1

časopisskupine HSE

junij2010

Z združevanjem

moči

do sinergijskih

učinkov

Izdano

ob 7. strateški konferenci

skupine HSE

Posebnaštevilka

2

› Uvodnik 3

› Z združevanjem moči do sinergijskih učinkov 4

› DEM — Prihodnost se zrcali v izraziti razvojni naravnanosti 5

› SENG — Po energijo na Učjo, Knežo, Možnico, z vetrnicami, fotovoltaiko 7

› PV — Razvojni projekti in vlaganja bodo potekala tudi na področju OVE in URE 10

› TEŠ — Zagotoviti zanesljivo, varno konkurenčno in okolju prijazno proizvodnjo električne in toplotne energije 13

› TET — Energetika — zasavska tradicija 15

› HSE Invest — Z naborom projektov se ni traba bati za nadaljnji razvoj družbe 17

› HESS — Veriga hidroelektrarn na spodnji Savi in njihov pomen za RS in lokalne skupnosti 20

› Zaključki 7. strateške konference skupine HSE 23

ENERGIJAPosebno številko so pripravila vodstva in strokovne službe skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Fotografija na naslovnici:Marko Notar

Fotografije:mag. Janez Keržan

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.000 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

Izdano ob 7. strateški konferenci skupine HSE, april 2010

3

Če je sedem pravljično število in je za nami sedma strateška konferenca skupine HSE, mar to pomeni, da bomo poslej živeli srečno do konca svojih živih dni?

No, tako preprosta ta enačba vendarle ni. Strateška konferenca ni bila prav nič pravljična; bila je naporna, zahtevna, polna dilem, vprašanj in pomislekov. Pa seveda tudi pozitivnih namigov. Predvsem pa vtisa, da skupina HSE deluje in nastopa enotno. Toliko raznolikosti, pa vendar toliko odločenosti, da je pot, ki jo načrtujemo, ena sama, cilji, v katere se ob svojem izteku razcepi, pa skupni nam vsem. Dosegli jih bomo seveda le, če bomo pri svojem delovanju poenoteni in usklajeni. To, da smo na številnih lestvicah, ki jih v prvi polovici leta 2010 hitijo objavljati slovenski mediji, povsod pri vrhu, namreč ni dovolj. Velikost je pomembna - a tu je še nekaj detajlov, je vedel že Einstein. Teh detajlov je v skupini HSE (vsaj) toliko kot je prstov ene roke. Hidraši, termaši in rudarji so tisti, ki združujejo moči ter skrbijo za to, da se skupina HSE v slovenskem (elektro)gospodarstvu pojavlja pri samem vrhu. V družbi najboljših.

Osrednji sklep sedme strateške konference skupine HSE je, da želimo ostati največji proizvajalec in trgovec z električno energijo v Sloveniji, ob hkratnem doseganju odličnega poslovnega rezultata, socialne varnosti zaposlenih ter družbene odgovornosti do najširšega okolja, v katerem delujemo. Da bi nam to uspelo, moramo v največji možni meri izkoristiti predvsem notranje potenciale družb, ki skupino HSE sestavljajo. Zahteve v energetiki se namreč spreminjajo hitro in neusmiljeno in temu se moramo prilagajati z združenimi močmi. Pred nami so projekti, ki bodo takšno združevanje zahtevali. Nadomestni, šesti blok

Uvodnik

Borut Meh, generalni direktor HSE

Skupina

Kamni in gora, vmes pa strategije

šoštanjske termoelektrarne, obnovljivi viri energije, širitev na ciljne trge jugovzhodne Evrope, razmišljanja o širitvi poslovanja na maloprodajni trg, iskanje novih poslovnih partnerstev – to so le nekateri projekti, ki zaokrožujejo naše poslanstvo zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. Skupina HSE je pri tem že danes zelo homogena, v prihodnjem obdobju pa bo še večji poudarek na njenem učinkovite(jše)m upravljanju. Korak za korakom. Goro bo namreč premaknil le tisti, ki je v začetku premikal kamenčke, pravi meni ljuba kitajska modrost. V skupini HSE jih premikamo z vsakoletnimi strateškimi konferencami. Verjamem, da bomo do naslednje, osme, našo goro s premišljenimi strategijami in dodelanimi taktikami vsaj malce premaknili. Na še bolje, se ve.

Borut Meh, generalni direktor HSE

4

Skupina

Skupina HSE je v letu 2010 pred pomembno nalogo: novelirati mora svoj razvojni načrt za obdobje 2010 – 2020 s pogledom do leta 2030, kar ji je s sklepom naložila vlada Republike Slovenije. Kratkoročni in dolgoročni cilji ter strategije skupine HSE se sicer že danes prilagajajo novonastalim gospodarskim in finančnim razmeram, ki bodo pomembno vplivale na delovanje skupine v prihodnosti. A mnoge teh ciljev in strategij bo potrebno nadgraditi. To pa je mogoče le z usklajevanjem celotne skupine. Strateški načrti družb v skupini HSE ter začrtane prihodnje smernice poslovanja so zastavljeni tako, da bodo takšno nadgradnjo omogočali, je bila ena od ugotovitev sedme strateške konference skupine HSE, ki je bila 15. in 16. aprila 2010.

Gospodarska in finančna kriza še vedno močno vplivata na delovanje vseh sfer gospodarstva, tudi energetike. Ključno delo skupine HSE bo v prihodnje usmerjeno v konkurenčno poslovanje, ki bo temeljilo na izpolnjevanju hitro spreminjajočih se tržnih pogojev. Seveda pa bomo v skupini HSE sočasno skrbeli za uresničevanje svojega poslanstva, ki je zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. Ob tem bomo še naprej vlagali v tiste razvojne projekte, ki bodo, skladno z zavezujočimi cilji EU, v najmanjši meri obremenjevali okolje, zagotovili varno dobavo električne energije ter dobre poslovne rezultate. Pri izpolnjevanju zahtev trajnostne energetske politike namreč pomembno mesto zavzema zagotavljanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, uveljavljanje učinkovite rabe energije kot prioritete gospodarskega razvoja, ustavitev rasti porabe končne energije ter zniževanje emisij toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv. Projekt nadomestnega bloka 6 TEŠ se že izvaja. Naslednje razvojno obdobje je prioritetno namenjeno obnovljivim virom (OVE). HSE mora utrditi vodilni položaj proizvajalca in trgovca z električno energijo v državi in pomembnega igralca v regiji.

V skupini HSE smo aktivni tudi pri pripravi strokovnih podlag za doseganje zavez Slovenije do EU, za vzpostavitev pogojev za izvedbo investicij ter na drugih področjih energetske politike. Sodelovali bomo pri pripravi novega Nacionalnega energetskega programa, ki se pripravlja v letu 2010 in se bo v skladu s sprejetimi obvezami na področju proizvodnje električne energije zavzemal za konkurenčno proizvodnjo električne energije v Sloveniji, zmanjševanje okoljskih obremenitev, povečanje deleža OVE ter ustrezno kakovost in zanesljivost oskrbe z električno energijo. Spremembe energetske politike in zakonodaje ter posledično spremembe na energetskih trgih bodo namreč pomembno

vplivale tudi na izvajanje nadaljnje razvojne politike HSE in hčerinskih družb.

V ospredju zastavljenih, že začetih ali skorajda realiziranih projektov skupine HSE ostajajo tisti, ki si prizadevajo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje deleža obnovljivih virov v proizvodnem portfelju. Mednje sodijo izgradnja HE na spodnji in srednji Savi, Muri in Idrijci ter drugih vodotokih; projekti izgradnje ostalih projektov OVE (bioplin, solarna energije, vetrna energija itd.), posodabljanje tehnologije na termoenergetskih objektih ter izvedba naložbe v izgradnjo bloka 6 v TEŠ. HSE si bo prizadeval za ohranitev energetskih lokacij ter dejavnosti v Zasavju v smislu zdrave ekonomske, okoljske, tehnične in kadrovske politike. Slednje je v svojem nagovoru podprl tudi mag. Janez Kopač, direktor direktorata za energetiko pri gospodarskem ministrstvu. Na področju obnovljivih virov energije, predvsem geotermalne energije, solarne energije in biomase, pa vedno bolj aktiven postaja tudi Premogovnik Velenje, ki v sodelovanju s HSE ter nekaterimi domačimi in tujimi institucijami izvaja tudi projekt čistih premogovnih tehnologij.

»Skupen sklep na strateški konferenci skupine HSE je, da nadaljujemo aktivnosti pri izvajanju vseh že potrjenih projektov, pri čemer edini kriterij ne more biti donosnost, temveč v veliki meri stopnja umeščenosti v prostor. Vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti bodo omogočila izpolnitev zastavljenih ciljev slovenske in evropske energetske zakonodaje. Lokacija Trbovlje še vedno ostaja najtrši oreh, zato smo si dali še tri mesece časa za pripravo strateškega načrta, ki bo sprejemljiv za vse,« poudarja Borut Meh, generalni direktor HSE, in dodaja, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju HSE intenzivno vodil tudi aktivnosti v smislu povečanja obsega trgovanja na trgih JV Evrope: «Smiselno je iskanje povezav z lokalnimi partnerji. V tem trenutku so prioritetni trgi Srbija, BiH in Makedonija, aktivno pa bomo spremljali tudi situacijo na ostalih trgih jugovzhodne Evrope ter sočasno izvajali aktivnosti za pridobitev lastnih proizvodnih zmogljivosti.«

Strateške konference skupine HSE se je prvi dan udeležil tudi minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. »Energetika je eden ključnih nacionalnih strateških resursov,« je poudaril ter zagotovil podporo predvsem tistim projektom skupine HSE, ki bodo okoljsko prijazni, na eni, ter rentabilni, na drugi strani. Izpostavil je tudi problematiko umeščanja energetskih objektov v prostor ter pomen učinkovitega komuniciranja z lokalnimi skupnostmi in civilnimi iniciativami, ki so pri gradnji takšnih objektov neredko odločilnega pomena. V skupini HSE se tega zavedamo ter smo si in si bomo tudi v prihodnje prizadevali z različnimi aktivnostmi dosegati vse ključne déležnike pri posameznih projektih. Prva takšna izziva sta projekt izgradnje črpalne HE Kozjak ter HE na Muri. Komuniciranje ter siceršnje izvajanje teh in vseh ostalih projektov v skupini HSE bo odvisno od izkoriščanja sinergijskih učinkov, ki jih zagotavlja skupni nastop vseh družb skupine HSE na domačem in tujih energetskih trgih.

mag. Petja Rijavec, vodja službe komunicirinja HSE

Z združevanjem moči do sinergijskih učinkov

5

Dravske elektrarne Maribor

Dravske elektrarne Maribor (DEM) so z 289 zaposlenimi eden najpomembnejših proizvodnih členov skupine HSE.

