandat. Dr. Zagožen ostaja v HSE kot svetovalec uprave. Funkcijo generalnega direktorja je 1. julija prevzel mag. Viljem Pozeb (do 30. 6. sodirektor HSE). Mag. Pozeb je bil na seji NS DEM (14. 7.) imenovan za direktorja DEM, funkcijo bo nastopil najpozneje do konca septembra. Tako bo poletje v HSE minilo v pričakovanju imenovanja novega direktorja.

Kljub zaključeni nagradni igri pa spletni kalkulator še vedno deluje. Če tega še niste storili, si lahko še vedno izračunate svoj CO2 odtis in tako v nekaj korakih spoznate, kako se vaš način življenja in obnašanja neposredno izraža v podnebnih spremembah. Odkrijte, kolikšno »ogljično sled« puščate in kako lahko z nekaj preprostimi ukrepi pomagate pri zajezitvi neželenih vplivov, ki ogrožajo naš skupni obstoj na Modrem planetu. Spletni kalkulator najdete na spletni povezavi http://www.energijasi.com/index.php?id=473&no_cache=1, kjer so objavljeni tudi nagrajenci. Od začetka aprila sta kampanja »Energija si, bodi učinkovit« in pobuda/skupina »Izračunaj svoj CO2 odtis« tudi na Facebooku.

Otroški nagradni nateËaj Modri JanZ namenom ozaveščanja najmlajših o skrbi za okolje je družba HSE 25. maja začela izvajati otroški nagradni natečaj Modri Jan. Nagradni natečaj, ki je bil objavljen na spletni strani www.modri-jan.si do 30. junija, je vseboval dve vsebini: natečaj za najlepšo pobarvanko in natečaj za najlepši strip. Natečaj za pobarvanko je bil objavljen tudi v junijski številki revije CICIDO, za strip pa v junijski številki revije CICIBAN. Do 30. junija smo prejeli skoraj 4000 pobarvank in stripov. Do konca julija poteka glasovanje za najlepšo pobarvanko in strip na spletni strani www.modri-jan.si.Nagrajene pobarvanke in stripe bomo objavili 1. septembra na spletni strani www.modri-jan.si, nagrajena dela pa bodo objavljena tudi v CICIDOJU in CICIBANU, ki izideta na začetku septembra. Opozorite otroke, da lahko na spletni strani www.modri-jan.si prek pisanih junakov, ki skušajo skrbeti za ohranjanje okolja, izvejo veliko zanimivih podrobnosti o varovanju okolja, varčevanju z energijo in o obnovljivih virih energije. Poleg tega se lahko prek zabavnih vsebin, kot

Iz naših druæb

› zg

odilo s

e je

4

so križanka, kviz, poveži pare in podobno, naučijo in si zapomnijo, kaj lahko sami naredijo za ohranitev čistega okolja, ter k podobnemu razmišljanju spodbudijo tudi svoje prijatelje. Obiščite www.modri-jan.si in skupaj z otroki poglejte, kaj smo vam pripravili.

VeËer druæb HSE, DEM in HSE Invest na LentuDružbe HSE, DEM in HSE Invest so tudi letos podprle Festival Lent, ki se je odvijal med 26. junijem in 11. julijem 2009 na Lentu v Mariboru. V torek, 7. julija, so družbe organizirale sprejem za poslovne partnerje, ki se je začel z vožnjo s splavom po Dravi ter nadaljeval s prijetnim in sproščenim druženjem ob velikem odru, kjer je nastopil mozambiški pevec Stewart Sukama, eden najboljših izvajalcev afriške pop scene.

Splavarjanje po Dravi. (foto: Iris Hrašovec)

dr. Joæe Zagoæen (foto: Arhiv HSE)

Nagradna akcija “izraËunaj svoj co

2 odtis” je konËana

Po rezultatih spletnega kalkulatorja v okviru akcije »Izračunaj svoj CO2 odtis« vsak posameznik z rabo električne energije, ogrevanjem in transportom v ozračje povprečno izpusti skoraj 9 ton CO2 na leto. Če prištejemo še vsaj 5 ton, ki nastanejo na delovnem mestu in v šoli ter pri proizvodnji in transportu hrane ter izdelkov, ki jih kupujemo, vsak posameznik pridela vsaj 14 ton tega toplogrednega plina. To je sedemkrat več, kot je narava sposobna nevtralizirati v enem letu.  K uspešni izvedbi akcije so pripomogli člani Mreže družbeno-poslovne koristnosti Sinergija, ki podpira kampanjo »Energija si, bodi učinkovit« in povezuje družbeno koristne pobude za učinkovito rabo energije s poslovno uspešnostjo podjetij v mreži.

Horus - slovenska nagrada za druæbeno odgovornost Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta 25. marca 2009 v sodelovanju s partnerji objavila razpis za pilotno podelitev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost – HORUS. Častni pokrovitelj konference »Družbena odgovornost in izzivi časa 2009«, v okviru katere se podeljuje nagrada HORUS, je predsednik države dr. Danilo Türk. Nagrada je namenjena podjetjem, ki družbeno odgovornost vključujejo

5

na vsa področja svojega delovanja. Vprašalnik najprej navaja devet vsebin pojma družbene odgovornosti, da se podjetja opredelijo, katere vsebine so jim v praksi blizu, potem pa omogoča, da podjetje prikaže pregled dejavnosti po osnovnih področjih, skladno z opredelitvijo Evropske unije, način vključevanja deležnikov v družbeno odgovorne dejavnosti, akcijske načrte in ključne dejavnike uspeha, vpetost družbene odgovornosti v strategijo podjetja in skladnost z mednarodnimi smernicami, poročanje o družbeni odgovornosti ter pove, kakšne certifikate priznanja in članstva je doseglo. Podeljuje se po ena nagrada za podjetje v vsaki kategoriji – mala, srednja in velika podjetja. V zadnji kategoriji sta letos sodelovala tudi Holding Slovenske elektrarne d.o.o. in Premogovnik Velenje, d.d.

Uspeπno pridobljeno potrdilo BS OHSAS 18001:2007V podjetju HSE INVEST, d. o. o. so 23. 4. 2009 pridobili certifikat za sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, ki izpolnjuje zahteve standarda BS OHSAS 18001:2007. Pregled in ocenitev vzpostavljenega sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu je opravila pooblaščena organizacija SIQ, Ljubljana. Pridobivanje certifikata je plod načrtnega dela na vzpostavitvi sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu, ki so ga začeli v septembru 2007, ko je vsak zaposleni na podlagi vprašalnika ocenil tveganja svojega delovnega okolja. Na podlagi opravljenih ocenitev tveganja so dopolnili izjavo o varnosti z oceno tveganja in izdelali zdravstveni del ocene tveganja. Za vzpostavitev sistema so izdelali organizacijski predpis »Planiranje sistema varnosti in zdravja pri delu«, s katerim so vzpostavili notranji proces za planiranje, prepoznavanje, načrtovanje ukrepov, izvajanje, spremljanje in nadziranje sistema varnosti in zdravja pri delu. Vzpostavljen sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu obsega tako delo zaposlenih v podjetju, kot tudi koordinacijo varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju

njihove dejavnosti, to je pri izdelavi projektne dokumentacije in pri izvajanju projektov gradnje energetskih objektov na gradbiščih doma in v tujini. To je drugo potrdilo za kakovostne procese vodenja, ki ga je podjetje pridobilo. Potrdilo za vodenje sistema kakovosti v skladu s standardom ISO 9001:2000 je podjetje pridobilo 27.03.2006.

