155

časopisskupine HSE

julij2010

Intervju, mag. Viljem Pozeb: Realizacija razvojnih načrtov je ključni faktor prihodnosti DEM Fotoreportaža s strokovne ekskurzije zaposlenih HSE v Srbiji Fotoreportaža z zaključka otroškega nagradnega natečaja Skrivnostni zvezek Fotoreportaža s poletnih športnih iger skupine HSE Fotoreportaža s 50. Skoka čez kožo

2

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je 4

› Intervju z mag. Viljemom Pozebom: Realizacija razvojnih načrtov je ključni faktor prihodnosti DEM 14

› Fotoreportaža s strokovne ekskurzije zaposlenih HSE v Srbiji: Za Beograd »firmom« HSE 18

› Fotoreportaža z zaključka otroškega nagradnega natečaja Skrivnostni zvezek: Zemlja je dobila vročino, a Modri Jan in otroci so jo rešili 20

› Fotoreportaža s poletnih športnih iger skupine HSE: Športno srečanje skupine HSE 22

› Fotoreportaža s 50. Skoka čez kožo: Velenje s 50. Skokom čez kožo potrdilo rudarsko tradicijo 24

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Stanislav Senekovič (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Majda Pirš Kranjčec in Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Fotografija na naslovnici in zadnji strani:dr. David Grgič

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

VsevediDandanes je moderno biti vseved. Spoznati se na vse. Tako se agronomi spoznajo na astrologijo, kemiki na računovodstvo, humanisti na energetiko in strojniki na poljedelstvo. V času kislih kumaric pride vsevednost še posebej do izraza. Letos, ko se na HSE ukvarjamo s toliko stvarmi hkrati, je neizogibna in pričakovana. Je že tako, da je energetika hvaležna kost za obiranje, z njo se (javno) nasiti že vsakdo, ki ima pet –no, petnajst minut časa. Andy Warhol bi bil zadovoljno pritrdil. Slava, četudi minljiva, je pač mikavna zadevščina.

Vsevedi imajo prav posebno lastnost: v iskanju razumevanja in podpore so izrazito negativistično razpoloženi. V vsaki besedi vidijo zaroto, v vsaki misli izprijenost, v vsakem projektu neuspeh. Negativizem je menda tudi sicer značilna slovenska lastnost, zato vsevede v tem smislu še razumem: pomembno je, da si »in«. Da poosebljaš vrednote naroda, četudi take, s katerimi se ni ravno za hvaliti, da greš s tokom, čeprav te nese v napačno smer, da besno in namrščeno prikimavaš, žugaš in tolčeš po mizi, čeprav ne razumeš, zakaj, a meniš, da pač moraš. Ker je to moderno. In vseved mora biti moderen, sicer ga nihče ne posluša – če ga nihče ne posluša, pa je zastonj vseved, mar ne?

Vsevedi imajo tudi mnoge spretnosti, ki so navadnim smrtnikom tuje. Ena od njih je sama vsevednost. Vsevednost JE spretnost in nikakor ni samoumevna, temveč izjemno kompleksna in jo sestavlja mnogo manjših spretnosti z različnih področij (glej prvi odstavek). Odlikuje jih tudi sposobnost infiltriranja. Vedno znova občudujem njihovo zmožnost priti v medije, o katerih lahko ostali le pobožno sanjarimo, pridobiti podpornike, s katerimi se ostali grdo gledamo, in jih celo prepričati v svoj vsevedni (in edini) prav. Vsevedi so tako na nek način piarovski presežek in bi si jih v svoji ekipi želel direktor vsakega podjetja, ki da kaj nase. Daleč neprekosljivi pa so v analitično-raziskovalnem delu: pravzaprav sploh ni pomembno, katerega letnika so raziskave, na katere se pri svojih izsledkih opirajo – pomembneje je, kako te izsledke predstaviti tako, da zvenijo verodostojno. Neprecenljivo.