Proizvedemo kar četrtino vseh potreb po električni energiji v državi, ob tem pa smo največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. S svojo razvojno naravnanostjo zagotavljamo kakovostno energijo na okolju prijazen način s ciljem optimalne obratovalne sposobnosti, ekonomske uspešnosti in skladnega trajnostnega razvoja okolja, v katerem delujemo.

Skupna inštalirana moč elektrarn danes dosega 583,2 MW. Z osmimi hidroelektrarnami na reki Dravi ter dvema malima hidroelektrarnama (od tega ena na reki Muri) so Dravske elektrarne posebnost v skupini HSE. Vsaj po dveh merilih, in sicer da edine delujejo hkrati na dveh velikih slovenskih rekah ter da je njihovo delovanje vpeto v več lokalnih skupnosti hkrati. To dejstvo pa se zrcali v obveznostih v obliki vodnih povračil za urejanje vodotokov, nadomestil za stavbna zemljišča ter plačilu koncesnine, ki jo DEM plačujejo kar 20 občinam in delno tudi Republiki Sloveniji, kar postavlja prag družbene odgovornosti za Dravske elektrarne kot družbeno odgovornemu podjetju izjemno visoko. Delovanje v 20 občinah pa hkrati pomeni tudi velik izziv za poslovodstvo družbe, ki se mora ukvarjati s številnimi pričakovanji, zahtevami in željami posameznih občin.

Naša lanska letna proizvodnja 3272 GWh električne energije hkrati znaša 80 odstotkov slovenske električne energije, ki ustreza kriterijem obnovljivih virov in standardom mednarodno priznanega certifikata RECS (Renewable Energy Certificates System). Rekordna dnevna proizvodnja električne energije je lani znašala 14.108 MWh.

Prihodnost se zrcali v izraziti razvojni naravnanosti

Vizija razvoja in načrtovani projekti

Prihodnost družbe DEM se zrcali v izraziti razvojni naravnanosti, ki zajema nadaljevanje obnove obstoječih zmogljivosti, iskanje novih razvojnih možnosti in tržnih priložnosti ter gradnjo novih zmogljivosti na drugih porečjih. Vse to pa je tesno povezano tudi z evropsko in slovensko energetsko usmeritvijo na področju podnebnih sprememb in energije za prihodnost, ki je, sicer z drznimi načrti, energiji iz obnovljivih virov izjemno naklonjena. Direktiva EU s področja obnovljivih virov energije je bila skupaj z novo nastajajočim Nacionalnim energetskim programom, razvojnim načrtom skupine HSE ter razvojnim programom družbe DEM za obdobje 2003–2018 tisto vodilo, ki nas je privedlo do ključnih namer in posledično tudi ciljev za obdobje do leta 2025, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Z njimi želimo že tako cenovno izjemno ugoden proizvod električne energije še izboljšati, saj mu dodajamo še najbolj kakovostno, vršno energijo.

Najpomembnejši strateški cilji

do leta 2025

Prvi tak cilj je optimizacija proizvodnega procesa in povečanje izrabe preostalega energetskega potenciala reke Drave. Predvideva rekonstrukcijo obstoječih objektov z vgradnjo opreme z večjimi izkoristki in povečanjem inštaliranega pretoka (Qinst). Z gradnjo črpalnih elektrarn bomo DEM dobile priložnost, da izkoristimo in skladiščimo vse viške in jih uporabimo, ko nastane potreba. Prav tako bomo obstoječe dotoke izkoristili z malimi HE, ki v veliki večini ne pomenijo prevelikih dodatnih vplivov na okolje. Izkoriščanje obstoječih kapacitet torej temelji na dejstvu, da je njihova optimalna izkoriščenost eden najpomembnejših

mag. Viljem Pozeb, direktor DEM

Skupina

6

in najkonkretnejših načinov povečanja proizvodnje ob najmanjšem mogočem vplivu na okolje ter hkrati naš prispevek k učinkoviti rabi energije.

Drugi cilj, h kateremu zaradi izkušenj iz preteklosti pristopamo s politiko majhnih korakov, je izraba energetskega potenciala Mure za proizvodnjo električne energije v okviru okoljske sprejemljivosti. To nam omogoča, da poteka ves postopek ob doslednem upoštevanju trajnostnega načela, ki pomeni takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam. Ocena potenciala za HE se je tako preselila s kabinetne ravni na teren ter s tehničnega vidika na razvojni koncept celotnega področja. S tem dokazujemo našo družbeno odgovornost do okolja, s katerim si kot članica skupine HSE delimo cilje za skupen pogled na prihodnost ter tveganja za njihovo realizacijo.

»TRAJNOSTNI RAZVOJ JE TAKŠEN NAČIN RAZVOJA, KI ZADOŠČA DANAŠNJIM POTREBAM, NE DA BI PRI TEM OGROŽAL MOŽNOSTI PRIHODNJIH GENERACIJ, DA ZADOSTIJO SVOJIM LASTNIM POTREBAM«.

Slednji cilj, ki ga morda lahko označimo kot namero, saj so možnosti realizacije, če gledamo vsaj malo vizionarsko, brezmejne, se zrcali v izrabi vseh ekonomsko upravičenih možnosti za proizvodnjo električne energije iz alternativnih virov na področju našega delovanja. Ne le preučevanje možnosti, temveč realizacija projektov pridobivanja električne energije iz sončne energije na dovodnih kanalih, geotermalne energije ter izkoriščanje energetskega potenciala odvodnega kanala in biološkega minimuma v reki Dravi so naše zaveze, če želimo ohraniti status vodilnega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov. Iskanje različnih možnosti dodatne proizvodnje za krepitev skupine HSE tudi na področju obnovljivih virov in zmanjševanje energetske

odvisnosti Slovenije ni le zaveza Dravskih elektrarn, temveč vsake članice skupine.

Pogled v leto 2025

V maju je ministrstvo za gospodarstvo objavilo osnutek nacionalnega akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje od leta 2010 do 2020 in ga s tem dalo v javno obravnavo. Na vrsti je priprava letnih nacionalnih ciljev ter posameznih ukrepov za njihovo uresničitev. Vsi tako zremo v prihodnost, ki je že tukaj.

Pri projektu izgradnje ČHE Kozjak pospešeno nadaljujemo z umeščanjem daljnovoda od ČHE do 400 KV daljnovodne povezave. Odgovorno bomo s podporo vseh članic skupine in države nadaljevali z umeščanjem načrtovanih hidroelektrarn na reki

PRIPRAVLJALNA FAZA

Preveritev možnosti energetske izrabe reke

Mure

KONCEPT INTERIDISCIPLINARNOSTI

DA

NE

Želena / obstoječa partnerstva projektu

Vlada RSČlanice Murske komisijeHSEUniverzeRegionalna združenjaRazvojne agencijeNevladne organizacijeInštitutiMorebitni sovlagatelji…

Zbiranje obstoječih podatkov in izmenjava informacij

UPOŠTEVAJE NAČEL IN USMERITEV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN PRIPRAVA

STROKOVNIH PODLAG ZA IZDELAVO

Strokovne podlage(multidisciplinarnost)

Vodno gospodarstvoKmetijstvoHidrologijaGeologija, hidrogeologijaProstorNaravaTurizem in rekreacijaGozdarstvoEnergetska študijaŠtudija trajnost. razvoja

Tehničnih rešitev HE- IDEJNE REŠITVE- Noveliran povzetek študije iz leta 1995- Novelacija že izdelane dokumentacije- Modifikacija glede na rezultate izvedenih študij- Idejne rešitve v različnih variantah

Predinvesticijska zasnova

Pričetek izvajanja koncesije

PREVERITEV MOŽNOSTI ENERGETSKE IZRABE REKE MURE

Mejni odsek Notranji odsek

Rezultat pozitiven

Komuniciranje z deležniki

LOKALNA SKUPNOST

JAVNOSTI

STROKOVNA JAVNOST

Pogled na načrtovane dejavnosti DEM v pripravljalni fazi projekta Izgradnja HE na Muri

Muri, in to ob doslednem spoštovanju trajnostnega razvoja, pri tem pa ne bomo zanemarjali gradnje energetskih objektov za proizvodnjo električne energije iz alternativnih virov (sonce, veter, geotermalna energija).

Vsi, ki delujemo v energetiki in poznamo njene zakonitosti, predvsem pa tudi čas za realizacijo razvojnih projektov, vemo, da je leto 2025 veliko časa oddaljeno le navidezno. V DEM smo zato z izvedbo projektov krepko zakorakali v ta čas. Po omenjenem obdobju bo odgovornost družbe DEM kot proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov še večja kot je danes. Pregled projektov družbe DEM kaže našo usmerjenost v povečevanje moči in proizvodnje iz obnovljivih virov ob preseganju pričakovane minimalne stopnje donosnosti v skupini HSE ter že omenjenem izboljšanju proizvoda, ki mu dodajamo še vršno energijo. Naša moč bo po uspešno realiziranem razvojnem programu znašala 1140,1 MW, s čimer bomo še odgovorneje prevzemali vlogo nosilca hidrostebra v skupini. S povečanim naložbenim ciklusom v naslednjih desetih letih nam bo uspelo ohraniti raven števila zaposlenih in to celo malce povečati. Ob povečani proizvodnji za predvidenih 1605,5 GWh bomo povečali proizvodnjo ter tako še povečali prihodek na zaposlenega. Vse to pa so ekonomski učinki, ki se bodo prenašali tudi na skupino HSE ter posledično na njene posamezne članice in prispevali k njihovemu nadaljnjemu razvoju.

Pri skrbi za povečano proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov pa ne bomo pozabili še na našo odgovornost do okolja, kjer bomo predvsem poskušali ustrezneje reševati problematiko zamuljevanja reke Drave.

mag. Viljem Pozeb, direktor DEM

7

Soške elektrarneNova Gorica

Po energijo na Učjo, Knežo, Možnico, z vetrnicami, fotovoltaiko

Vladimir Gabrijelčič, direktor SENG

Skupina

Soške elektrarne Nova Gorica, d. o. o., (SENG) so družba, katere osnovna dejavnost je proizvodnja energije iz obnovljivih virov. Soške elektrarne so letos z izgradnjo ČHE Avče podvojile inštalirano moč s 157,4 MW na 342,4 MW. Skladno s poslovnim načrtom je SENG usmerjen v razvoj, ki ima kot tehnološko napredno tržno usmerjeno podjetje jasno razvojno strategijo in stabilno poslovanje ter HSE kot zanesljivega in razvojno naravnanega lastnika.

V prihodnjem desetletju želi SENG realizirati načrtovane naložbe v nove proizvodne zmogljivosti v skladu s terminskim planom in v okviru načrtovanih vrednosti, povečati količino proizvodnje električne energije, izpopolnjevati informacijski sistem za podporo vzdrževanju in pridobiti nove koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Soče s pritoki.