Dravske elektrarne Maribor

Strokovnjaki na terenu, DEM in PRI MS vabijo k sodelovanjuNa podlagi Uredbe Vlade RS o podelitvi koncesije za energetsko izrabo reke Mure Dravskim elektrarnam Maribor so v družbi pripravili program, katerega cilj je preveriti možnosti energetske izrabe Mure pri prostorskem načrtovanju, z vključevanjem lokalnih skupnosti in tudi sosednje države, ter v skladu z direktivami EU ugotoviti stvarno možnost gradnje objektov hidroelektrarn na Muri. Strokovnjaki, ki pripravljajo v prvem koraku strokovne podlage za študijo trajnostnega razvoja, v kateri bodo obravnavane omenjene teme, so te dni začeli delati na terenu. Podlage bodo obravnavale stanje na področju družbenega razvoja, področja narave, okolja in prostora, področja kmetijstva in gozdarstva ter gospodarstva v regiji. Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM), ki so program pripravili, si želijo čim širšega sodelovanja javnosti pri njem, zato so v sodelovanju s Pomurskim razvojnim inštitutom Murska Sobota (PRI MS) pripravili posebne informacijske zloženke in informacijske točke, ki bodo zainteresiranim projekt podrobneje predstavile. Zloženke bo mogoče najti na posebnih informacijskih točkah, ki bodo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi postavljene v vsaki občini, ki leži ob reki Muri, ter v nekaterih poslovalnicah pošte. Obiskovalci bodo lahko ob obisku točke vse do konca meseca julija neposredno oddali svoje pobude,

predloge in vprašanja, ki bodo predloženi pripravljavcem strokovnih podlag. Delo bodo v juniju in juliju izvajali tudi raziskovalci javnega mnenja, ki bodo ljudi na terenu in po telefonu spraševali o mnenju glede izzivov, ki jih po njihovem mnenju prinaša tak projekt. Prvi nerevidirani podatki, na podlagi katerih bodo strokovnjaki določili območja posegov s sprejemljivimi vplivi, ki bi jih investitor lahko še sprejel v okviru investicije in bi zanj pomenile korak naprej k podpisu koncesijske pogodbe, bodo predvidoma znani konec avgusta.

Zvon Ena Holding bo vrnil DEM posojiloV Dravskih elektrarnah Maribor so 10. junija od družbe Zvon Ena Holding prejeli 12 milijonov evrov kot delno vračilo dolga, ki ga ima Zvon Ena Holding iz naslova posojila, ki ga je prejel od omenjene družbe. Gre za vračilo prve polovice 21 milijonov evrov posojila, druga polovica pa bo po dogovoru izplačana v dveh delih do konca leta 2009. In sicer 4,5 milijona evrov septembra in zadnja četrtina dolga v enakem znesku decembra. Za del posojila, ki še ni bil vrnjen, je dolžnik, Zvon Ena Holding, ponudil delno zavarovanje v delnicah družbe NLB.

DEM dosegel rekordno dnevno proizvodnjo elektriËne energijeMeseca april in maj sta bila za Dravske elektrarne Maribor meseca proizvodnih rekordov. Kar dva dneva sta se vpisala v zgodovino DEM, in sicer kot dneva z največjo dnevno proizvodnjo električne energije v 90-letni zgodovini DEM.Prvi rekord je bil dosežen 14. aprila, ko je bila dosežena do takrat najvišja dnevna proizvodnja 13.984 MWh, drugi pa 21. maja, ko je dnevna proizvodnja znašala 14.014 MWh. Za tako proizvodnjo je bilo potrebno obratovanje s povprečno urno močjo 583,9 MW, kar je hkrati tudi najvišja predvidena moč na pragu DEM.Nadpovprečna proizvodnja je bila zabeležena celoten mesec april in je v

6

povprečju znašala nad 13.000 MWh dnevno ter v mesecu maju, ko je povprečna dnevna proizvodnja znašala 13.315 MWh in so agregati obratovali s povprečno urno močjo 554,8 MW. Tako ugoden pretok je posledica toplega vremena, ki je vplivalo na pospešeno taljenje snega v gorskem svetu. Tega pa je bilo letos resnično veliko. Pri tem pa je treba poudariti še dejstvo, da so proizvodne naprave v DEM obratovale z visoko zanesljivostjo, zaradi česar so lahko bili pretoki v tolikšni meri tudi izkoriščeni za proizvodnjo električne energije.

Prenova MHE Melje v zakljuËni faziSanacijska in gradbena dela, ki so se na Mali hidroelektrarni (MHE) Melje začela že v letu 2007 in spadajo v okvir projekta rekonstrukcije HE Zlatoličje, so vsebovala povečanje stabilnosti in trdnosti jezu Melje, sanacijo in utrditev varovalnega in prelivnega zidu, gradnjo male hidroelektrarne ter posodobitev in zamenjavo elektro-strojne opreme, se končujejo.

Združenje borcev za vrednote NOB Dravograd, so se tako kot vsako leto udeležili tudi predstavniki Ruske federacije, ob njih pa tudi delegacija slovenskega državnega zbora in predstavnik Dravskih elektrarn Maribor.V Črnečah je pokopanih kar 197 zavezniških vojakov – sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so izstradani in izmučeni umrli pri gradnji HE Dravograd v letih 1941 in 1942. In 9. maja, ko je v letu 1945 Sovjetska zveza dosegla zmago v II. svetovni vojni, se tega spominjamo tudi v Sloveniji.399 sovjetskih ujetnikov so okupatorji novembra 1941 pripeljali iz velikega avstrijskega ujetniškega taborišča v Wolfsbergu. Privedli so jih, da bi pomagali graditi hidroelektrarno. Tako so na hitro postavili pet barak z zamreženimi okni in jih obdali z bodečo žico. Življenje ujetnikov je bilo neznosno, saj so bili od dela na smrt izmučeni, poleg tega pa so le redko dobili kaj za pod zob. Da so ruski ujetniki peš prišli od gradbišča do taborišča, ki je bilo oddaljeno dva kilometra, so potrebovali kar dve uri. Nekaj jih je obležalo kar na cesti, v dveh mesecih je zaradi izčrpanosti umrlo več kot 100 vojakov, nekaj pa so jih zaradi izčrpanosti odpisali za delo in jih poslali nazaj v taborišče v Wolfsberg.Tako so pri gradnji dravograjske elektrarne ostali le 104 ruski ujetniki. V roku nekaj mesecev je od 399 vojakov ostala le še četrtina, neznanega dne leta 1943 pa so vse preostale ruske vojne ujetnike preselili drugam, v predelano

S prenovo so se povečale predvsem varnost in stabilnost objekta ter tudi proizvodna zmogljivost elektrarne, saj ta izkorišča celotni pretok (20 m3/s) biološkega minimuma in dosega približno 1700 kW moči. To na mesečni ravni pomeni približno 870 MWh proizvedene električne energije.Od gradbenih del, ki so potekala na MHE Melje, je največji poseg pomenila gradnja nove strojnične zgradbe na levi strani dovodnega kanala HE Zlatoličje. Sama zgradba poleg strojnice, v kateri sta nameščena turbina in generator s pomožno opremo in omarami vodenja, vsebuje tudi mrežni transformator s pripadajočim stikališčem SN. Objekt je zaključena celota ter kot tak povezan na stikališče SN jezu in prek tega v distribucijsko omrežje. Sam agregat na MHE Melje je bil prvič poskusno zagnan že oktobra 2008. V januarju 2009 je sledila sinhronizacija na omrežje in od takrat naprej agregat z majhnimi zaustavitvami konstantno obratuje. Vsa preizkušanja na agregatu so končana, v postopku pa je pridobivanje vse potrebne dokumentacije za tehnični pregled, ki je predviden nekje v mesecu juliju. Trenutno potekajo na MHE Melje samo še dela na hidromehanski opremi na tretjem in četrtem pretočnem polju, ki so v fazi preizkušanja, ter dela na prvem in drugem pretočnem polju, ki bodo končana meseca avgusta.