Čas kislih kumaric ni bil še nikoli tako razgiban kot prav letos, ko nas obkroža toliko vsevedov. Toliko znanja. Toliko (zgodovinskega) spomina. Toliko naključij. Spomin. Naključje. Memo. Random.

Za vse ostalo je tu stroka. mag. Petja Rijavec

glavna in odgovorna urednica Energije

› U

VO

DN

IK

4

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

HSE je prejel osnovni certifikat “Družini prijazno podjetje”

V petek, 14. maja 2010, je v Mestnem muzeju Ljubljana že tretja generacija podjetij in organizacij, ki so se odločile, da še izboljšajo možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja svojih zaposlenih, pridobila osnovni certifikat Družini prijazno podjetje.Tako se je 49 imetnikom osnovnega certifikata iz generacij 2007 in 2008 pridružilo 11 novih imetnikov generacije 2009, in sicer: Abanka Vipa, Cimos Tam Ai, Elektro-Slovenija, Holding Slovenske elektrarne, Iolar, Splošna bolnišnica Brežice, Kapitalska družba, Kemijski inštitut, Ljubljanske mlekarne, Petrol ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. »Gre za generacijo podjetij, ki so na svojih področjih v marsičem vodilna tako s storitvami in proizvodi kot tudi na področju družbene odgovornosti, saj med njimi najdemo podjetja in organizacije, ki so prvi nosilci certifikata Družini prijazno podjetje v svoji panogi. Certifikat so tako prejeli prvo ministrstvo, prva splošna bolnišnica, prva prevajalska agencija, prvo podjetje iz avtomobilske industrije, prvo podjetje iz živilske industrije, prva raziskovalna ustanova in prva banka. S tem podjetja in organizacije dokazujejo, da gresta skrb za zaposlene in širše družbena odgovornost z roko v roki s poslovnimi uspehi, kar je pomembno sporočilo tako za poslovni svet kot za socialne partnerje v teh dinamičnih in turbulentnih časih«, je povedal Aleš Kranjc Kušlan, vodja certificiranja z Ekvilib Inštituta.Na podelitvi, ki že tradicionalno poteka skupaj s počastitvijo mednarodnega dneva družin, ki ga praznujemo 15. maja, je zbrane nagovoril minister za delo, družino in socialne

zadeve Ivan Svetlik. Povedal je, da je delo v času vse večjih demografskih, socialnih in ekonomskih sprememb vedno učinkovitejše in zahtevnejše, kar terja vse večjo odgovornost posameznika. Usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja tako postaja eno ključnih vprašanj, s katerimi se soočajo sodobne družine in zaposleni. Pri tem usklajevanju so izrednega pomena ukrepi države, delodajalcev in tudi drugih organizacij, ki pripomorejo k razbremenitvi staršev. Z zadovoljstvom je tako ugotovil, da so prizadevanja za prispevanje k dolgoročnemu procesu spreminjanja standardov v podjetjih in ozaveščanju javnosti in delodajalcev o pomembnosti usklajevanja družinskega in poklicnega življenja obrodila sadove. To dokazujejo številni posamezniki in podjetja, vključena v projekt Družini prijazno podjetje, ki s tem potrjujejo, da uspešna kariera in družina nista razdružljivi in se ne izključujeta ter da za uspešno kariero ni treba žrtvovati družinskega življenja. Prav tako je povedal, da ga veseli, da med prejemniki certifikatov niso monopolna podjetja, temveč taka, pri katerih na trgu vlada izjemna konkurenca. Ob dnevu družin je zbrane nagovorila tudi Maja Kersnik iz Zveze družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki je povedala, da v Sloveniji mednarodni dan družin praznujemo že 16. leto. Mednarodni dan družin ponuja priložnost za širjenje zavedanja o pomenu družine kakor tudi o različnih socialnih, ekonomskih, demografskih in drugih procesih, ki vplivajo na družino. Poudarila je, da Zveza družin podpira vse oblike družinskih skupnosti, saj ko gre za skrb, nego in ljubezen do otrok nista pomembna niti število niti spol odraslih, ki to plemenito nalogo opravljajo. Zveza družin obenem zastopa stališče, da starševstvo ni le biološka, temveč predvsem socialna kategorija. Zveza družin sodeluje v projektu certifikatov Družini prijazno podjetje, saj je njihov cilj dvig kakovosti življenja družin. Certifikat je po njihovem mnenju izjemno pomemben ukrep usklajevanja družinskega in delovnega življenja, ki vodi v družini naklonjeno delovanje ne le na ravni podjetij, temveč tudi širše, in pomeni večje in enakopravnejše možnosti žensk pri vstopanju (ali ostajanju) na trgu dela in s tem tudi večjo enakopravnost spolov. Zlasti v Sloveniji je namreč skrb za