V novo desetletje s prvo slovensko ČHE

Z začetkom komercialnega obratovanja ČHE Avče aprila letos so Soške elektrarne podvojile dosedanje inštalirane kapacitete. To za Slovenijo, slovensko elektrogospodarstvo in SENG pomeni nov vir obnovljive vršne energije in stabilnejšo preskrbo z vršno energijo. Konec 2009 je bilo v družbi 131 zaposlenih, do konca leta 2010 se število kljub priključitvi ČHE Avče ne bo spremenilo, do konca leta 2020 pa družba načrtuje povečanje števila zaposlenih na 136 ljudi.

Večnamenska raba je smer razvoja

V Soških elektrarnah spoštujemo lepote Posočja že več kot pol stoletja. Vse od ustanovitve leta 1947 zanesljivo dobavljamo električno energijo iz obnovljivega vira. Danes

so Soške elektrarne tehnološko napredno in tržno usmerjeno podjetje. SENG odlikujeta visok kapital znanja in jasna razvojna strategija, ki vključuje vlaganja v obnovo obstoječih in gradnjo novih hidroelektrarn. Trenutni vodni potencial Soče je izkoriščen do tretjine, potrebe po električni energiji pa nenehno rastejo. Vodnega potenciala Soče v družbi ne izrabljamo za vsako ceno, temveč tako, da ohranjamo naravno ravnovesje in lepoto enega najslikovitejših predelov Evrope. Pridobivanje Modre energije poteka gospodarno ob upoštevanju strogih okoljevarstvenih vidikov in mednarodnih standardov. Večnamenska izraba hidroelektrarn je zaveza in odraz tesne vpetosti Soških elektrarn v naravno in družbeno okolje severne Primorske. Poleg oskrbe z električno energijo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi iščemo možnosti za razvoj krajev ob Soči. Zato pri načrtovanju veliko pozornost namenjamo oskrbi lokalnega prebivalstva s pitno vodo, vzreji rib in ribolovu, urejanju turističnih in rekreacijskih površin, ohranjanju tehniške dediščine in drugim priložnostim večnamenske izrabe hidroelektrarn.

Prva naloga je proizvodnja

Osnovna naloga družbe je proizvodnja električne energije in dodatnih storitev, vezanih na proizvodnjo. Vse ostrejši so tudi pogoji obratovanja.Za zagotovitev proizvodnih ciljev družba izvaja ali v prihodnosti predvideva:

doseganje boljšega obratovanja obstoječih funkcionalnosti, •kot so povečana proizvodnja vršne energije, povečana varnost delovanja za ljudi in naprave, doseganje večje razpoložljivosti, boljše sledenje voznim redom itd;zagotavljanje novih funkcionalnosti, kot so vključevanje •ČHE Avče in novih HE v optimalni režim obratovanja,

8

rotirajoče rezerve, nadzor več parametrov obratovanja HE, izmenjava podatkov s HSE, ELES, EP;koriščenje materialnih in človeških virov znotraj skupine •HSE za optimalnejše delovanje tako SENG-a kot tudi skupine HSE.

ČHE Avče je namenjena predvsem proizvodnji vršne energije ter nudenju sistemske rezerve, regulaciji napetosti, kompenzaciji jalove energije ter izboljšanju obratovanja elektroenergetskega sistema. Črpalna elektrarna v črpalnem načinu obratovanja pri nazivni moči 180 MW porabi letno 553 GWh energije, medtem ko v turbinskem načinu obratovanja pri nazivni moči 185 MW proizvede 426 GWh. Izbrani reverzibilni agregat omogoča mehek zagon in spremenljivo moč v režimu črpanja med 125 in 185 MW ter spremenljivo moč med 90 in 180 MW v turbinskem režimu. Možnost zveznega spreminjanja obremenitve oziroma črpanja v tako širokih intervalih je zelo pomembna s stališča prilagajanja stanju 110 kV omrežja.Proizvodnja HE na Soči je ob inštaliranih kapacitetah odvisna od trenutnih vremenskih razmer, saj na Soči s pritoki ni razmer za večjo akumulacijo vode. Obstoječe tedenske oz. dnevne akumulacije omogočajo delno proizvodnjo vršne energije.

Vzdrževanje

SENG mora zagotavljati vzdrževanje visoke razpoložljivosti in zanesljivosti proizvodnih enot za proizvodnjo električne energije ter vzdrževanje in podaljševanje pričakovane življenjske dobe. Zato načrtujemo redni nadzor, preglede

in nego naprav, postrojev in objektov, redne letne revizije in večletne remonte, preglede in servisne posege ter ostala večja vzdrževalna dela glede na spremljanje stanja in intervencijsko ukrepanje v primeru odpovedi, okvar in havarij.

Razvoj 2010—2020

Razvojni načrt opredeljuje usmeritve družbe Soške elektrarne Nova Gorica v obdobju od 2010 do 2020 s pogledom do leta 2029. Do 2020 predvidevamo izgradnjo HE Učja, ki bo izkoriščala razpoložljiv hidroenergetski potencial Učje za proizvodnjo vršne energije. Možnost izkoriščanja hidroenergetskega potenciala je obdelana v več različicah. Na osnovi rezultatov dosedanjih študij ima različica s pregradnim objektom na koti 545 m, bruto volumnom akumulacijskega bazena 853.000 m3, dovodnim sistemom, ki ga sestavljata dovodni tunel v dolžini 3450 m in tlačni cevovod v dolžini 808 m (oba potekata v celoti po desnem bregu Učje), strojnico z agregatom – s Francisovo turbino inštalirane moči 34 MW, z bruto padcem 210 m, inštaliranim pretokom 20 m3/s ter z letno proizvodnjo 31 GWh – največ pozitivnih ekonomsko-energetskih učinkov. Poleg naštetih objektov je predviden tudi zadrževalni bazen na koti 334 m z maksimalnim volumnom 27.300 m3. Predvidena je priključitev na rekonstruirani obstoječi daljnovod. Podana je pobuda za vnos v planske dokumente Občine Bovec, izdelana je strateška presoja vplivov na okolje z oceno potresnega tveganja in poplavne varnosti, v postopku pa sta tudi pridobivanje energetskega dovoljenja in študijska dokumentacija. Gradnja je predvidena med letoma 2012 in 2015.

Simulacija vetrnic na Kanalskem Vrhu, foto: arhiv SENG

9

S Hidroelektrarno Kneža bomo izkoriščali še njen preostali razpoložljiv hidropotencial. Predviden koncept je pretočnega tipa, brez možnosti akumuliranja vode. Strojnica z enim agregatom inštalirane moči 1 MW bo na levem bregu Kneže na sotočju Kneže in Liščaka, zgrajena bo 2012. Projekt Pitna voda in HE Možnica II bo obravnaval zasnovo novega vodovodnega sistema, ki bo zagotavljal pitno in požarno vodo Bovcu in Čezsoči ter istočasno izrabo hidroenergetskega potenciala Možnice za pridobivanje električne energije. Mala HE z inštalirano močjo 1 MW bo letno proizvedla okrog 3,5 GWh, gradilo pa se bo predvidoma med 2012 in 2015.Izraba energije vetra in sonca v energetske namene postaja v Evropi in svetu vedno pomembnejša pri doseganju ciljev na področju obnovljivih virov energije. Možnost postavitve vetrne elektrarne in fotovoltaične elektrarne je na Kanalskem Vrhu okoli akumulacijskega bazena ČHE Avče. Predvideva se postavitev treh, petih ali osmih vetrnih generatorjev z močjo 2 MW z letno proizvodnjo okrog 31,6 GWh ter fotovoltaične elektrarne skupne moči 1 MW z letno proizvodnjo 1100 MWh električne energije; dokončanje načrtujemo do leta 2015.Sledijo hidroelektrarne na Idrijci, kjer potekajo prve študije, in na Soči pred Kobaridom, a o njih več drugič.

Rekonstrukcije

Potrebne in načrtovane rekonstrukcije v naslednjem desetletju bodo stale skoraj 53 milijonov evrov. Izvedli bomo sanacijo betonov pregrade Podselo in rekonstrukciji HMO na jezu Podselo ter RTP Plave. Ob tem potekajo obsežne rekonstrukcije

agregatov HE Doblar 1, ki bodo končane 2013, in HE Plave 1 (med 2013 in 2015) ter rekonstrukcija HE Hubelj.

Financiranje

Družba bo naložbe iz razvojnega programa financirala z lastnimi in tujimi dolgoročnimi viri. Lastni viri so tekoča amortizacija in tekoči dobiček. Predvideno je reinvestiranje 70 odstotkov tekočega dobička. Finančna konstrukcija naložbenega programa bo zaprta z najemom posojil v višini 68,4 milijona evrov. Zadolženost ne bo presegla 35 odstotkov celotnega kapitala, kar še predstavlja ugodno strukturo financiranja poslovanja in razvoja družbe. Družba bo iz poslovanja sposobna vračati izposojena sredstva.Za naložbe, ki se bodo izvajale med 2011 in 2016, je treba najeti več posojil v skupni višini 81 milijonov evrov, kar predstavlja 59 odstotkov vrednosti vlaganj v tem obdobju.

Prihodnost sloni na zaposlenih

Celoten prikaz delovanja družbe v prihodnosti sloni na iskanju ravnovesja med proizvodnjo in razvojem družbe. Rdeča nit razvojnega programa je najdonosnejši način poslovanja družbe. Zavedati se moramo, da celotna dejavnost družbe je in bo slonela na zaposlenih, ki so osnovni nosilci razvojnega načrta. Ob tem pridobivamo energijo v okoljsko občutljivem območju, kar zahteva zavzeto delo z lokalnimi skupnostmi. Veliko naporov bomo vlagali v usposabljanje kadra, saj brez njega ni poslovnih uspehov, ni razvoja in na koncu ni družbe.

Vladimir Gabrijelčič, direktor SENG

138 MW86 %

19,4 MW14 %

Proizvodne kapacitete SENG v letu 2009

HE nad 10 MW HE do 10 MW

Proizvodne kapacitete SENG v letu 2010: inštalirana moč se je povečala s 157,4 MW na 342,4 MW.