HE Dravograd so gradili tudi ruski vojni ujetnikiVsako leto, v mesecu maju, poteka na ruskem pokopališču v Črnečah pri Dravogradu posebna spominska slovesnost za vojne ujetnike iz Sovjetske zveze, ki so umrli pri gradnji hidroelektrarne Dravograd v II. svetovni vojni. Dravske elektrarne Maribor so bile tudi dolga leta skrbnik omenjenega pokopališča, zdaj pa je njegovo urejanje prevzela Občina Dravograd. Letošnje slovesnosti, ki sta jo 9. maja pripravili Občina Dravograd in

Spomenik ruskim vojnim ujetnikov v Ærneæah pri Dravogradu. (foto: Arhiv DEM)

Sanacijska dela na MHE Melje. (foto: Arhiv DEM)

HE ZlatoliËje (foto: Arhiv DEM)

7

taborišče pa vselili 200 nemških vojakov. Tem so zaupali varstvo elektrarniškega gradbišča, hkrati pa so bili priganjači na delovišču.

Premogovnik Velenje

Predsednik dræave obiskal Premogovnik Velenje V sredo, 3. junija, je Premogovnik Velenje obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Gosta je sprejel direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, ki ga je na začetku seznanil z razvojnimi načrti in strateškimi usmeritvami premogovnika. Predsednik republike si je nato ogledal še delovišče v jami Pesje in nadzorni center. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je poudaril: »Predsedniku smo predstavili delovanje Premogovnika Velenje, ki sodi med najsodobneje opremljene rudnike s podzemno eksploatacijo na svetu. Glede na zaloge premoga, ki so še v globinah Šaleške doline – to je prek 200 milijonov ton bilančnih zalog – bo delovanje premogovnika omogočeno še vsaj 50 let. Veseli smo tudi dejstva, da se pospešeno odvija investicija v gradnjo novega 600-megavatnega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ki ima energent za proizvodnjo električne energije zagotovljen za svojo celotno življenjsko dobo, do leta 2054. Zaradi tega bo Šaleška dolina skupaj s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje še naprej pomemben steber v energetski preskrbi Slovenije.«Predsednik RS dr. Danilo Türk, ki

je ob letošnjem prazniku rudarjev, 3. juliju, opravil tudi častni skok na 49. skoku čez kožo, je dejal, da »je Premogovnik Velenje tehnološko zelo dobro opremljen in da odkopavanje premoga poteka hitro in tehnološko podprto. Pri tem je Premogovnik Velenje pokazal občutek za ekologijo in ljudi, saj jim je z urejenimi rekreacijskimi površinami dal možnost za aktivno preživljanje prostega časa. Z novimi tehnologijami, dobro koordinacijo s Termoelektrarno Šoštanj in z rešitvami, ki bodo zagotovile varovanje okolja, imamo v tej dolini pomemben del energetske prihodnosti Slovenije. Tehnološki napredek, dosežen v Velenju, je pomemben tudi kot možnost za ekonomsko sodelovanje z drugimi državami, na primer z Bosno in Hercegovino in s Srbijo.«

Nov prodajni katalog Skupina Premogovnika Velenje je v maju izdala prodajni katalog storitev in izdelkov svojih podjetij. Kot so zapisali v uvodu, je katalog zakladnica ponudbe znanja in izkušenj, kajti »v 134-letni zgodovini Premogovnika Velenje smo poleg pridobivanja premoga razvili še številne druge dejavnosti – tako znotraj matičnega podjetja kakor preko povezanih družb. Te danes tvorijo pisano paleto proizvodov in storitev, preko katerih celotna Skupina širi svoje poslovanje«.Katalog, ki je objavljen na spletni strani Premogovnika Velenje (www.rlv.si) in spletnih straneh podjetij v Skupini Premogovnik Velenje, je orodje za dostop do sedanjih ali novih potencialnih poslovnih partnerjev, ob tem pa bodo še naprej izvajali in razvijali dejavnosti, kot so oglaševanje, marketing, sodelovanja na sejmih, izvedba različnih ciljnih promocijskih dogodkov.

©ola poslovnih znanj Izobraževalni center Skupine Premogovnik Velenje je v sodelovanju s Centrom za poslovno izpopolnjevanje in svetovanje (CISEF) Ekonomske fakultete v Ljubljani med 7. oktobrom 2008

in 9. majem 2009 organiziral Šolo poslovnih znanj za skupino 35 mlajših perspektivnih sodelavcev z najmanj VII. stopnjo izobrazbe. Ti sodelavci so pomemben kadrovski temelj za prihodnost Skupine Premogovnik Velenje, zato so jim omogočili pridobitev sodobnih osnovnih ekonomsko-poslovnih znanj. Cilji šole so bili dobiti inovativne, kreativne ideje za izzive podjetja, oceniti razvojni potencial mladih kadrov Skupine Premogovnik Velenje in realizirati srednjeročni razvojni načrt podjetja, v katerem so opredeljene naloge, neposredno vezane na proizvodnjo premoga, ter projekti in programi, ki jih izvajajo v povezanih družbah. V okviru izobraževanja so udeleženci izdelali sedem projektnih nalog.

Konferenca ENREFakulteta za energetiko in Premogovnik Velenje sta med 1. in 3. julijem organizirala mednarodno konferenco Energetika in klimatske spremembe – EnRe, ki je potekala v Hotelu Paka v Velenju. Nanjo so bili povabljeni mednarodni strokovnjaki s področja energetike in ekologije, naj sodelujejo s svojimi referati, ki bodo izšli tudi v znanstveno-strokovni reviji. Udeleženci so razjasnili marsikatero strokovno dilemo, odprli nova vprašanja, si izmenjali izkušnje s področij energetike in klimatskih sprememb ter sklenili nove pomembne poslovne povezave. Eno izmed vprašanj, ki je zahtevalo odgovor, je bilo tudi, ali bomo v Sloveniji pravočasno in dovolj dobro pripravljeni na zahtevne energetske in okoljske izzive. Na konferenci je bilo v uvodnem delu 1. julija 13 vabljenih predavanj. Smernice prihodnjega evropskega energetskega trga je predstavil Hans ten Berge, generalni sekretar združenja EURELECTRIC, s sedežem v Bruslju. Podnebne spremembe in geoinženiring je predstavila prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, o prenovi naprav v TE Šoštanj v luči najnovejših tehnoloških in ekoloških usmeritev Predsednik dræave obiskal rudarje. (foto: Arhiv PV)

8

je spregovoril doc. dr. Uroš Rotnik, o vlogi premoga pri proizvodnji električne energije v Sloveniji pa je predaval doc. dr. Milan Medved. Sledilo je še 58 predavanj, ki so vključevala področja obnovljivih in trajnostnih virov energije, energetske učinkovitosti, energetske politike, izobraževanja, okolja in energetike ter vključenosti znanosti v energetske tehnologije. Podrobnejši program konference in druge informacije so objavljeni na spletnih straneh www.enre.si in info@enre.si.

Soške elektrarne Nova Gorica

ZakljuËna dela HE AvËeV ČHE Avče bodo letno proizvedli 426 GWh elektrike, vendar je pomen te elektrarne toliko večji zaradi proizvodnje tako imenovane vršne energije iz obnovljivega vira, je povedal direktor Vladimir Gabrijelčič. ČHE Avče bo elektriko proizvajala ob konicah, ko je odjemalci porabimo največ. Pred dobrimi štirimi leti so na gradbišču ČHE Avče zabrneli gradbeni stroji, danes se dela končujejo. Ta naložba, vredna 115 milijonov evrov, naj bi po pričakovanjih začela poskusno obratovati v juliju. ČHE Avče se bo predvidoma v celoti vključila v slovensko elektrodistribucijsko omrežje jeseni. Gradbena dela na območju zgornjega bazena so končana, izvaja se krajinska ureditev okolice bazena, vključno z biotopom, potekajo finalna dela na objektu infotočke. Urejena sta potresni monitoring in sistem za nadzor vode na zgornjem akumulacijskem bazenu. Dokončani so 697-metrski dovodni tunel, vodostaj, zapornična komora in nadzemni tlačni cevovod v dolžini 862 m. Na odseku trase cevovoda od T6 do T11 se končuje montaža in obbetoniranje tlačnega cevovoda v vertikalnem jašku in horizontalnem tunelu. Strojnična zgradba je gradbeno končana, v njej se izvajajo gradbeno-montažna dela elektro- in strojne opreme. Postavljeni so 110-kilovoltno stikališče,