Skupinska fotografija prejemnikov osnovnega certifikata Družini prijazno podjetje; foto: Arhiv HSE

5

odvisne družinske člane prepuščena predvsem ženskam, in zato v Zvezi družin želijo, da bi bila ta bremena v prihodnje enakomerneje razporejena.Nagovorila jih je tudi Nevenka Černigoj Sadar, predsednica revizorskega sveta certifikata Družini prijazno podjetje. Povedala je, da je vzpostavitev ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem pogoj za kakovostno življenje posameznikov. Organizacijski ukrepi predstavljajo korak v tej smeri. Uspešno uvajanje ukrepov je mogoče le z enakopravnim sodelovanjem zaposlenih na vseh ravneh. Takšna organizacijska kultura bo tudi olajšala soočanje s težavami globalne krize. Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je hkrati verodostojen kazalec kakovostnega upravljanja. Za podjetja, ki so letos prejela certifikat Družini prijazno podjetje, je značilna ne samo različnost v njihovi velikosti, dejavnosti, sektorjih …, ampak tudi to, da nekatera zaradi narave dela težko zagotovijo razmere za usklajevanje, saj njihovo delo poteka 24 ur na dan oziroma ga je težko časovno zamejiti (na primer v zdravstvu). Pri tem je izjemno pomembna vloga menedžmenta na ravni organizacij, na ravni države pa so za to pristojna ministrstva, ki sprejemajo politike, ki ustvarjajo razmere za kakovostno delo svojih državljanov.

HSE, Solar Invest in BTC podpisali pogodbo za gradnjo sončne elektrarne na strehi Logističnega centra BTC v LjubljaniGeneralni direktor HSE, d. o. o., Borut Meh, predsednik uprave BTC, d. d., Jože Mermal in direktor Solar Invest, d. o. o., Jože Ferme so 19. maja 2010 podpisali tripartitno pogodbo za gradnjo sončne elektrarne z zmogljivostjo 900 kWp in predvideno letno proizvodnjo en milijon kWh. Naročnik projekta je družba BTC, izvajalec Solar Invest, Holding Slovenske elektrarne pa je porok. Ena večjih sončnih elektrarn v Sloveniji bo postavljena na strehi dveh objektov Logističnega centra BTC ob Letališki cesti v Ljubljani, in sicer na površini 13 tisoč kvadratnih metrov. Naložba je vredna 2,2 milijona evrov, za kar je BTC pridobil 15-letni dolgoročni bančni kredit. Projekt bo zaključen oktobra letos, ko bodo na slovesnost ob zagonu povabljeni splošna in strokovna javnost ter mediji. S pomočjo sončne elektrarne bo okolje razbremenjeno za približno 630 ton ogljikovega dioksida, kar predstavlja enega izmed pomembnih korakov k uresničevanju ciljev, ki si jih je BTC zastavil v okviru projekta Eko indeks, ki so ga v družbi uvedli ravno s ciljem zmanjševanja obremenitev okolja. Sicer pa družba BTC v BTC CITY Ljubljana gradi tudi Kristalno palačo, ki bo zgrajena do spomladi 2011, pri njeni gradnji pa prav tako sledijo načelom energetske učinkovitosti, saj bo na eni izmed fasad Kristalne palače prav tako obratovala sončna elektrarna z 900 kWp vršne moči.