HE nad 10 MW HE do 10 MW 19,4 MW6 %

323 MW94 %

ElektrarneMoč na pragu

(MW)

Letna proizvodnja

(MWh)

HE Učja 34 31.000

HE Možnica II 1 3500

HE Kneža 1 5000

VE Kanalski Vrh 10 31.600

FVE Kanalski Vrh 1 1100

SKUPAJ 47 72.200

SENG v tem desetletju načrtuje vključitev petih novih proizvodnih objektov

10

Skupina PremogovnikVelenje

dr. Milan Medved, direktor PV

Premogovnik Velenje je eden največjih in najsodobneje opremljenih premogovnikov za podzemno pridobivanje premoga v Evropi. Deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. V lignitnih plasteh, debelih kar 165 metrov, je bilo doslej odkopanih skoraj 220 milijonov ton lignita.Premogovnik Velenje je delniška družba, katere osnovna dejavnost je pridobivanje lignita, in deluje v okviru Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Premogovnik Velenje je tudi družba z več kot 135-letno preteklostjo, s trdno sedanjostjo in z energično usmeritvijo v prihodnost. Zaradi osnovne dejavnosti podjetja – proizvodnje premoga – je neločljivo povezana z nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo ter z dosedanjim in prihodnjim razvojem Šaleške doline. Med najpomembnejšimi usmeritvami družbe sta skrb za okolje in povečevanje kakovosti življenja ljudi, ki so z družbo neposredno in posredno povezani.V Premogovniku Velenje letno nakopljemo okoli štiri milijone ton premoga, ki ga v večini porabijo v Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) za proizvodnjo električne in toplotne energije. Premogovnik Velenje ostaja še naprej pomemben energetski steber Slovenije, saj skupaj s TEŠ zagotavlja več kot tretjino doma proizvedene električne energije in predstavlja pomemben in zanesljiv člen v oskrbi Slovenije z električno energijo.V letu 2009 smo za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo dosegli proizvodnjo 3.921.746 ton (oz. 43.021 TJ) premoga. Poslovni načrt za leto 2010 predvideva proizvodnjo v višini 3.862.804 ton oz. 42.878 TJ premoga.Proces proizvodnje premoga bomo s stalnimi racionalizacijami optimizirali in tako zmanjšali obseg jame ter število zaposlenih. V naslednjih 20 letih bomo zagotavljali načrtovano proizvodnjo premoga s povprečno 1080 zaposlenimi.

Razvojni projekti in vlaganja bodo potekala tudi na področju OVE in URE

Med glavne strateške cilje uvrščamo prodajo naših znanj in storitev na konkurenčnem trgu ter s tem večanje skupnega prihodka Skupine Premogovnika Velenje (SPV). To poleg matične družbe sestavljajo še povezane in hčerinske družbe.Iskati moramo nove tržne priložnosti tako v matičnem podjetju kakor tudi v povezanih podjetjih, ki sestavljajo SPV. V letu 2009 je število zaposlenih v povezanih podjetjih prvič preseglo število zaposlenih v matičnem podjetju. Z ustanavljanjem novih delovnih mest pa moramo nadaljevati tudi v prihodnje.

Sestava Skupine Premogovnik Velenje (kapitalske naložbe) na dan 31. 5. 2010

11

Temeljni cilj vseh povezanih podjetij je postopno zmanjševanje odvisnosti od matičnega podjetja in večanje prihodkov na trgih zunaj SPV. Poslanstvo:Poslanstvo Premogovnika Velenje, vodilne slovenske družbe s področja premogovništva, je dolgoročno pridobivanje premoga za potrebe proizvodnje električne energije v Šaleški dolini v skladu z načeli trajnostnega razvoja, hkrati pa tudi ohranjanje in razvoj znanj na podzemnih pridobivalnih delih.Vizija:Premogovnik Velenje bo z dolgoročno naravnanim poslovanjem ter s sodobnim proizvodnim procesom ob hkratnem zagotavljanju varnosti in humanosti skupaj s TEŠ skrbel za smotrno izrabo edinega strateškega slovenskega energetskega vira – premoga iz Šaleške doline. Strateški cilji:

proizvodnjo premoga prilagajati razmeram na •konkurenčnem trgu,zagotavljati varnost in humanost pri izvajanju delovnega •procesa,zagotavljati družbeno odgovorno ravnanje Premogovnika •Velenje v skladu z okoljskimi zahtevami,zagotavljati rast SPV s prodajo znanj in storitev na trgih •izven osnovne dejavnosti.

Usmeritev Premogovnika Velenje je delovanje skladno z zahtevami sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001, sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001, sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001 in sistema za upravljanje varovanja informacij. Osnovo za delovanje sistemov vodenja predstavljajo strateški cilji Premogovnika Velenje.

Razvojni projekti

Raziskovalno razvojno delo pri procesu pridobivanja premoga bomo v naslednjem dolgoročnem obdobju nadaljevali, saj strateških ciljev podjetja ni mogoče realizirati brez nenehnega razvoja. Velenjska odkopna metoda (VOM) se bo še naprej razvijala in izpopolnjevala v smislu razvoja tehnologije in opreme. Koncept razvoja jam Premogovnika Velenje bo tako v prihodnosti temeljil na manj odkopih, ki pa bodo širši. Velik poudarek bo na razvoju izdelave jamskih prog oz. objektov. Pomemben razvojni projekt je izdelava novega izvoznega jaška NOP II, s čimer bomo bistveno skrajšali transportne poti za prevoz premoga in s tem zmanjšali skupno število potrebnih jamskih prostorov. Razvojno delo bo potekalo tudi na področju čistih premogovnih tehnologij (CCT). V sklopu CCT bomo preučevali predvsem razplinjevanje lignita, možnosti zajema, transporta in skladiščenja CO2 (CCS) ter podzemno uplinjanje lignita (PUP). Razvojni projekti in vlaganja bodo potekala tudi na področju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE). Na področju OVE vse več prihodkov ustvarjamo pri izvedbi del in inženiringu na področju fotovoltaike in geotermalne energije, izvajamo R & R projekte na področju vetrne energije in biomase (hitrorastoče energetske rastline, predelava itd.). Z izgradnjo lastne sončne elektrarne na strehah premogovniških objektov in izkoriščanjem termalne vrtine TVD-10 se Premogovnik Velenje aktivno vključuje tudi med proizvajalce energije iz OVE. Na področju URE bomo izvajali stalni nadzor nad porabo, upoštevali bomo sodobne tehnologije in iskali ter izvajali ukrepe za zmanjšano in optimalno rabo energije.

4

Razvojno delo bo potekalo tudi na področju čistih premogovnih tehnologij (CCT). Slika 4: Čiste premogovne tehnologije

V sklopu CCT bomo preučevali predvsem razplinjevanje lignita, možnosti zajema, transporta in skladiščenja CO2 (CCS) ter podzemno uplinjanje lignita (PUP). Razvojni projekti in vlaganja bodo potekala tudi na področju obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE).

jašek

skipovo polniščebunker

odvoz v skipovo polnišče

drobilna linija

odvoz do drobilne linije

skipovo izprazniščeodvoz v TEŠ linija sekundarnega drobljenja

Racionalizacija glavnega odvoza premoga — izdelava novega izvoznega jaška NOP II

12

Mogoči sinergijski učinki med podjetji HSE in Skupino Premogovnik Velenje

V zadnjih letih smo v SPV poleg osnovne dejavnosti pridobivanja premoga razvili še številne druge programe in proizvode. Te danes tvorijo številne dejavnosti in storitve, prek katerih celotna skupina širi svoje poslovanje. S tem uresničujemo svojo dolgoročno strategijo zmanjševanja odvisnosti od premoga in uvajamo programe, ki so tržno usmerjeni. Ti programi omogočajo ustvarjanje prihodkov na trgih izven osnovne dejavnosti in so zagotovilo za nova delovna mesta, za katera si prizadevamo in bodo nudila možnost zaposlitve novim generacijam.Storitve, dejavnosti in programi podjetij SPV, ki jih lahko ponudimo podjetjem v skupini HSE: invalidske kvote, storitve izobraževalnega centra, izvedba poslovnih dogodkov in srečanj, Muzej premogovništva Slovenije, storitve varnosti in zdravja pri delu, reševalno-servisna dejavnost, storitve Studia HTZ, izdelava zaščitnih sredstev, specializirana rudarska in gradbena dela, elektro-strojne storitve, storitve Energetske službe, projektantske in geodetske, komunalne in vrtnarske storitve, ekološki in gradbeni inženiring, hotelske storitve, gostinska ponudba in catering, storitve in izdelava proizvodov AquaVallis, storitve PC OVE, storitve PC ERP, storitve službe varovanja itd.

Usmeritve za nadaljnjo rast skupinerast prihodka +30 % do 2012,•izločanje poslovno nepotrebnega premoženja in dejavnosti v •podporo razvojnim načrtom SPV,iskati programe za nepotrebna zemljišča: NOP-Z, Klasirnica, •površine ob jezerih, Bela dvorana,odprodaja manjšinskih deležev v podjetjih, kjer ne vidimo •strateškega interesa,potencialna nova strateška partnerstva,•hčerinska podjetja morajo biti sposobna sama investirati v •svoj razvoj,intenziviranje trženja rudarskih programov,•razvoj tržno usmerjenih programov in odpiranje novih •delovnih mest:

gospodarsko središče in poslovne cone: NOP-Z, •Klasirnica, Šoštanj,

ponujanje storitev za potrebe skupine HSE – izkoriščanje •sinergij.

Cilji programa pridobivanja premogaprilagajanje proizvodnje premoga potrebam proizvodnje •električne energije,optimizacija stroškov pridobivanja premoga s ciljem •zagotovitve konkurenčne cene 2,25 €/GJ v letu 2015,obratovanje največ dveh odkopov hkrati – optimizacija jame,•optimiziranje odkopnih parametrov:•

dolžina odkopa, višina odkopavanja, napredki, ustrezne •delovne razmere,sodobna oprema (hidravlično podporje, verižni •transporterji ipd.),

modernizacija dela na pripravskih deloviščih (oprema, •organizacija dela ipd.),izgradnja jaška NOP II:•

racionalizacija odvoza premoga,•zmanjševanje obsega jame in potrebnih zemljišč na •površini,znižanje stroškov glavnega odvoza premoga – stroški •energije, dela in vzdrževanja,znižanje stroškov zračilnega sistema,•

energetsko varčno podjetje, •zagotavljanje varnosti in humanosti pri izvajanju delovnega •procesa.