glavni transformator 110/18 kV, 200 MVA, generatorsko stikalo in druga pomožna elektrooprema. Trenutno to opremo povezujejo v sistem vodenja elektrarne. V strojničnem jašku, ki je prav tako gradbeno zaključen, so izvedena glavna montažna dela turbine/črpalke, izvajajo se še povezave na regulacijski sistem. Po spustu rotorja v strojnični jašek konec maja je v zaključni fazi sestava generatorja/motorja in njegovih pomožnih sistemov. Na platoju okoli strojnice se izvaja podzemna infrastruktura. V celoti zaključen je tudi dvojni dvosistemski visokonapetostni priključni 110-kilovoltni daljnovod in kablovod.Prva polnitev vodovodnega sistema bo julija, predvidena napolnitev jezera na Kanalskem vrhu pa avgusta, ko bo, tako pravijo pri Soških elektrarnah, nujna v prvi fazi izvajanja funkcionalnih preizkusov priključitev na rekonstruirano 110-kilovoltno omrežje severnoprimorske zanke na odseku HE Doblar–Avče. Nanj bo ČHE Avče priključena v obliki dvojnega dvosistemskega 110-kilovoltnega daljnovoda in kablovoda skupne dolžine približno 2 km prek mrežnega transformatorja moči 200 MVA. V drugi fazi pa je za začetek poskusnega obratovanja črpalne hidroelektrarne Avče ključnega pomena prenova celotnega daljnovoda Divača–Gorica–Doblar, ki ga gradi Elektro Slovenija d.o.o.Elektroenergetski sistem je podrejen ritmu gospodarstva in prebivalstva, zato prihaja do obdobij v dnevu, ko

NameπËanje rotorja. (foto: Arhiv SENG)

je poraba večja, in do obdobij, ko je poraba izrazito manjša. Take razmere v elektroenergetskem sistemu zahtevajo tudi rešitve, kakršna je črpalna hidroelektrarna, ki v času nizkih cen električne energije (ponoči, konec tedna) to porabljajo za črpanje vode v akumulacijski bazen, ob visokih cenah električne energije (konice ob delavnikih) pa tako akumulirano vodo porabljajo za proizvodnjo električne energije. Kot je pojasnil direktor Soških elektrarn Vladimir Gabrijelčič, je izkoriščanje vseh razpoložljivih virov električne energije bistveno za preskrbo Slovenije. Slovenija je svojo energetsko strategijo do leta 2020 uskladila s smernicami EU, torej je med drugim sprejela zavezi, da bo do leta 2020 zagotovila 20 % energije iz obnovljivih virov in dosegla samozadostnost v energetski oskrbi. Gradnja ČHE Avče je eden od korakov k večji energetski samooskrbi.Posebnost ČHE Avče je reverzibilni agregat (turbina/črpalka) s spremenljivo hitrostjo vrtenja (varspeed), ki ima vgrajeno najsodobnejšo tehnologijo. Za tak tip agregata se je investitor odločil zato, ker omogoča prilagodljivo obratovanje črpalne elektrarne tudi ob različni razpoložljivi moči v elektroenergetskem omrežju.Izvajalec pripravljalnih del (LOT A1) je bil Primorje d.d., glavna gradbena dela (LOT A2) izvaja konzorcij Primorje d.d. – SCT d.d., dobavo in vgradnjo turbinske in generatorske opreme (LOT T/G) konzorcij MELCO – Rudis d.d. – SUMITOMO, dobavo in vgradnjo cevovoda, hidromehanske opreme in dvigal (LOT C/H in LOT D) MONTAVAR metalna nova d.o.o., dobavo in vgradnjo druge elektroopreme (LOT EE) za sklop A izvaja SOL INTERCONTINENTAL d.o.o., sklop B Gorenje d.d., dobavo in montažo 110-kilovoltnega daljnovoda in kablovoda (LOT DV) pa so izvajali Mikomi d.o.o. za sklop A, SOL INTERCONTINENTAL d.o.o. za sklope B, C in E ter Primorje d.d. za sklop D.

9

Skok Ëez koæo opravil dr. Danilo TürkPredsednik dræave dr. Danilo Türk je na velenjskem mestnem stadionu v okviru prireditve 49. skok

Ëez koæo ob dnevu rudarjev opravil Ëastni skok Ëez koæo. Na mestnem stadionu v Velenju so na

praznik dneva slovenskih rudarjev, ki je vsako leto 3. julija, v spomin na petdnevno gladovno stavko,

ki so jo zasavski rudarji zaËeli 3. julija pred 74 leti, æe 49. sprejeli novince v rudarski stan.

Gre za star običaj, po katerem rudarji medse sprejmejo novince, in teh je letos kar 58. Častni skok čez kožo je letos opravil predsednik republike Slovenije dr. Danilo Türk. Udeležence pa je nagovoril tudi dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje. V Velenju dan rudarjev praznujejo s starim češkim načinom sprejemanja novincev med starejše rudarje in tak skok čez kožo gojijo od leta 1961. Na letošnjem skoku se je skupno število sprejetih novincev ustavilo pri številki 3309. V tem šolskem letu je sicer v Šolskem centru Velenje končalo izobraževanje 17 rudarjev, 13 rudarskih tehnikov, 22 dijakov strojne in elektro smeri ter 15 inženirjev rudarstva in geotehnologije. Prireditev se je začela ob 17.30 na Titovem trgu v središču Velenja, od koder je parada uniformiranih rudarjev, ena najštevilčnejših v zadnjih letih s skoraj 500 udeleženci, pod vodstvom novega komandanta mag. Matjaža Koželja krenila proti mestnemu stadionu. Tja si je prireditev prišlo ogledat rekordno število obiskovalcev, po ocenah organizatorjev blizu 5000. Zbrane je nagovoril direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved in povedal: »Premogovnik Velenje je neločljivo povezan z okoljem, v katerem deluje že 134 let, s celotno dolino in Velenjem. Pri razvoju Velenja je Premogovnik ves čas aktivno sodeloval, saj smo pomagali pri izgradnji infrastrukture, stanovanj, šol, zdravstvenih domov, kulturnih ustanov in športnih objektov.

Premogovnik Velenje je pomemben član Holdinga Slovenske elektrarne. Želimo si, da bi bila slovenska energetika, ki je zdaj po nepotrebnem razdrobljena, čim bolj povezana in da bi znali skupaj izpolnjevati zahtevne naložbene projekte, ki so za svetlo energetsko prihodnost Slovenije nujno potrebni. Vsi skupaj se moramo tudi truditi, da bo naš produkt konkurenčen na vse bolj povezanem evropskem trgu.Veliko simbolike je v tem, da ob letošnjem praznovanju 50-letnice mesta Velenje lahko rečemo, da bo naš Premogovnik deloval še nadaljnjih 50 let in pridobival premog, iz katerega bodo v TEŠ proizvajali električno energijo.«Predsednik države dr. Danilo Türk, ki je opravil časten skok čez kožo, pa je podprl prizadevanja za gradnjo šestega bloka in poudaril, da je Premogovnik Velenje veliko več kot samo del slovenske energetske bilance. Zlasti je pohvalil skrb za mlade, za varovanje okolja in povezanost z lokalno skupnostjo. Z geslom »So krize bile in krize so še, a hrabrost rudarjev premaga prav vse!« je dal rudarjem svojevrstno podporo in priznanje za njihovo delo.Po skoku čez kožo se je srečanje nadaljevalo ob restavraciji Jezero na tradicionalnem rudarskem pikniku zaposlenih v Skupini Premogovnik Velenje, upokojencev in njihovih družinskih članov. Praznik rudarjev, 3. julij, se je sicer začel ob 6. uri z budnicami Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje ter nadaljeval ob 10. uri v Domu kulture s slovesnostjo za delovne jubilante

in jubilante jamske reševalne čete. V počastitev stanovskega praznika je Premogovnik Velenje 3. julija v krožišču na celjski vpadnici v Velenje slovesno odkril tudi 10, 5 metra visoko skulpturo akademske kiparke Milene Braniselj Mobil »Okrog premoga se vse vrti« in jo podaril mestu Velenje ob njegovi 50-letnici, ki jo praznuje letos.