Izšla je prva številka brezplačne revije za otroke Modri Jan

Družba HSE je ob svetovnem dnevu okolja, 5. junija 2010, v okviru projekta MODRI JAN izdala prvo številko brezplačne revije za otroke MODRI JAN, ki je namenjena spoznavanju in ohranjanju narave z zanimivimi igrami in poučnimi vsebinami.

revija za spoznavanje in ohranjanje narave od 4 do 12 let

JUNI

J 201

0

brezplačni izvod | letnik 1, številka 1

Odziv na delavnico “Zelena Slovenija – zelena energija” in na podpis memoranduma “Vlada naj spremeni smer energetske politike”

V družbi Holding Slovenske elektrarne so v drugi polovici junija prejeli vabilo na podpis memoranduma Vlada naj spremeni smer energetske politike, ki je skupaj z delavnico Zelena Slovenija – zelena energija potekal 22. junija 2010 v Državnem zboru Republike Slovenije. Večji del memoranduma je usmerjen proti gradnji nadomestnega bloka TEŠ 6. Glede na to, da so podatki, ki se navajajo v memorandumu, napačni in zavajajoči, so bili dolžni javnost na to opozoriti. Kot so že večkrat povedali in zapisali, nadomestni blok TEŠ 6 prinaša znižanje emisij ogljikovega dioksida kar za 35 odstotkov in znižanje količine porabljenega premoga ob enaki količini proizvedene električne energije kot danes. Veliko bolj kot emisije nadomestnega bloka 6 bi nas vse morali skrbeti izpusti, ki jih povzroča promet. Na osnovi predloga o energetskem substitutu TEŠ 6, ki ga podpisniki memoranduma vidijo v izgradnji plinsko-parne elektrarne, priključene na plinovod zemeljskega plina, ne morejo mimo vprašanja, ali podpisniki sploh vedo, da je za fleksibilno obratovanje takšnega postrojenja poleg plinovodnega omrežja ustrezne kapacitete potrebno tudi skladišče za ta energent. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da zemeljski plin sodi v kategorijo plinov, ki ob zgorevanju tvorijo CO2 in NOx. Torej tudi plin po definiciji ne sodi v kategorijo obnovljivih energetskih virov. Imeti pa je treba tudi rešitve za stabilno dobavo zemeljskega plina in njegovo cenovno sprejemljivost, ki se odraža v ceni končnega produkta – koristne električne energije. Ob omembi plinsko-parne elektrarne snovalci memoranduma pozabljajo tudi na enega zelo pomembnih elementov, brez katerega naložba v

Nekaj naslovov: Hidroelektrarne na reki Dravi, Rastline ob reki Dravi, Spoznaj poklic – čebelar, pravljica Darilo za zemljo, intervju z najmlajšim nogometnim reprezentantom Renejem Krhinom, Modri kviz. V reviji je tudi veliko nagradnih natečajev (kviz, pobarvanka, izdelaj papirnato ladjico ...), na dveh straneh so objavljena prejeta pisma otrok in še veliko več. V zadnjem delu revije sta tudi rubriki za starše in učitelje – v slednji je tokrat predstavljen nov ekološki projekt, ki bo zaživel po slovenskih osnovnih šolah v šolskem letu 2010/11.Tiskan izvod lahko naročite na naslovu: HSE d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Spletna revija pa je na ogled na www.modri-jan.si. Naslednja številka revije Modri Jan izide 16. septembra 2010, na svetovni dan ohranjanja ozonske plasti.