Premogovnik Velenje je bil, je in bo tudi v prihodnje gibalo razvoja v Šaleški dolini ter SAŠA regiji – danes simbolizira prepletanje moderne tehnologije in znanja s tradicijo izkopavanja premoga. Podjetje stremi k novim znanjem, tehnologijam in tržnim programom, ki bodo gonilo družbe tudi potem, ko bodo zaloge premoga pošle.

dr. Milan Medved, direktor PV

0,0500,0

1.000,01.500,02.000,02.500,03.000,03.500,04.000,04.500,0

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

2020

2021

2022

2023

2024

2025

2026

2027

Leto

Proi

zvod

nja

(v 0

00 t)

Načrtovana proizvodnja premoga do leta 2027

13

TermoelektrarnaŠoštanj

Zagotoviti zanesljivo, varno, konkurenčno in okolju prijazno proizvodnjo električne in toplotne energije

dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ

Skupina

Pred 54 leti je v Šoštanju stekla prva proizvodnja električne energije. Dogodek je pomenil začetek obdobja pospešene gradnje novih proizvodnih kapacitet, ki se je zaključilo leta 1977 z izgradnjo največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji, to je bloka 5. Zdaj je pred Termoelektrarno Šoštanj novo obdobje, v katerem bo nadomestila tehnološko zastarele in nezanesljive ter ekološko in ekonomsko neustrezne obstoječe bloke s postavitvijo novega bloka, nadomestnega bloka 6.Danes je Termoelektrarna Šoštanj še vedno največji termoenergetski objekt v Sloveniji in v skupini HSE. Z inštalirano močjo 779 MW proizvedemo povprečno tretjino

1/3 slovenske el. energije proizvede TEŠ

TE Brestanica

HESS SE Ljubljana

TETO Ljubljana

TE Trbovlje

DE Maribor NE Krško TE Šoštanj

Proizvodnja el. energije v Sloveniji (GWh)2008 2009

• TE Brestanica 12 10• HESS 129 160• SE Ljubljana 324 358• SE Nova Gorica 575 546• TETO Ljubljana 409 349• TE Trbovlje 651 642• DE Maribor 2565 3277• NE Krško (SLO) 2985 2727• NE Krško (HR) 2985 2727• TE Šoštanj 3850 3753

električne energije v državi, v kriznih obdobjih pa pokrivamo več kot polovico porabe. Povprečna letna proizvodnja električne energije se giblje med 3500 in 3800 GWh. Termoelektrarna Šoštanj pa je hkrati tudi pomemben proizvajalec toplotne energije. Po inštalirani moči in po številu odjemalcev je drugi proizvajalec toplotne energije za daljinsko ogrevanje v Sloveniji. Povprečna letna proizvodnja znaša 400 do 450 GWh. Za omenjeno letno proizvodnjo električne in toplotne energije porabimo med 3,5 in 4,2 milijona ton premoga in okoli 60 milijonov Sm3 zemeljskega plina.

Proizvodnja električne energije v Sloveniji

14

Vizija prihodnjega razvoja in načrtovani projekti

Glavni cilj Termoelektrarne Šoštanj je zagotoviti zanesljivo, varno, konkurenčno in okolju prijazno proizvodnjo električne in toplotne energije z uporabo različnih primarnih virov. In s tem je vsekakor povezana tudi naša razvojna vizija. Po sprejetem strateškem razvojnem načrtu TEŠ junija 2004 bomo do leta 2014 zgradili nadomestni blok 6 s 600 MW, ki bo postopoma nadomestil tehnološko zastarele in ekonomsko nerentabilne bloke 1, 2, 3, 4 in 5. Gre za nacionalno pomemben projekt, ki je uvrščen v Resolucijo Nacionalnega energetskega programa in v Resolucijo o nacionalnih in razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki ga je vlada sprejela 12. oktobra 2006, novelirala pa v letu 2008. Spomladi 2009 pa je bil uvrščen tudi v Zeleno knjigo. Nadomestni blok 6 bo za enako količino proizvedene energije porabil približno 30 odstotkov manj premoga, zato bodo tudi skupne emisije v okolje bistveno nižje. Nadomestni blok 6 bo pri enaki količini proizvedene energije v okolje oddajal 35 odstotkov manj CO2 kot trenutni bloki Termoelektrarne Šoštanj. Z izgradnjo šestega

DEJSTVA ČISTE PRIHODNOSTI

• Blok 6 bo emitiral v okolje 35% manj CO2 kot trenutni bloki v TEŠ za enako proizvodnjo (3.500 GWh/leto). Izrazito bo omilil tudi druge okoljske učinke.

• 25 – 30% nižja lastna cena iz Bloka 6 od lastne cene Blokov 1-5.

• Slovenija izgublja brez Bloka 6 zaradi ekonomskih in ekoloških omejitev vsaj 100 mio EUR letno.

• Bloki 1 – 4 (410 MW) zaradi dotrajanosti in ekoloških zahtev ne bodo obratovali po letu 2016. Letna proizvodnja iz TEŠ po letu 2016 se zniža iz 3.500 GWh na zgolj 1.500 GWh letno, Slovenija bo morala uvoziti vsaj 50% energije.

• Brez Bloka 6 je po letu 2025 na lokaciji TEŠ konec proizvodnje električne in toplotne energije, zaradi česar je potrebno iskati novo energetsko lokacijo (nesprejemanje lokalnega okolja!!!).

• Brez Bloka 6 se zapre Premogovnik Velenje z neizkoriščenimi 95 mio ton zalog premoga. Vsaj 2000 ljudi izgubi službo, visoka socialna ogroženost šaleške doline.

Z energijo za BOLJŠI ekosistem

H = 6,5 mΔH = 0,4 mP = 4,25 MWt = 2h

Eg= 8,5 MWhEL= 2550 MWh (300 ciklov)

Šoštanjsko jezeroVelenjsko jezero

HΔH

bloka TEŠ bomo zmanjšali stopnjo onesnaženosti okolja, izboljšali kakovost in energetsko učinkovitost ter elektrarni omogočili doseganje skladnosti z mednarodnimi standardi najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT).Naša vizija prihodnjega razvoja pa sega že v obdobje po postavitvi nadomestnega bloka 6, ko načrtujemo tudi proizvodnjo električne energije s pomočjo obnovljivih virov. Proučujemo možnost in iščemo odgovore na vprašanje, kako izkoristiti vodni potencial jezer, ki so nastala kot posledica rudarjenja v Šaleški dolini, za proizvodnjo električne energije. Želimo tudi, skupaj z drugimi, iskati odgovore na vprašanje, kako razviti nove vrste tehnologij, povezanih s proizvodnjo energije, pri kateri se sprošča manj CO2 na enoto energije kot pri zdajšnjih, klasičnih; poimenujemo jih nizkoogljične tehnologije. Tako smo se vključili v Center odličnosti za nizkoogljične tehnologije (CO NOT). V okviru centra se je začel razvijati demonstracijski projekt Vodikove tehnologije v napredni energijski oskrbi. Znotraj raziskovalnih dejavnosti omenjenega centra bodo simulirani različni viri okolju prijazne energije, njihovo optimalno izkoriščanje in njihov doprinos k pridobivanju vodika.Glede na to, da je Termoelektrarna Šoštanj tudi proizvajalec vodika, se ukvarjamo z razvojnim projektom logistike, ki temelji na uporabi vodika za pogon vozil. Skupaj s fakulteto za strojništvo v Ljubljani pa iščemo odgovore na vprašanje, kako zagotoviti sekundarno regulacijo frekvence prek vmesnega energenta, vodika.Prepričani smo, da nam bo z znanjem, voljo, zavzetostjo in visoko usposobljenostjo zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj uspelo izvesti projekt nadomestnega bloka 6, ki teče, in da nam bo v prihodnosti uspelo udejanjiti danes začete ideje.

dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ

Nadomestni blok 6 TEŠ leta 2010, fotomontaža: Arhiv TEŠ

15

TermoelektrarnaTrbovlje

Energetika —

zasavska tradicija mag. Marko Agrež, direktor TET

Skupina

Termoelektrarna Trbovlje (TET) je največji energetski objekt v Zasavju z dolgoletno tradicijo, saj so bile prve kilovatne ure električne energije v Trbovljah proizvedene že leta 1906. TET, ki proizvede šest odstotkov električne energije v Sloveniji, ima dve enoti. Premogovno – parni blok moči 125 megavatov, ki proizvaja električno energijo iz rjavega premoga zasavskih premogovnikov, in obsegom proizvodnje 642 GWh v trapeznem obratovanju. Druga enota sta plinska bloka skupne moči 63 megavatov, ki za proizvodnjo električne energije uporabljata ekstra lahko kurilno olje. Plinska bloka imata vgrajen sistem za zagon v breznapetostnem stanju in sinhronizacijo generatorja na breznapetostno omrežje ter predstavljata rezervo v elektroenergetskem sistemu Slovenije.TET od leta 2003 posluje skladno s certifikatom vodenja kakovosti ISO 9001-2000 in certifikatom ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem. Decembra 2009 pa je na podlagi predhodno končane ekološke sanacije, ki je zmanjšala emisije trdnih prašnih delcev, emisije NOx in emisije SO2, kot prvo podjetje v skupini HSE pridobil tudi okoljevarstveno dovoljenje. V začetku aprila 2010 so se na bloku 4 začela izvajati remontna dela, ki so ključna za varno in zanesljivo obratovanje bloka 4 do leta 2015. Med remontom bo zaključena obnova turboagregata – rekonstruiran tesnilni sistem visokotlačnega dela rotorja parne turbine, zamenjan rekonstruiran nizkotlačni del turbine, zamenjan stator generatorja ter pregledani vsi ostali vitalni deli (ventili, regulacijski sistem, ohišja, ležaji, parovodni priključki itd.) Za nadaljevanje obratovanja bloka 4 tudi po letu 2015 bo po teh remontnih delih potrebna le še obnova kotla z uporabo premoga in biomase kot goriva , ki je za prihodnost delovanja TET strateško eden najpomembnejših projektov.

Razvojni programi TET temeljijo na zmanjševanju emisij, povečevanju ekonomske učinkovitosti ter najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT)

V skladu z že obstoječo energetsko in ostalo infrastrukturo smo v TET izdelali finančno utemeljene in poslovno konkurenčne načrte za nadgradnjo in posodobitev obstoječih energetskih kapacitet. Razvojni cilji TET so usmerjeni v revitalizacijo bloka 4 z zamenjavo kotla, izrabo toplotne energije za ogrevanje zasavskih občin in gradnjo plinsko-parne elektrarne. Razvojni projekti temeljijo na zmanjševanju emisij in povečevanju ekonomske učinkovitosti ter zmanjševanju odvisnosti od državne pomoči ter na izpolnjevanju BAT-kriterijev, kot jih opredeljuje dokument Integrated Pollution Prevention and Control, Reference Document on Best Available Techniques for Large Combustion Plants (July 2006). To velja tako za prenovo B4 kot tudi za gradnjo plinsko-parne elektrarne. Prenova kotla na bloku 4 TET v celoti odgovarja zahtevam Evropske komisije, ki je 23. januarja 2008 sprejela energetsko-podnebni paket (tako imenovani 3 x 20 paket) in z njim predpisala, da moramo do leta 2020 doseči zmanjševanje količin emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov, povečati delež obnovljivih virov energije za 20 odstotkov ter za 20 odstotkov povečati energetsko učinkovitost oziroma za 20 odstotkov zmanjšati globalno rabo primarne energije. Projekt revitalizacije bloka 4 TET z zamenjavo kotla je zasnovan tako, da se bo del fosilnih goriv nadomestil z lesno biomaso v razmerju 86 : 14, povečal se bo izkoristek na pragu proizvodnje s 33 odstotkov na 36 odstotkov, občutno se bodo zmanjšale specifične emisije toplogrednih plinov CO₂/MWh, in sicer z 1,20 t CO₂ /MWh na 0,87 t CO₂/MWh,