P. B.Foto: Arhiv PV

› pre

dst

avljam

o

Najboljši sodelavci V okviru letošnjega programa prireditve je potekala tudi razglasitev naj sodelavca/sodelavke in naj skupine v Premogovniku Velenje in njenih povezanih družbah. Za naj sodelavce so bili izbrani Jože Jakop iz Premogovnika Velenje, Roman Bračič iz HTZ Velenje, Vinko Kušer iz PV Invest, Boštjan Podpečan iz RGP, Franc Krušič iz Gosta ter za naj skupini v okviru Premogovnika Velenje delovna skupina z Odkopa Y in iz povezane družbe HTZ Velenje delovna skupina, ki je delala v tuzelskem rudniku Mramor.

Zbrane je nagovoril direktor PV dr. Milan Medved.

Skok Ëez koæo je opravil predsedmik dræave.

› lju

dje S timskim delom in jasnimi cilji do uspeha

V tokratni rubriki Ljudje predstavljamo mag. Joæeta Lenarta, vodjo sektorja tehnike in vzdræevanja

v TE©. Kot opaæa, je v zadnjih letih tempo vse veËji, delo pa vse bolj pestro. Letos je bilo veliko dela

in energije vloæeno v dejavnosti, ki so povezane z remontom Ëetrtega bloka, ki se zaËne prihodnji

mesec, priprave nanj pa se konËujejo. Hkrati je tudi vodja podroËja glavne tehnoloπke opreme pri

gradnji πestega bloka. ”Moj delavnik je zelo pester, odgovoren in zahteva celega Ëloveka,“ pravi.

10mag. Joæe Lenart

Od gimnazijca do magistra

A odločitev za študij strojništva – smer energetika – za Jožeta Lenarta le ni bila tako samoumevna. Pojasnjuje, da je v gimnaziji, ki jo je obiskoval v Velenju, nekoliko kolebal med študiji gradbeništva, elektroenergetike in strojništva. »Odločil sem se za strojništvo, in sicer smer energetika, kar me je močno motiviralo. Kot absolvent sem poučeval predmeta Energetika in Gradiva na Šolskem centru Velenje. Bil sem štipendist nekdanjega Sozda REK (rudarsko energetski kombinat), prakso in počitniško

delo med študijem sem opravljal na Rudniku, zato sem se nameraval tam tudi zaposliti. Po opravljeni diplomi, na začetku leta 1986, sem kot diplomirani univerzitetni inženir strojništva dobil priložnost v TEŠ, kjer so takrat potrebovali inženirja za zgorevalne procese in tehnologijo goriv.« Zdaj ugotavlja, da mu je izbrani poklic pisan na kožo, čeprav se je zanj moral odločiti hitro. »Znanje mi je dajalo širok pogled na problematiko, kar mi je omogočalo uspešnost pri delu. Še več, menim, da sem z nalogami, ki sem jih opravljal na začetku poklicne kariere,

pridobil ogromno izkušenj, ki so mi in mi še danes dajejo široko področje kompetenc. Služba mi je vedno pomenila izziv za pridobitev praktičnega znanja in se ji še vedno aktivno posvečam.« V do zdaj prehojeni poklicni poti se je vseskozi strokovno izpopolnjeval. Opravil je izpit za vodjo energetskega objekta na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Strokovni izpit po zakonu o graditvi objektov je pridobil leta 1989 in nato leta 1994 še podiplomsko varilsko specializacijo na Inštitutu za varilstvo v Ljubljani in si tako pridobil dodaten naziv evropski varilski inženir. Pridobljeno znanje je uporabljal in ga nadgrajeval z delom in razvojem delovnih procesov ter kot rezultat teh dejavnosti leta 2000 magistriral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani.»Vzporedno s pridobivanjem strokovnih kompetenc so mi bile zaupane tudi pomembne odgovornosti. Tako sem bil izbran za inženirja kotlovskih naprav v strojni službi. Po reorganizaciji te službe sem postal glavni inženir za kotlovske naprave. Leta 1997 so mi zaupali delovno mesto vodje strojne službe, v letu 2001 pa sem postal vodja sektorja tehnike in vzdrževanja, in to delo opravljam še danes. V tem pestrem obdobju sem objavil nekaj strokovnih člankov na temo energetike in sodeloval pri velikem številu projektov, največ na projektih

11

revitalizacije energetskih naprav TEŠ.«

Vse bolj pestri delavniki

Svoj delavnik opisuje kot pester, odgovoren in zahteva celega človeka. Jutro se začne s pregledom trenutnih oz. »tekočih« dejavnosti, sledijo operativni sestanki, sestanki tehničnega usklajevanja služb, tehnični kolegiji … Vse to zaradi zagotavljanja zanesljivega in varnega obratovanja objektov. »To se še zlasti izraža v času nalog, ki smo si jih postavili v TEŠ, in sicer ko so potekale dejavnosti z investicijo prigradnje plinskih turbin k četrtemu in petemu bloku, ki je uspešno končana, in seveda v aktualnih dejavnostih v zvezi z investicijo v nov šesti blok. Letos je bilo tudi opravljenih veliko dejavnosti v zvezi z remontom četrtega bloka, ki se začne v avgustu. Trenutno pa so vse priprave v zaključni fazi.«Pri investiciji TEŠ v gradnjo šestega bloka je Jože vodja področja glavne tehnološke opreme: »To področje obsega kotel, turbino, elektroenergetski del in upravljalni del bloka. V nekaj letih smo izvedli vse faze: od študij možnosti, idejnih projektov, investicijskih programov, razpisne dokumentacije, tehničnih usklajevanj do priprave pogodb. Praktično je vse tako daleč, da se investicija lahko začne.« Vse te dejavnosti, pojasnjuje, vzamejo ogromno časa: »Dokler nisi vključen v tak projektni tim, si je to težko predstavljati. Vsi razpisni postopki morajo biti transparentni in odločitve morajo predlagati usposobljene komisije. Eno od teh komisij, in sicer glavno strokovno komisijo, vodim tudi sam.

Moja največja želja in želja vseh v projektnem timu je, da bo investicija izvedena v načrtovanem terminskem planu, da bo l šesti blok zanesljiv in ekonomsko konkurenčen. Le tako lahko obstanemo v ostrem konkurenčnem okolju Evrope, zaznamovanem s potrebo po zniževanju emisij toplogrednih plinov.« Jože še dodaja: »Če še enkrat usmerim pogled nazaj, pa naj bo to zadnje tri- ali šestletno obdobje, ugotavljam, da je bilo v tem času ogromno opravljenega in smo lahko ponosni na to. Brez dobrega timskega dela in brez jasnega cilja to ne bi bilo mogoče.«Zato o svojih sodelavcih lahko pove le najboljše: »Svoje ljudi rad pohvalim, so strokovnjaki na svojih področjih, delavni, zagnani in samoiniciativni. Skratka, odlikuje jih pripadnost do podjetja. Menim, da le tako lahko dosegamo dobre rezultate dela.« Kot še dodaja, je za njegovo delo vodenja pomembno spoznanje: »Vodenje je zahteven proces, ki zahteva veliko strokovno-tehničnega znanja, vztrajnosti ter veliko razumevanja in poznavanja ljudi, s katerimi delaš.«