6

lokalnem in širšem okolju ne bi bila sprejeta: delovna mesta. Z delovanjem plinsko-parne elektrarne se zagotovi delo največ petdesetim ljudem; kam pa bi preusmerili ostalih 3500 delavcev, ki so vezani na izkop premoga in proizvodnjo električne energije? Tudi predlagana izraba lesnih ostankov oziroma lesne biomase ob zgorevanju povzroča emisije ogljikovega dioksida v zrak. Doseže se lahko le CO2 nevtralnost (količina emitiranega CO2 ob zgorevanju je približno enaka absorpciji/akumulaciji CO2 v dobi rasti), kar pa je mogoče zagotoviti le ob predpostavki, da lesna biomasa ni obremenjena z veliko porabo energije pri njeni predelavi in transportu. Uvoz lesne biomase takšno predpostavko prav gotovo postavi pod vprašaj. Drugo pa je ekonomsko vprašanje ravnanja z našo strateško dobrino – gozdom oziroma lesno biomaso. Vprašati se je treba tudi, ali ni morda bolje vzpostaviti razmer za predelavo slovenske lesne biomase v produkte z višjo dodano vrednostjo namesto izvoza nepredelane lesne biomase? Trditev, ki se je pojavila v memorandumu, da se TEŠ 6 gradi samo za obdobje desetih let obratovanja, ne drži. TEŠ 6 bo deloval do leta 2054. Pisci besedila so očitno pozabili, da so za izvedbo naložbe najeti krediti pri Evropski investicijski banki in Evropski banki za obnovo in razvoj. Za odobritev kreditov pa banke naredijo neodvisno ekonomsko in okoljsko presojo. Če projekt ne bi bil ekonomsko vzdržen in okoljsko sprejemljiv, banke kreditov v nobenem primeru ne bi odobrile. Od spoštljivih ljudi, ki so predlagatelji in podpisniki memoranduma, bi želeli, da svoja nasprotovanja podkrepijo s kredibilnejšimi podatki in preverljivimi dejstvi. Prav tako je, za razliko od mnogih projektov v Sloveniji, v gradnjo TEŠ 6 vključeno tudi postopno zapiranje Premogovnika Velenje s sanacijo okolja, brez sredstev in posebnih zakonov države. V skupini HSE se kot družbeno odgovorna organizacija zavedajo pomena trajnostnega razvoja ali, kot pravijo pisci memoranduma, zelene Slovenije. Da je temu tako, kažejo tudi podatki, da so v Sloveniji daleč največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov. Še enkrat pa poudarjajo, da bo z gradnjo nadomestnega bloka lažje dosežen cilj za uresničitev obvez Slovenije do EU glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov na področju energetike. Poleg tega v skupini HSE do leta 2030 načrtujejo gradnjo objektov za proizvodnjo električne energije iz OVE, ki bodo proizvedli kar 2000 GWh električne energije na leto, to pa predstavlja skoraj dve tretjini proizvodnje nadomestnega bloka 6. Pretežni del proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov bo temeljil na hidroelektrarnah, predvsem na reki Savi, kjer se projekti gradnje hidroelektrarn že izvajajo. V skupini HSE podpirajo vse energetske projekte, ki bodo pripomogli k čim višji stopnji energetske neodvisnosti, ekološke sprejemljivosti in stroškovne učinkovitosti Slovenije. Eden takih je tudi TEŠ 6, ki bo eden ključnih stebrov varne, zanesljive, okolju prijaznejše ter ekonomsko upravičene proizvodnje električne energije.

Odziv skupine HSE na razpravo mestnega sveta MO Maribor

Glede na razpravo mestnega sveta MO Maribor na seji dne, 28. 6. 2010, je HSE pripravil pojasnilo in ga 29. junija posredoval medijem.