16

kar predstavlja več kot 20-odstotno znižanje emisij CO₂ na proizvedeno enoto električne energije.Učinkovitost obratovanja prenovljenega B4 se bo povečala, in sicer z boljšo učinkovitostjo novega kotla (predviden izkoristek kotla 90 odstotkov) ter s povečanjem učinkovitosti turbine zaradi izboljšanega tesnjenja visokotlačnega dela turbine in modernizacijo NT-rotorja (izboljšanje notranjega izkoristka turbine za približno 1,7 odstotka).Največje izboljšanje učinkovitosti obratovanja pa bomo dosegli s soproizvodnjo električne in toplotne energije za daljinsko ogrevanje. Ob predvideni največji moči odjemalcev (približno 60 MW) lahko dosežemo izkoristek bloka celo prek 45 odstotkov. S povečanjem izkoristka pri soproizvodnji električne in toplotne energije in z izvedbo obeh zgoraj opisanih ukrepov bomo v TET tako izpolnjevali zahtevo po 20-odstotnem povečanju učinkovitosti obratovanja.Razvojni projekti so tudi ekonomsko upravičeni. Zaradi obstoječe infrastrukture, ob upoštevanju 30-letne življenjske dobe prenovljenega bloka, vlaganje v prenovo predstavlja najnižji naložbeni izdatek na MW inštalirane moči v Sloveniji. Naložba v zamenjavo kotla znaša namreč 0,6 milijona evrov za inštaliran MW, letna proizvodnja električne energije bi se povečala za 20 odstotkov, stroškovna cena MWh (brez CO2 kuponov) bi se znižala za več kot četrtino oziroma z 81,2 EUR/MWh na 59,09 EUR/MWh, kar predstavlja 27 odstotkov. Ekonomska upravičenost razvojnih projektov se izkazuje predvsem v dejstvu, da bi TET po zamenjavi kotla lahko posloval brez državne pomoči, ki jo zdaj predstavlja omrežnina v višini 7,9 milijona evrov letno kot premija za uporabo domačega premoga. Z uporabo premoga z nižjo vsebnostjo žvepla in naprave za razžvepljevanje dimnih plinov po mokrem postopku bomo dosegli zgornji emisijski nivo za SO2 200 mg/Nm3. Z uporabo dogorevalne rešetke, vgradnjo t. i. low NOx gorilnikov, rekuperacijo hladnih dimnih plinov, stopenjskim zgorevanjem ter SNCR (selektivno nekatalitično redukcijo NOx-ov) bomo dosegli zgornji emisijski nivo za NOx 200 mg/Nm3. Z uporabo elektrostatičnega filtra, naprave za razžvepljanje dimnih plinov po mokrem postopku ter

uporabo premoga z nižjo vsebnostjo žvepla in pepela bomo dosegali emisijski nivo za pepel 20 mg/Nm3. S sosežigom lesne biomase bomo dodatno znižali emisijo CO2. Z vgradnjo dogorevalne rešetke v kurišču za dogorevanje lesne biomase in nezgorelih ostankov zgorevanja bomo povečali izkoristek kotla in s tem celotne prenovljene termoelektrarne.Za plinsko-parno elektrarno imamo že pridobljeno energetsko dovoljenje, v postopku je izdelava državnega prostorskega načrta ter pridobljene smernice k njegovemu osnutku. Izdelali smo idejne rešitve in idejno zasnovo projekta. V okviru sprejemanja državnega prostorskega načrta in vzpostavljanja prostorskih razmer za gradnjo plinsko-parne elektrarne smo že začeli rušiti star del elektrarne, to je TET 1, katerega zgradbe so bile postavljene davnega leta 1915. Z novo plinsko-parno elektrarno bi lahko proizvedli do 1250 gigavatnih ur električne energije, kar je skoraj podvojena zdajšnja proizvodnja iz bloka 4, sočasno pa bi se emisije CO2 prepolovile. Z vgradnjo katalizatorjev pa bi bili tudi izpusti dušikovih oksidov minimalni. Glede na dejstvo, da se je iz projekta umaknil EFT kot investitor, smo trenutno v fazi iskanja novega zainteresiranega vlagatelja. Na tem projektu obstaja realna možnost sodelovanja z Elesom, ki bi omenjeno plinsko elektrarno vključil v nabor agregatov, s katerimi se zagotavlja sistemska rezerva za slovenske potrebe.

Energetika — naša tradicija in prihodnost

Razvojni projekti TET so razvojni projekti zasavske regije, saj je bila energetika ves čas gibalo razvoja celotne regije. Energetika v Zasavju omogoča socialno varnost zaposlenim in podjetjem v regiji, ki zanjo opravljajo materialne in storitvene dejavnosti. Energetska podjetja v Zasavju delujemo družbeno odgovorno in ustvarjamo primerne razmere za sobivanje prebivalcev z energetsko dejavnostjo. Zasavska regija je med gospodarsko najbolj ogroženimi regijami v Sloveniji, zato je razvojni koncept TET utemeljen tudi s socialnimi in regionalnimi razvojnimi argumenti.

mag. Marko Agrež, direktor TET

Savska dolina in Termoelektrarna Trbovlje, foto: Arhiv TET

17

HSEInvest

Z naborom projektov se ni treba bati za nadaljnji razvoj družbe

mag. Miran Žgajner, direktor HSE Invest

Skupina

Družba HSE Invest je del skupine HSE. Ukvarja se z inženiringom in gradnjo energetskih objektov, zato so najpomembnejše dejavnosti družbe vodenje razvojnih projektov v predinvesticijski fazi, vodenje projektov med gradnjo novih objektov in vodenje projektov v fazi rekonstrukcij obstoječih objektov.

Družba izvaja projekte na energetskem, infrastrukturnem področju in področju varstva okolja. Projekte vodi in izvaja znotraj skupine HSE, doma v Sloveniji, ima pa tudi vizijo razširitve svoje dejavnosti v tujini. Družba HSE Invest vodi vse pomembne projekte za skupino HSE, ker opravlja svoje storitve na pomembnih projektih skupine HSE, kot so gradnja verige na spodnji Savi, gradnja ČHE Avče, prenova HE Zlatoličje, gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj in priprava novih projektov za gradnjo verige HE na srednji Savi, ČHE Kozjak, HE Učja, verige HE na Idrijci, verige HE na Muri in projektov na lokaciji Trbovelj.

Družba HSE Invest znotraj skupine HSE enovito in transparentno vodi vse razvojne projekte na najbolj racionalen, ekonomsko in terminsko učinkovit način.

Družba HSE Invest je bila ustanovljena z namenom izvajanja storitev svetovalnega inženiringa za družbe HSE, zato je bila registrirana za projektiranje in tehnično svetovanje pri gradnji in vzdrževanju energetskih objektov. HSE Invest ima naslednja poslanstva v skupini:

voditi projekte v vlogi svetovalnega inženiringa;•zagotavljati strokovne podlage in svetovati pri odločitvah •

za izbiro najboljše tehnične, tehnološke in ekonomske rešitve;projekte voditi na najbolj racionalen, ekonomsko in •terminsko učinkovit način ter s tem zagotoviti doseganje optimalnih naložbenih učinkov;povezati in najti sinergijske učinke pri združevanju vseh •razpoložljivih strokovnih znanj s hidro in termo oz. »multi utility« področij znotraj družbe in znotraj skupine HSE.

Zastavljivo vizijo izpolnjujemo postopoma, saj lahko zatrdimo, da smo postali družba za snovanje, načrtovanje, pripravo in vodenje projektov v energetiki na vseh področjih in za vse družbe v skupini HSE. Vodimo določene projekte v Slovenji in intenzivno iščemo projekte za izvajanje tudi v Jugovzhodni Evropi, predvsem v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.

Razvili smo vse storitve s področja svetovalnega inženiringa, in sicer:

vodenje projektov – vodimo projekte od začetka do konca •na vseh področjih (hidro, termo itd.);izvedba razpisov in izbor ponudnikov – pripravljamo •in izdelujemo razpisne dokumentacije za oddajo del, vodimo postopke naročanja, izvajamo pregled in analizo pridobljenih ponudb ter naročnikom predlagamo izbor najugodnejšega ponudnika, pripravljamo pogodbe in dokumentacije za sklenitev pogodb;pridobitev dovoljenj za posege v prostor – pridobivamo •zemljišča za gradnjo, sodelujemo pri umeščanju objektov v prostor, pridobivamo in usklajujemo soglasja in pogoje za

18

posege v prostor ter pridobivamo dovoljenja za gradnjo;projektiranje – izdelujemo, vodimo in koordiniramo •predinvesticijsko, investicijsko, projektno, tehnično in ostalo dokumentacijo;nadzor nad gradnjo – med gradnjo nadzorujemo skladnost •izvajanja del s projektom, preverjamo vgrajene materiale, izvajanje del in izpolnjevanje ter doseganje rokov in izvajamo obračunski nadzor, ki zajema potrjevanje gradbene knjige in obračunskih situacij.

Pohvalimo se lahko z uspešno zaključenimi projekti v vlogi svetovalnega inženiringa, in to so: vodenje gradnje HE Boštanj, vodenje gradnje HE Blanca, vodenje gradnje črpalne HE Avče, vodenje gradnje 110 kV kabelskega priključka pri

HE Boštanj, izdelava predinvesticijskega programa za drugo nuklearno elektrarno, izdelava investicijskega programa za TET, izdelava PGD za akumulacijski bazen HE Krško in veliko manjših projektov (gradnja nevrološke in pediatrične klinike v Ljubljani itd.).Družba HSE Invest ima izdelan osnutek strateškega razvojnega načrta, vendar je za izdelavo dokončnega strateškega razvojnega načrta smiselno počakati, da se najprej izdelajo SRN skupine HSE in SRN skupine GEN ter nov nacionalni energetski program (NEP).Že v osnutku strateškega razvojnega načrta smo prikazali, na katerih projektih v okviru skupine HSE bi želeli sodelovati v vlogi svetovalnega inženiringa, in to so:hidroprojekti: gradnja HE na spodnji Savi, gradnja HE na srednji Savi, gradnja verige HE na Muri, gradnja verige

na Idrijci, rekonstrukcija HE Zlatoličje in HE Formin, rekonstrukcija HE Doblar, gradnja HE Učje in drugih HE;termoprojekti: gradnja nadomestnega bloka 6 v TEŠ, gradnja novega bloka v TET, gradnja PPE Trbovlje in Kidričevo;ostali projekti: sončni elektrarni Zlatoličje in Formin, vetrne elektrarne Avče, kogeneracija itd.

Seveda je vizija razvoja HSE Invest tudi izvajanje storitev na trgu v Sloveniji, in to pri gradnji druge nuklearne elektrarne Krško in ureditvi prostora Vrbina. Največje možnosti širitve dejavnosti družbe HSE Invest vidimo pri svetovalnem inženiringu na tujih trgih, predvsem s skupino HSE, in to predvsem v Jugovzhodni Evropi (Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija itd.) Na strateški konferenci

HE Blanca, foto: Arhiv HSE Invest

je bil velik poudarek na dveh pomembnih projektih, ki jih pripravljamo skupaj s skupino HSE:

elektrarne na Bistrici in Janjini v BiH,•energetski kompleks Novi Kovin v Srbiji.•

Pri HE Bistrica in HE Janjina gre za projekt štirih hidroelektrarn skupne inštalirane moči 46 MW s povprečno letno proizvodnjo 151 GWHh, kjer znaša investicijska vrednost 76,8 milijona evrov in je interna stopnja donosnosti 8,14 odstotka pri regresirani prodajni ceni 75 evrov/MWh. Projekt se približuje izvedbeni fazi, saj je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.