Prosti Ëas namenjen druæini

Prosti časa Jožeta Lenarta je posvečen predvsem družini, na katero je, kot pravi, upravičeno ponosen: »Starejši sin je končal drugi letnik študija na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, mlajši sin pa je bil uspešen v drugem letniku Gimnazije Velenje. Oba sta zelo samostojna, odgovorna in predvsem vesela fanta, ki so jima blizu šport, narava, prijateljstvo. Dobro se razumemo in včasih se tudi kaj naučim od njune mladostniške

zagnanosti. Našemu moškemu delu družine daje oporo žena Tatjana, ki s svojo voljo in predanostjo upravlja 'krmilo' družine. Vsekakor lahko trdim, da smo 'uigrana druščina'.«Skupaj tako skrbijo za sprostitev, in to tako, da se ukvarjajo z rekreacijo. »Vesel sem, da prav vsi zelo radi kolesarimo. Udeležujemo se kolesarskih prireditev. Če nas pohvalim, smo letos vsi prekolesarili Maraton Franja. Kolesarjenje je zame šport številka ena, saj se nadihaš svežega zraka, naužiješ naravnih lepot, skratka spočiješ si um.« Pozimi pa za družino Lenart pride na vrsto smučanje. Jože se je v zadnjih dveh letih začel ukvarjati tudi s turno smuko: »Spoznal sem, da je to zelo zanimiva oblika rekreacije, ki ti omogoči, da si deležen prelepih vtisov zimske idile.«Časa ne zmanjka niti za gledališče, kino predstave in kakšen glasbeni koncert. Zelo blizu so Lenartovim potovanja, saj so obiskali že kar precej predelov sveta. Med njimi so Mauritius, Karibi, grški otoki, evropske prestolnice, Tunizija, Dubaj, New York, Washington, Toronto … Poletni dopust pa so zadnjih nekaj let preživljali v Dalmaciji, in sicer v Breli, ki je pravi biser Jadrana. Med hobije Jože šteje še urejanje okolice hiše: »Lepa zelenica, urejene grmovnice in rože nam veliko pomenijo,« pojasnjuje. In kot pravi, je v življenju že nekaj dosegel, še veliko izzivov pa je tudi ostalo: »Še naprej se bom maksimalno angažiral pri delu, ki mi je bilo zaupano. Morda mi bo nekoč uspelo še doktorirati.«

P. B. Foto: Peter Marinšek

› fo

tore

port

aæa

Poletne športne igreLetoπnjega πportnega sreËanja druæb proizvodnje elektriËne energije v πportnem parku Kodeljevo v Ljubljani, ki

ga je organiziral TE-TOL se je udeleæilo veË kot 600 tekmovalcev, ki so se pomerili v desetih disciplinah. Ekipno

so se najbolje odrezali zaposleni iz PV, drugo mesto so zasedli zaposleni iz NEK, tretje pa zaposleni iz TE©.

Vrstni red ekip:Končna Skupajrazvrstitev Ekipa: točk:1. mesto PV 1112. mesto NEK 1093. mesto TEŠ 1034. mesto DEM 955. mesto SEL 846. mesto TE-TOL 837. mesto TET 838. mesto TEB 679. mesto HSE 5710. mesto GEN Energija 5411. mesto SENG 5312. mesto HSE Invest 27

Foto: Damjan Žibert

12

©e zadnja posvetovanja, preden se je zaËelo zares… v desetih disciplinah…

13

Po zakljuËku tekmovanj se je prilegla okusna hrana in hladna pijaËa ...

… in poËitek v senci dreves. Tako so se rezultatov svojih sodelavcev veseli zaposleni v NEK.

Ko je zapela Nuša Derenda …

… se je plesiπËe hitro napolnilo. Za konec pa še obvezen ”vlakec“.

14

Mednarodno leto astronomije 2009

Začnimo na Nizozemskem dobrih 400 let nazaj, kjer se ta zgodba pravzaprav začne. Takrat je v tej deželi vzklila nova obrt. Optiki, ki so se naučili brusiti leče in z njimi omogočali ljudem z dioptrijo čim bolj normalno življenje, so ugotovili, da je mogoče s kombinacijo dveh leč navidezno približati oddaljene objekte. Nastal je monokular, ki je ustvaril, za razliko od sodobnih daljnogledov, približano in obrnjeno sliko oddaljenih objektov. Priprava je bila zelo uporabna v vojaške namene pri vohunjenju in preverjanju, ali pri sosedih morda ne počnejo kaj nespodobnega.Vest o monokularju je dosegla tudi italijanskega fizika Galilea Galileja in on je bil prvi, ki se je pred natanko 400 leti spomnil, da bi se dalo to napravo obrniti tudi v nebo in preveriti, kaj sem tam dogaja. Rodil se je teleskop. In na nočnem nebu je bilo kaj videti! Že po nekaj nočeh spremljanja Jupitra je opazil štiri lune, ki so ga obkrožale. To je bil zanj ključen argument za ugotovitev, da tako kot lune okrog Jupitra tudi Zemlja kroži okoli Sonca. Opazovanje Venere je razkrilo njene faze, ki se podobno kot pri Luni spreminjajo od ozkega srpa proti vse bolj osvetljeni ploskvici. Na

Soncu je opazil pege in njihovo kaotično dinamiko nastajanja in izginjanja, na Luni pa gorovja in kraterje. Saturn se je pokazal v nenavadno raztegnjeni podobi, kar se je pozneje izkazalo, da so njegovi obroči.

Dejstvo, da je Galilej do svojih znanstvenih ugotovitev prišel na podlagi eksperimentov ter praktičnih opazovanj, se v današnjem času zdi samoumevno, a v njegovem času je bil to prelomen pristop k fiziki. Zato tudi velja za očeta sodobne fizike in astronomije. Zaradi njegovih tez ga je rimskokatoliška cerkev izobčila in je končal v hišnem priporu. Vendar pa je resnica globlja od dogem in njegova izjava »Eppur si muove« (In vendar se vrti) še vedno simbolizira svobodno razmišljanje brez obremenjenosti s preteklostjo.400 obletnica, odkar je Galilej prvič pogledal v nebo skozi optični pripomoček, je razlog, da je Unesco leto 2009 razglasil za mednarodno leto astronomije (MLA 2009). Naj vam bo Galilej za vzgled, da tudi sami kdaj z uporabo daljnogleda, pritrjenega na stativ, ali pa teleskopa, če ga imate, pogledate, kaj se dogaja nad vami.

Malo raziščite temno nebo daleč stran od svetlobno onesnaženih mest ali pa poglejte kraterje na Luni ter se odpeljite v daljavo prostora in časa. 

Energija v vesoljuSte vedeli, da Sonce vsako sekundo izgubi za 4 milijone ton mase? Pa ne zaradi shujševalne kure! Ta masa se ob jedrski reakciji zlivanja jeder pretvori v energijo, ki jo Sonce izseva večinoma v vidni svetlobi. Del te energije doseže Zemljo in omogoča življenje na njej. In koliko energije se vsako sekundo sprosti na Soncu? Približno tisočkrat več, kot so ocenjene vse preostale rezerve fosilnih goriv na Zemlji.

Vas skrbi, da je 4 milijone ton vsako sekundo precej mase in da utegne kmalu zmanjkati zalog energije na Soncu? Prav imate, nič ni večno in tudi Soncu bo enkrat zmanjkalo jedrskega goriva. Vendar za zdaj še ni prevelike panike, saj se bo to zgodilo šele čez okvirno 5 milijard let. Približno toliko časa pa Sonce, ki je zdaj nekje na sredini svoje življenjske poti, že sveti.

Besedilo in fotografije: David Grgič

Ob Unescovem mednarodnem letu astronomije 2009 (MLA 2009) bomo tudi v Energiji malo pokukali v vesolje

in pogledali, kaj ”energetiËnega“ se tam dogaja. Predstavitve bomo obogatili s slikami z astronomski motivi.

› let

o a

stro

nom

ije

Komet C/2007 N3 Lulin, 25. 2. 2009.

15

Orionova meglica, 22. 12. 2008.

Razsuti kopici M46 in M47, 25. 2. 2009.

16

› en

ergiË

ni n

asv

et

16

Pripravljeni na poËitnicePoletje je pred vrati, z njim pa tudi vse skrbi, ki vam lahko zagrenijo dopust. Da ne boste odπli

brezglavo na zasluæen poËitek, vam ponujamo nekaj nasvetov, kako se izogniti neprijetnostim na

dopustu. Verjetno si ne æelite, da bi zaradi opeËene koæe morali dopust preleæati na postelji. Za vas

smo pripravili pregled najpogostejπih poletnih pasti.