Skupina HSE, katere obvladujoča družba je HSE d. o. o., si že od vsega začetka prizadeva za lastniško konsolidacijo, ki pomeni tudi bolj učinkovito in pregledno upravljanje skupine. Na učinkovito in pregledno upravljanje je opozoril OECD ter jih k temu zavezala Vlada RS s svojim sklepom. Že pred leti so se pričele zagotavljati sinergije - v ta namen je bil že realiziran odkup delnic oziroma deležev posameznih družb skupine, med njimi tudi DEM d.o.o.. V skupini so bila zato uporabljena znatna sredstva, največ ravno za lastniško konsolidacijo DEM, s čemer se je omogočilo nemoteno izvajanje investicijskih projektov. Na HSE bi pričakovali, da bi jih mestni svetniki MO Maribor o razlogih za oddelitev in pripojitev poslovnega deleža v HESS d.o.o, prej povprašali oziroma povabili na sejo mestnega sveta predstavnike DEM d. o. o.. Temeljni motiv transakcije je bil konsolidirati lastništvo HSE d. o. o. v družbi HESS d.o.o., kjer imajo deleže tri družbe skupine HSE. Z oddelitvijo poslovnega deleža so družbo DEM tako razbremenili obveze vplačil za potrebe izvajanja investicij na spodnji Savi. Samo letos predstavlja ta obveza za družbe skupine HSE blizu 14 mio €, od tega odpade na DEM d. o. o. 4,5 mio €. Ta sredstva so poleg dobička, ki je v celoti ostal v DEM d. o. o., namenjena za realizacijo njihovega razvojnega načrta. V skupini HSE so z razvojnim načrtom od 2010 do 2020 določene prednostne investicije v obnovljive vire. V razvojni načrt so tako vključene tudi vse predvidene investicije DEM d.o.o.. V skupini HSE velja pravilo, da se investicije financirajo z najmanj 40 odstotki lastnih virov družb skupine. V kolikor družba ne bi razpolagala z dovolj finančnimi sredstvi, bo dokapitalizirana s strani HSE d.o.o.. Likvidna sredstva v skupini HSE zagotavljajo na podlagi sprejete politike upravljanja z denarnimi sredstvi. Očitno je, da mestni svet MO Maribor ni imel na voljo vseh informacij zakaj je oddelitev poslovnega deleža smiselna in kako prispeva k investicijskemu potencialu DEM d.o.o.. Cilj ni in ne bo slabitev katere koli od družb znotraj skupine HSE, prej nasprotno. Želijo izgraditi močno poslovno skupino, ki bo regionalno vpeta, ob tem pa sposobna konkurirati v pogojih odprtega trga tujcem. Očitki, da to pomeni siromašenje mariborske energetske lokacije prav gotovo ne zdržijo kritične presoje. V okviru skupine HSE so se odločili za jačanje njihove inženirske družbe HSE Invest, s sedežem v Mariboru, ki je znana kot specialist za inženiring storitve na področju hidro energetskih projektov. Danes ima ta družba tudi izjemno pomembno vlogo pri realizaciji izgradnje nadomestnega bloka 6, kar ji omogoča pridobitev referenc tudi na področju izgradnje termo objektov. To je tudi družba, ki še vedno zaposluje ljudi, kljub splošnemu trendu zniževanja števila zaposlenih in prav gotovo ni nikogar, ki bi lahko ugovarjal potrebnemu strokovnemu nivoju in dodani vrednosti v tej dejavnosti. Slovenija ima sistemsko izoblikovana dva energetska stebra, ki nista ločena po vrstah pridobivanja električne energije. Prepričani so, da še večje drobljenje ne bi prineslo pozitivnih rezultatov za učinkovito energetsko oskrbo Slovenije, ampak bi le še bolj oslabilo konkurenčnost na odprtem trgu.