Energetski kompleks Novi Kovin je termoenergetski projekt v Srbiji (Vojvodina) v bližini Beograda ob Donavi in zajema

19

gradnjo rudnika površinskega kopa v nezaščitenem in zaščitenem področju območja A in B ter gradnjo nove 600 MW termoelektrarne na območju rudnika. Projekt je v začetni fazi in temelji na lignitu. Ima naslednje karakteristike: kalorična vrednost 9–12,5 MJ/kg, žveplo pod 0,7 odstotka, pepel 6–15 odstotkov, zaloge so ocenjene na 222 milijonov ton in 15 metrov pod površjem, cena pridobivanja lignita pa je 1 evro/GJ.

Pri teh dveh projektih gre za izkoriščanje sinergijskih učinkov skupine HSE, saj je HSE zainteresiran za trženje električne energije iz novih proizvodnih kapacitet, HSE Invest za vodenje in projektiranje, druge družbe v skupini za spuščanje objektov v pogon, PV za rudarski del, HTZ za montaže opreme na strojnem in elektropodročju ter RGP je za izvedbo gradbenih del.

Ugotovljeno je, da je v skupini HSE veliko projektov v izvedbi in še več v pripravi. HSE Invest je na projektih v izvedbi že pokazal, da ima izkušnje in uspešno vodi takšne najzahtevnejše projekte. Vse nadaljnje projekte si bomo prizadevali voditi še uspešneje, kar lahko samo potrdimo, saj bomo pridobljene izkušnje in znanje iz izvedenih projektov prenesli na izvedbe projektov v pripravi ter iz projekta na projekt. Vodilo za pripravo projektov je seveda pravočasno naročanje ustrezne dokumentacije in študij, da se s tem zagotovita kakovostna priprava projektov in kakovostno umeščanje objektov v prostor. Kakovostna izdelava

dokumentacije pa je vodilo za uspešno časovno in racionalno izvedbo projekta.S takšnim naborom opisanih projektov se nam ni treba bati za nadaljnji razvoj družbe HSE Invest, seveda pri predpostavki, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali uspešno in kakovostno voditi izvajanje posameznih projektov, to pa bomo lahko dosegali z odgovornim, usposobljenim, izobraženim, zadovoljnim, motiviranim in ustvarjalnim strokovnim kadrom.

mag. Miran Žgajner, direktor HSE Invest

Posnetek območja A in B rudnika Kovin, foto: Arhiv HSE Invest

Shema HE Bistrica 1, foto: Arhiv HSE Invest

20

Skupina Hidroelektrarne na spodnji Savi

mag. Matjaž Janežič, svtovalec poslovodstva HSE

Veriga hidroelektrarn na spodnji Savi in njihov pomen za RS in lokalne skupnosti

Projekt izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi je temeljni projekt družbe HESS, d. o. o., pomemben tako za lastnike družbe kot tudi za Republiko Slovenijo (RS). Poleg izpolnjevanj ciljev RS in EU za povečevanje deleža proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov se v okviru izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi sočasno izvajajo tudi ukrepi in aktivnosti, pomembni za zaščito pred poplavami, preprečitev posledic sušnih obdobij, izvajanje turističnih dejavnosti na akumulacijskih jezerih in urejanje ostale rečne infrastrukture.

Družbeniki družbe HESS, d. o. o., v družbi združujejo znanje in kapital s ciljem uspešne realizacije projekta verige hidroelektrarn na spodnji Savi.

Na dan 31. 12. 2009 ima družba Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., neposredno 51-odstotni oziroma posredno 84,6-odstotni lastniški delež družbe HESS, d. o. o., in je obvladujoča družba.

DRUŽBENIK NASLOVOSNOVNI

KAPITAL (v €)DELEŽ

Holding Slovenske elektrarne, d. o. o.Koprska ulica 92,

1000 Ljubljana30.702.000 51,0 %

Dravske elektrarne Maribor, d. o. o.Obrežna ulica 170,

2000 Maribor18.541.600 30,8 %

Soške elektrarne Nova Gorica, d. o. o.Erjavčeva ulica 20,

5000 Nova Gorica1.685.600 2,8 %

Termoelektrarna Brestanica, d. o. o.Cesta prvih borcev 18,

8280 Brestanica1.685.600 2,8 %

GEN energija, d. o. o.Cesta 4. julija 42,

8270 Krško7.585.200 12,6 %

SKUPAJ 60.200.000 100,0 %

Družbeniki HESS

21

HE Boštanj pozimi, foto: Arhiv HESS HE Blanca in most prek prelivnih polj z delom akumulacijskega bazena, foto: Arhiv HESS

HE Krško — dela v drugi gradbeni jami, foto: Arhiv HESS

HE Blanca — pogled na HE s prehodom za vodne organizme (ribja steza), foto: Arhiv HESS

Cilji izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi:

izgradnja verige 5 HE (Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in •Mokrice);pridobitev 190 MW kapacitet za proizvodnjo električne •energije;720 GWh/leto proizvodnje električne energije iz •obnovljivih virov energije;stabilnejše obratovanje elektroenergetskega sistema in višja •stopnja samozadostnosti oskrbe z električno energijo; oplemenitenje državne lastnine in kapitala;•povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva;•obratovanje v režimu pretočne akumulacije in posledično •možnost proizvodnje vršne energije in regulacijske moči;združevanje znanja in kapitala slovenskih energetskih •družb za realizacijo projekta;minimizacija mogočih negativnih vplivov na lokalno •okolje;zvišanje kakovosti in varnosti bivanja na področjih HE;•regulacija pretokov vodotoka ob sočasni maksimizaciji •hidrološkega potenciala za namen proizvodnje električne energije;zagotavljanje dolgoročno stabilnih delovnih mest;•povečanje stabilnosti prenosnega omrežja v posavskem •koridorju;povečana zaščita naselij, infrastrukturnih objektov in •kmetijskih zemljišč pred poplavami;pridobitev novih infrastrukturnih objektov; ceste, mostovi, •krožišča, vodne rekreacijske površine.

Izgradnja hidroelektrarn predstavlja velik poseg v naravno okolje, zato je skrb za okolje stalnica pri načrtovanju in izvedbi. Ob upoštevanju mednarodnih standardov in z ustreznimi tehnološkimi rešitvami zagotavljamo, da bodo hidroelektrarne dolgoročno varno in okolju prijazno proizvajale potrebno električno energijo. Temeljno načelo delovanja družbe HESS je skrb za trajnostni razvoj ob celovitem odgovornem ravnanju z okoljem. Strategije in razvojni načrti družbe temeljijo na izrabi obnovljivih virov energije ter na sprejemljivih vplivih na okolje.

22

HE Boštanj z akumulacijskim bazenom, foto: Arhiv HESS

HE Blanca z mostom prek prelivnih polj, foto: Arhiv HESS

HE Krško — v izgradnji, foto: Arhiv HESS

HE Boštanj

Izgradnja HE Boštanj je končana in je v poskusnem obratovanju zaradi odprave pomanjkljivosti na generatorjih. Po odpravi pomanjkljivosti bodo izvedene meritve in postopek pridobitve uporabnega dovoljenja. Kontinuirano se izvajajo testi obratovanja HE v režimu brez posadke prek daljinskega vodenja iz centra vodenja, vzpostavil in izvajal pa se je tudi program rednega prediktivnega in preventivnega vzdrževanja.

HE Blanca

Pri izgradnji akumulacijskega bazena HE Blanca, pri katerem so potekala sočasno dela na energetskem in infrastrukturnem delu, je na infrastrukturni strani prišlo do precejšnjih zamud. Vzroki za zamude so na strani koncedenta, zamujala pa je tudi gradnja čistilne naprave v Sevnici in s tem posledično gradnja akumulacijskega bazena. Zaradi omenjenih težav se je tehnični pregled izvedel s petmesečno zamudo. Energetski del izgradnje HE Blanca je bil zaključen pravočasno in v skladu s koncesijsko pogodbo. Tudi HE Blanca ima status poskusnega obratovanja.

HE Krško

Izgradnja energetskega dela HE Krško poteka skladno s koncesijsko pogodbo, pri gradnji infrastrukturnega dela pa znova prihaja do zamud. Ocena je, da zamude v tem trenutku znašajo približno devet mesecev. Vsi vpleteni v izgradnjo HE na spodnji Savi si bomo prizadevali, da bo projekt zaključen v zastavljenih časovnih okvirih.

HE Brežice in HE Mokrice

Za zadnji dve HE v verigi spodnjesavskih elektrarn se izvajajo pki četek izdelave državnih prostorskih načrtov. Izdelane so že strokovne podlage za DPN, študije in projektna dokumentacija. Zaključek gradnje zadnje HE v verigi je predviden za leto 2015.Investicijska vrednost celotne verige po predinvesticijski zasnovi je ocenjena na 478,6 milijona evrov, do konca leta 2009 je bilo investiranega 203,7 milijona evrov in v letu 2010 se predvidevajo investicije v višini 41 milijonov evrov. Dejansko realizirane investicijske vrednosti so v okvirih investicijskih vrednosti po predinvesticijski zasnovi.V letu 2010 je načrtovana proizvodnja električne energije v višini 250 GWh in realizacija prihodkov v višini devetih milijonov evrov.

Veriga hidroelektrarn na srednji Savi

Veriga hidroelektrarn na srednji Savi zajema področje izrabe hidropotenciala od Medvod do Suhadola. Skupen hidropotencial na tem odseku Save znaša 117 metrov, kar ocenjeno predstavlja možnost gradnje hidroelektrarn do 340 MW inštalirane moči, skupen potencial proizvodnje električne energije pa bi lahko dosegel do 1 TWh na leto. Investicijska vrednost celotne verige je ocenjena na prek 800 milijonov evrov, verigo pa bi sestavljalo do 10 hidroelektrarn inštalirane moči med 16 MW in 63 MW. Preučujejo se tudi možnosti izvedbe dveh derivacijskih hidroelektrarn, ki bi zmanjševale posege v okolje predvsem v kanjonskem delu reke Save, prav tako pa bi bilo zmanjšano število elektrarn na sedem. Presojajo se tudi možnosti za gradnjo črpalne hidroelektrarne Požarje, vendar je njena izvedba vprašljiva zaradi manjše sprejemljivosti v lokalnem okolju.Trenutno se izdelujejo študije okolja in geologije, ki so osnova za določitev tehničnih rešitev. Podrobnejša dokumentacija se izdeluje za spodnje tri hidroelektrarne Suhadol, Trbovlje in Renke, ki so tudi predvidene kot prioritetne za gradnjo. Predviden začetek gradnje prve HE je načrtovan za leto 2012, celotna veriga pa bi bila zaključena najkasneje do leta 2030.

mag. Matjaž Janežič, svetovalec poslovodstva HSE

23

Zaključki 7. strateškekonference skupine HSE

Kam gremo — in kako bomo tja prišli?