ZaπËita pred sonËnimi æarkiČeprav se nasveti, kako ravnati v vročih poletnih dneh, pogosto pojavljajo, se jih ljudje premalo držimo in prevečkrat pozabimo na pomembna dejstva, ki jih moramo upoštevati, da se izognemo nevšečnostim. Posebej pomembna v poletnih dneh je zaščita pred sončnimi žarki. Sončna svetloba je za človeka zdrava in tudi škodljiva. Ključna je za nastajanje vitamina D v telesu, ta pa je pomemben za razvoj in zdravje kosti, po nekaterih informacijah pa preprečuje celo raka na debelem črevesju in dojki. Strokovnjaki priporočajo tudi sončenje ženskam po menopavzi, saj žarki zmanjšajo nastanek osteoporoze. Prav tako sončenje ugodno vpliva na nekatere bolezni, npr. luskavico, nevrodermitis in nekatere druge kožne bolezni, pa tudi na splošno počutje in razpoloženje. S sončenjem seveda ne smemo pretiravati, kajti v sončnem spektru žarkov so infrardeči žarki, ki telo preveč ogrejejo, ter ultravijolični žarki, ki kožo opečejo in postarajo, dodatno pa pripomorejo tudi k nastanku kožnega raka. Zagorela polt ni modni dodatek, ampak naravna zaščita telesa pred nevarnimi ultravijoličnimi žarki. Da preprečimo rdečo kožo in mehurje, ki se pojavijo ob pretiranem sončenju, se moramo izogniti soncu med 11. in 16. uro, po vsakem kopanju pa se ponovno namazati s kremo – čeprav na embalaži piše, da je vodoodporna. Posebno nego v poletnih dneh zahtevajo tudi ustnice in veke, ki jih zaščitimo s primernimi mazili. Pri sončenju ne smemo pozabiti na oči, kajti na obali pesek in voda odbijeta do 70 odstotkov UV-žarkov, zato so obvezna dobra sončna očala. Imeti

morajo oznako CE in zaščitni filter UV 400. Približno 30 odstotkov žarkov prispe v oči s strani, zato majhna očala brez okvirjev niso primerno zaščitno sredstvo. Ko se izpostavljate soncu, ne pozabite niti na zaščitno pokrivalo, med najbolj nevarnimi urami pa priporočamo, da ostanete v senci. Potovalna lekarna mora tako v vročih poletnih dneh vsebovati kreme za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem, hladilne gele, ki jih uporabljamo, če nas sonce opeče, ter hranilne in dovolj mastne kreme, ki jih nanesemo na telo po vsakem sončenju. Opečeno kožo lahko zdravimo tudi s hladno skuto, če pa se pojavijo mehurji, je treba obvezno k zdravniku. Tisti, ki se sončenju ne nameravate odreči, lahko kožo pripravite z obiskom solarija, kjer boste porjaveli vsaj kontrolirano, pridobljeni pigment pa vas bo delno zaščitil pred sončnimi žarki.

DehidracijaV poletni vročini je zelo pomembno piti veliko vode, vsaj 30 ml na kilogram telesne teže dnevno. Voda v telesu je namreč zelo pomembna. Poleg tega, da je topilo in transportno sredstvo, odstranjuje odpadne in toksične snovi, uravnava telesno temperaturo, oblikuje posebno zgradbo, vzorec in obliko, ki ima v celici vlogo lepila, proizvodi celic po vodnih kanalčkih prehajajo do ciljnega mesta v živcih … Dnevno v normalnih okoliščinah izgubimo 2,4 litra vode, od tega 1,4 litra s sečem, 0,1 litra z znojem, 0,2 litra z blatom, 0,7 litra z izhlapevanjem skozi pljuča in kožo. V vročih poletnih dneh se poveča izhlapevanje vode zlasti skozi pljuča, kožo in z znojenjem, tako da je skupno izgubljanje vode iz telesa okoli 4 litre. Če izgubimo 4 litre

17

Ste vedeli?• Sončni žarki

lahko poškodujejo očesno roženico in povzročijo nastanek sive mrene v poznejših letih. Oči najbolje zaščitite s sončnimi očali, ki zagotavljajo 100-odstotno zaščito pred UV-žarki.

• Pri premagovanju poletne vročine pomagajo tudi barve. Modre in zelene stene nas namreč podzavestno spominjajo na

vode, jih moramo 4 tudi nadomestiti, v nasprotnem primeru pride do dehidracije. Kronična dehidracija zmanjšuje krvni tlak in lahko vodi do odpovedi ledvic, možganske kapi, srčnega infarkta, tvorbe ledvičnih kamnov in številnih drugih bolezni. Alkohol, kava in sladki sokovi ne nadomestijo vrednosti čiste, naravne vode, saj vsebujejo dehidracijske snovi, ki vodo iz telesa odstranjujejo (npr. kofein).Pozorni moramo biti tudi pri hrani, saj so poleti izvrstni pogoji za izbruh salmonele. Razmeroma varna hrana je za popotnike torej tista, ki je temeljito toplotno obdelana ali pa je suha, zelo slana ali sladka. Zdravniki opozarjajo, da se je na potovanjih treba izogibati svežemu, neolupljenemu sadju, surovi zelenjavi, jedem, ki so bile dlje časa izpostavljene toploti, in hrani, okuženi zaradi stika z umazanimi predmeti, oporečno vodo ali žuželkami. Varne pijače so pripravljene s prevreto vodo in so industrijsko pakirane, ledene kocke v pijačah so lahko higiensko oporečne. Da nas v času poletnih dni ne presenetijo bodisi driska, vročina, bruhanje ali bolečine v trebuhu, ki so najpogostejši znaki obolelosti za salmonelo, moramo poskrbeti, da bo hrana iz hladilnika pravilno pripravljena, po možnosti tudi prekuhana. Vsekakor pa moramo poskrbeti, da si pred vsakim kuhanjem umijemo roke in skrbimo za čistočo. Kaj mora biti v potovalni lekarni? Preden se odpravite na potovanje oz. dopust, si pripravite torbico z zdravili in sredstvi za prvo pomoč. Pripravite si tudi zdravstveno kartico in ustrezno potrdilo o zdravstvenem zavarovanju in cepljenju (po potrebi). V potovalni lekarni naj bodo med osnovnimi sredstvi za prvo pomoč razkužilo za rane, obliži, povoji, sterilne gaze, škarje, pinceta, varnostne zaponke in termometer. Poleg zdravil, ki jih redno uporabljate in vam jih je predpisal zdravnik, naj bodo v potovalni lekarni še zdravila za samozdravljenje. Z njimi si boste lahko olajšali manjše

nebo, vodo in gozd, zato prostor – ob navideznem doživljanju narave – v vročih dneh deluje hladneje. Za poletno osvežitev doma zato razmislite o modri, zeleni in drugih hladnih barvah, svetujejo strokovnjaki za opremljanje stanovanja.

zdravstvene nevšečnosti, ki vas lahko doletijo na potovanju. Tako ne pozabite na tablete proti povišani telesni temperaturi in bolečinam, tablete proti alergiji na sonce ali pri močnejši alergijski reakciji na pike žuželk, tablete proti driski, tablete za zdravljenje zaprtja, tablete proti potovalni slabosti, prašek za nadomeščanje izgubljenih mineralov in preprečitev izsušenosti ob driski in bruhanju, tablete za čiščenje vode …

©port v vroËih dnehČe je le mogoče, se v najhujši vročini izogibajte velikim telesnim naporom, saj ti povečajo izhlapevanje vode iz telesa in prispevajo k pregrevanju. Vendar to ne pomeni, da se poleti ne smemo gibati. Priporočamo lahek šport ali obliko rekreacije v času, ko vročina ni tako huda (zjutraj in zvečer). Starejšim in otrokom priporočamo, da se med 11. in 17. uro ne izpostavljajo vročini ter ta čas preživijo na hladnem, v zaprtih prostorih.

Pomlad za SarajevoPride maj, najlepπi pomladni mesec, ko je brstenje v polnem zamahu. In takrat je tudi Ëas

za æe tradicionalno strokovno ekskurzijo.

Udeleæenci strokovne ekskurzije.

Priznam, letošnja izbira mi je ugajala, HE Bočac na reki Vrbas v Bosni in Hercegovini ter vse naprej do Sarajeva. Bil sem že marsikje na tem našem kamnu, tretjem po vrsti od Sonca, ampak v Sarajevu še nikoli. V zadnjih dveh desetletjih je bilo mogoče o teh krajih slišati marsikaj, na žalost vse preveč žalostnih zgodb, ampak med njimi so bila tudi priporočila marsikaterega kolega, da ima Sarajevo še vedno del svojega nekdanjega šarma, vključno z legendarno Baščaršijo in Vučkovim olimpijskim duhom. Kot vedno sem pohitel s prijavo na ekskurzijo, saj me za organizacijo v pristojnosti članov sveta delavcev HSE ni skrbelo. Sem že v preteklosti ugotovil, da je dobra. Prišlo je sončno petkovo jutro in z njim tudi prešerno nasmejan avtobus z velenjskimi sodelavci. Manjkal ni niti zajtrk, za vsak slučaj, da ne bi kdo že na začetku omagal. Čez dolenjske griče in klance je kolega še zadnjič preveril uglašenost harmonike in jo ustrezno podmazal z dobro voljo. Med tem smo ob cesti vse tja do počivališča Plitvice v bližini Zagreba pobirali stoparje in stoparke – zanimivo, vsi so sicer zaposleni na HSE. Ta HSE mora biti pa res velika firma, da srečaš sodelavce tako rekoč po vsej

› fo

tore

port

aæa

18HE BoËac

Sloveniji, pa še čez mejo, kamor koli zaideš. Ker pa avtobusa vseeno nismo smeli preveč napolniti, saj je moralo biti dovolj prostora, da je lahko Matjaž v celoti »raztegnil svojo harmoniko«, smo stoparske postanke končali in se s polno hitrostjo, ki se je od daleč, ampak res samo od daleč, spogledovala s trimestno številko, napotili proti bosansko-hercegovski meji. Kmalu po prestopu meje smo zapeljali skozi Banja Luko, kjer smo se srečali z reko Vrbas, na kateri je tudi HE Bočac, glavni cilj tokratne

strokovne ekskurzije. Ozka soteska, v katero se zajeda Vrbas, ponuja poleg svojega hidropotenciala tudi odlične možnosti za adrenalinsko rekreacijo, česar se zavedajo tudi raftarji, ki so trenirali za prihajajočo tekmo. Športnike smo pustili, da so v miru nadaljevali trening, in nadaljevali pot proti HE Bočac. Ker smo izvedeli, da v elektrarni ravno opravljajo remont na enem od transformatorjev, smo se pred samim obiskom še podkrepili v bližnji gostilni, tako da če bi bilo treba dati roko, ne bi izpadli šibki in nemočni.

19

V elektrarni so nas sprejeli predstavniki Elektroprivrede Republike Srpske. Najprej so nas popeljali v kontrolno sobo, kjer smo izvedeli osnovne podatke o elektrarni, ki je sestavljena iz dveh Francisovih agregatov, vsak po 55 MW, z neto padcem 52 m pri pretoku 120 m^3/s, skupni letni proizvodnji dobrih 300 GWh, v njej pa okrog 100 zaposlenih. Sledil je ogled strojnice in vznožja 66-metrskega jezu ter transformatorskega polja, kjer so opravljali remont enega od blok-transformatorjev. Sodelavec nas je poučil tudi o težavi kavitacije lopatic turbine in preprostem fizikalnem dejstvu, da imata sicer slovnično podobni besedi kavitacija in gravitacija precej različen fizikalen pomen. Po skupinskem fotografiranju smo se poslovili od gostiteljev in se napotili v bližnje mesto Jajce. Jajce, večini poznano predvsem iz učbenikov druge svetovne vojne, se je pokazalo kot zanimivo in razgibano mesto s slapom, ozkimi ulicami med hišami in mošejami ter trdnjavo na vrhu griča, od koder se razprostira lep razgled na mesto z okolico. Po kavici ali osvežilnem napitku iz ječmena smo se ponovno odpravili na pot ter skozi Travnik napotili proti Sarajevu. Ker ni avtocest in lokalne

BaπËarπija

Jajce

Glasba ob veËerji.

V prijetni družbi je tudi drugi večer minil prehitro in se prevesil v noč, ki ima tudi v Sarajevu svojo moč. Prevelika poraba energije ponoči se je poznala zjutraj ob odhodu iz Sarajeva, ko je bilo težko zamenjati udobno hotelsko posteljo za tesen avtobusni sedež. Kljub daljšim postankom se je pot nazaj po zavitih bosanskih cestah vlekla kot jara kača. Ob cestah na nekaterih delih še vedno samevajo porušene in zapuščene vasi. Prehod bosansko-hrvaške meje je očitno tamkajšnjim uradnim organom precejšen zalogaj, saj smo po njihovi zaslugi prebili tam kar nekaj časa. No, na koncu smo nekako uspeli oditi naprej ter vse do doma ob cesti odlagali stoparke in stoparje; podobno, kot smo jih dva dni pred tem nalagali.  Tako smo uspešno končali še eno tradicionalno, tridnevno spomladansko strokovno ekskurzijo. Upam, da bosta dežela in mesto, ki smo ju obiskali tokrat in ki sta v preteklem desetletju šla skozi hude čase, ponovno doživela svojo pomlad, se razbrstela in zacvetela. Predvsem je to odvisno od ljudi, ki tam živijo, in iz pogovora z njimi je očitno, da so rane še vedno sveže. A modreci pravijo, da čas zaceli vse rane! V svojem imenu in v imenu vseh udeležencev bi se zahvalil poslovodstvu HSE, ki je strokovno ekskurzijo finančno podprlo, še zlasti pa članoma sveta delavcev Reneju in Marjani, ki sta nase prevzela organizacijski del, tako da se je vse ujemalo in da smo se tudi ustrezno fizično podprli za vse izzive, ki jih je ekskurzija ponujala.

Besedilo in fotografije: David Grgič

ceste pa so zavite, se je potovanje raztegnilo vse do poznih večernih ur, tako da smo ob prihodu v Sarajevo zavili naravnost na večerjo. Večerja je minila ob prijetnem druženju in izmenjavi vtisov prvega dne ekskurzije s poudarkom na strokovni analizi obiskane hidroelektrarne. Ker so sodelavke menile, da lahko jutranji strokovni del ekskurzije še dodatno nadgradijo, so imele ob večerji uvodni, tokrat samo demonstrativni tečaj trebušnega plesa z obljubo, da naslednjič vpišejo tudi nadaljevalno stopnjo s praktičnim prikazom znanja. Drugi dan smo se po zajtrku odpravili na ogled Sarajeva. Začeli smo z obiskom predora pod letališčem, skozi katerega so Bošnjaki med vojno oskrbovali obkoljeno mesto. Iz pričevanj navzočih domačinov je bilo očitno, da so rane iz tega časa še vedno globoke in boleče. Vrnitev v mesto je pokazala njegovo svetlejšo plat. Predvsem je to Baščaršija, labirint ulic, namenjenih pešcem, ter prepredenih s trgovinicami, delavnicami in raznimi restavracijami tipa “cevabdžinica” in kafiči. Vsi strastni kavopivci so se tukaj opremili z ročno izdelanimi džezvami, tisti modernejši turisti pa nadišavili s priznanimi svetovnimi parfumi po neverjetno ugodnih cenah in opremili z najnovejšimi modeli očal Ray-Ban, ki drugje v svetu sploh še niso predstavljeni. Po prostem popoldnevu smo se proti večeru odpeljali še do izvira reke Bosna, kjer Sarajevčani v parku preživljajo pomladanske sončne dneve ob vodi v senci sveže zelenih dreves.

20