Skupina

HSE želi tudi v prihodnje ostati največji proizvajalec in trgovec z električno energijo v Sloveniji. Pomembna vodila našega poslovanja bodo, tako kot doslej, osredotočena na zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z električno energijo ob hkratnemu doseganju dobrih poslovnih rezultatov, zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih ter družbeni odgovornosti. Povečevali pa bomo tudi svoj delež in vpliv v regiji.

V tem trenutku je za skupino HSE prioritetnega pomena projekt gradnje nadomestnega bloka 6 v TEŠ. Ker smo že danes največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, pa bo poleg termo projektov tudi v prihodnje poseben poudarek na realizaciji projektov OVE, vse s ciljem podpore trajnostnega razvoja in nizkoogljične družbe. Med te projekte uvrščamo tudi projekt ČHE Avče in sorodne projekte, ki bodo izkoriščali viške energije iz hidroelektrarn.

Za doseganje zastavljenih ciljev je potrebno zagotoviti maksimalno izkoriščanje notranjih potencialov in sinergij znotraj skupine HSE. Le tako se bomo lahko učinkovito prilagajali zahtevnim razmeram v energetiki. Poseben poudarek v prihodnjem obdobju bo na izvedbi projekta učinkovitega upravljanja skupine (t.i. Corporate Governance), začenši z najpomembnejšimi področji, od katerih imajo korist vse družbe v skupini HSE. Med njimi je gotovo področje informacijske tehnologije, ki bo tudi eden prvih projektov večje koordinacije na nivoju skupine. Pri tem bo velika pozornost namenjena izmenjavi argumentov in ustrezni komunikaciji tako z nosilci funkcij kot tudi s predstavniki sindikatov in svetov delavcev.

Dezinvestiranje nekaterih naložb bo potekalo prioritetno pri naložbah, v katerih ima HSE manjšinski delež. V primerih naložb, v katerih ima HSE večinski delež, se bo k dezinvestiranju pristopilo, če se potrdi strateško-ekonomska upravičenost takšnega početja in če se oceni, da so družbe sposobne samostojnega preživetja na trgu.

24

Nujno je takoj pristopiti k izdelavi novega razvojnega načrta skupine. Pri tem bo potrebno upoštevati:

spremenjene gospodarske okoliščine v Sloveniji in •svetu,novo energetsko zakonodajo,•nove strateške usmeritve na področju energetike v •Sloveniji, ki so v pripravi,sklep vlade RS št. 5 (sprejet na 73. redni seji dne •18.3.2010), s katerim se nalaga poslovodstvu in nadzornemu svetu, da v roku treh mesecev pripravita revidiran Razvojni načrt skupine HSE za obdobje 2010-2020 s pogledom do leta 2030.

V naslednjem srednjeročnem obdobju želi HSE intenzivno voditi aktivnosti v smislu povečanja obsega trgovanja na trgih JV Evrope. Pri tem velja izpostaviti naslednje usmeritve:

Smiselno je iskanje povezav z lokalnimi partnerji, •pri čemer so trenutno prioritetni trgi BiH, Srbija in Makedonija. V prihodnje bomo okrepili aktivnosti za pridobitev •lastnih proizvodnih zmogljivosti na ciljnih trgih, s katerimi bomo izboljšali obstoječi energetski portfelj (s poudarkom na obnovljivih virih energije), ob hkratnem spremljanju razmer, izzivov in priložnosti situacija na ostalih trgih JV Evrope. Vloga krovne družbe bo v spremljanju situacije •in izvajanju oziroma koordinaciji vseh potrebnih aktivnosti. Poleg neposrednih investicij bomo v vseh naših •načrtih upoštevali tudi potencialno vlogo odvisnih družb pri posameznih projektih.

Nadaljevati je potrebno z intenzivnimi aktivnostmi na razvojnem področju.

Pregled projektov družbe DEM kaže na usmerjenost v povečevanje moči in proizvodnje iz obnovljivih virov energije ob preseganju pričakovane stopnje donosnosti v skupini HSE. V zvezi s tem je potrebno nadaljevati z izgradnjo energetskih objektov za proizvodnjo električne energije iz vodnih potencialov in alternativnih virov (sonce, veter, geotermalna energija).

Pri projektu izgradnje ČHE Kozjak je potrebno pospešeno nadaljevati z umeščanjem daljnovoda od ČHE do 400 kV daljnovodne povezave.

Pri proizvodnji električne energije moramo upoštevati tri ključna področja:

izbiro ustreznega načina vzdrževanja za doseganje •optimalne razpoložljivosti naprav.spremembo organizacije sistema vzdrževanja in •uvedbo skupnega sistema vzdrževanja.uvajanje novih metod vzdrževanja, sodobnih •nadzornih funkcij, monitoringov, »on line« meritev, »self-test« sistemov itd.

Osnovni cilj proizvodnje električne energije je v doseganju optimalne ustrezne razpoložljivosti, izvedbe vzdrževanja, remontov, revizij in investicijskih vzdrževalnih del z minimalnimi stroški ob upoštevanju znanja, izkušenj in iznajdljivosti vseh subjektov znotraj skupine.

Problem umeščanja energetskih objektov v prostor bo vedno večji. V vsakem primeru bomo upoštevali dejstvo, da nobena dela ne morejo biti začeta vse dotlej, dokler niso razrešena vsa odprta vprašanja, povezana z okoljsko problematiko.

HSE je pri prodaji električne energije trgovec na veliko. A upoštevajoč razvoj situacije na trgu z električno energijo se kot razvojna priložnost v prihodnjem obdobju kaže tudi širjenje na področje maloprodaje.

Prihodnje gibanje cen električne energije bo v veliki meri odvisno od hitrosti oživljanja gospodarstva. Srednjeročno (3 - 5 let) lahko cene električne energije v Sloveniji zrastejo bistveno nad njeno ceno v Nemčiji le v primeru ponovne velike uvozne odvisnosti Balkana. Dolgoročno pa lahko pričakujemo, da bodo cene električne energije na Balkanu v prihodnje nižje kot na zahodu Evrope zaradi:

cenejše delovne sile,•zalog premoga in neobremenjenosti nekaterih držav •s stroški CO2,naravnih danosti,•predvidenih velikih vlaganj v nove proizvodne •zmogljivosti (njihova realizacija je negotova).

Slovenija ima odlične možnosti, da ob dobrih interkonekcijskih povezavah izkorišča cenovne razlike med Balkanom in področjem kontinentalne Evrope. V tem smislu je potrebno voditi tudi nadaljnje aktivnosti.

25

Potrebno je nadaljevati z umeščanjem načrtovanih hidroelektrarn na reki Muri ob doslednem spoštovanju trajnostnega razvoja. Vse načrtovane aktivnosti je nujno približati lokalnemu prebivalstvu. Načrtujemo ustanovitev samostojne družbe, ki bi se ukvarjala tudi s projekti, povezanimi z izkoriščanjem geotermalne energije.

V delovanju družbe SENG bo tudi v prihodnje dan poudarek na izkoriščanju obnovljivih virov energije v skladu z evropsko usmeritvijo oziroma NEP.

Družba SENG vidi nadaljnje možnosti razvoja tudi na področju fotovoltaike, vetrnih elektrarn in geotermalne energije. Končni cilj je realizacija krovnega projekta izgradnje parka obnovljivih virov. Pri tem je potrebno verificirati možnosti pridobivanja sredstev iz EU.

Pri realizaciji projektov na področju OVE je v zvezi s HE potrebno opozoriti na vedno večje dajatve, ki bremenijo takšne projekte in lahko pomenijo tudi njihovo nekonkurenčnost.

V Premogovniku Velenje se na osnovi Investicijske zasnove Racionalizacija glavnega odvoza nadaljujejo aktivnosti po terminskem načrtu. Pred dokončno odločitvijo o izgradnji novega izvoznega jaška bo predstavljen in verificiran investicijski elaborat. V primeru pozitivnega mnenja bo projekt uvrščen med prednostne.

V Premogovniku Velenju je potrebno tudi v prihodnje nadaljevati aktivnosti v smislu:

optimizacije odkopne fronte,•modernizacije izdelave jamskih prog,•širjenja dejavnosti na področju OVE in URE,•realizacije projektov na področju čistih premogovnih •tehnologij (CCS),izvajanja vseh aktivnosti s poudarkom na •učinkovitem obvladovanju skupine.

Vse srednjeročne razvojne aktivnosti TEŠ so povezane z uspešno realizacijo projekta nadomestnega bloka 6. Glede na terminski plan realizacije projekta je potrebno računati, da bo TEŠ v naslednjih letih potreboval več visoko usposobljenih strokovnjakov, za kar se bodo sprva verificirali in kasneje po potrebi angažirali predvsem strokovnjaki znotraj skupine HSE. To velja tudi za vse ostale projekte skupine HSE.

Upoštevajoč dejstvo, da je potencialni partner TET za gradnjo plinsko parne elektrarne odstopil od projekta, je v naslednjih mesecih potrebno poiskati optimalno rešitev. Pri tem bo aktivno vlogo poleg matične družbe imelo tudi razvojno področje HSE.

Družba HSE Invest bo tudi v prihodnje imela pomembno vlogo znotraj skupine pri izvajanju projektantskih in inženiring storitev. Potencial za rast družbe HSE Invest je v vedno večji realizaciji na projektih izven skupine HSE. Pri tem je potrebno upoštevati tudi priložnosti na trgih JV Evrope.

Kar zadeva projekte, povezane z družbo HESS, velja izpostaviti naslednje:

nadaljevati je potrebno z aktivnostmi pri izgradnji •HE Krško,glede na znane težave, ki vplivajo na časovno •podaljšanje projekta, je potrebno okrepiti sodelovanje z državnimi inštitucijami in družbo Infra d.o.o. ,glede na predvideni terminski plan je nujno okrepiti •sodelovanje z državnimi inštitucijami za pravočasno izdelavo DPN za HE Brežice in HE Mokrice.

26

Za energičnemeje ne obstajajo.

Električna energija povezuje svet. Z njo trguje-mo daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem naše razvojne strategije postajamo pomemben člen elektroenergetske oskrbe na področju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikova-nju tujih trgov z električno energijo in doseganje ustreznejše strukture energetskih virov. S tem zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.

Za energičnemeje ne obstajajo.

Električna energija povezuje svet. Z njo trguje-mo daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem naše razvojne strategije postajamo pomemben člen elektroenergetske oskrbe na področju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikova-nju tujih trgov z električno energijo in doseganje ustreznejše strukture energetskih virov. S tem zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.

28