7

Uspešna zunanja presoja v Premogovniku Velenje in HTZ Velenje

12. in 13. maja je v Premogovniku Velenje in njegovi hčerinski družbi HTZ Velenje potekala redna zunanja presoja sistemov vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu po standardih ISO 9001:2008, ISO 14001:2004 in OHSAS 18001:2007. Presojo je tudi letos izvajal Slovenski institut za kakovost in meroslovje – SIQ. Presoja je zajela vsa glavna področja v obeh podjetjih. Presojevalci so si ogledali tudi jamska delovišča.Vodja presojevalcev mag. Dušan Zorc je ob zaključku podal pozitivno oceno sistema vodenja in povedal, da presojevalci niso našli nobenih neskladnosti. Poudaril je, da je viden velik napredek v zadnjih letih, da so razumevanje, delovanje in učinkovitost sistema zelo veliki ter da sistem vodenja v Premogovniku Velenje uporabljajo kot orodje pri stalnem izboljševanju.

Nov odkop že dosegel rekord

17. maja se je v Premogovniku Velenje znova zgodil trenutek za zgodovino, ko so v jami Preloge zagnali nov odkop G2/C. To je namreč prvi odkop, ki bo v celotnem času delovanja dolg več kot 200 metrov. Dr. Milan Medved, ki je odkop zagnal, je čestital vsem, ki so ga zmontirali in pripravili za začetek obratovanja. Dejal je, da je odkop plod lastnega inženirskega znanja ter operativnega, proizvodnega znanja, ki ga skupaj s tehničnim vodstvom dokazujejo rudarji, strojniki in električarji na odkopu. V Premogovniku Velenje močno računajo na proizvodnjo z odkopa G2/C. Na njem naj bi do konca obratovanja, to je do januarja 2011, pridobili več kot 900 tisoč ton premoga, to pa naj bi omogočila najboljša odkopna oprema, ki je montirana na njem. Poleg tega se odkop nahaja v najkakovostnejšem sloju premoga, kjer lahko povprečna kurilna vrednost lignita znaša tudi 13 GJ na tono.Po dobrih dveh tednih obratovanja je 31. maja odkop G2/C,

na katerem je vgrajenih 112 sekcij podporja, postavil nov mejnik v zgodovini na področju odkopavanja premoga. Vrhunska oprema in dobro izurjeni rudarji so dosegli rekordni izkop premoga v višini 10.100 ton, izvedli 9 rezov in napredovali 8,6 metra v enem dnevu.

V Muzeju premogovništva Slovenije pričakali 300 tisočega obiskovalca

Podzemni Muzej premogovništva Slovenije v Velenju, ki je bil odprt ob rudarskem prazniku leta 1999 in je prejel tudi posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, je v začetku junija obiskal že 300 tisoči obiskovalec. To je bil učenec Osnovne šole Markovci, ki je kot posebno nagrado prejel vikend paket za štiri osebe v hotelu Barbara v Fiesi.

Odkop za zgodovino, foto: Ivo Hans Avberšek

Presojevalci pred odhodom v jamo, foto: Diana Janežič

300 tisoči obiskovalec je bil učenec Osnovne šole Markovci, foto: Ivo Hans Avberšek

35 let krvodajalstva

V juniju 2010 je Osnovna organizacija Rdečega križa Premogovnika Velenje zaznamovala 35. obletnico delovanja. Pred 35 leti, 7. junija 1975, je bil namreč na prvem delovnem srečanju oblikovan zbor delegatov Osnovne organizacije Rdečega križa REK Velenje. S tem je REK Velenje postal prva delovna organizacija v Sloveniji, in tudi v tedanji Jugoslaviji, ki je oblikovala svojo Osnovno organizacijo Rdečega križa. V takratnem podjetju REK Velenje je bilo devet tisoč zaposlenih in kri jih je darovalo več kot tri tisoč, kar je bilo rekordno

8

Papirus za najboljšo fotografijo v Rudarju

Sekcija internih komunikatorjev, ki deluje v okviru Slovenskega društva za odnose z javnostmi, je tudi letos razpisala nagrado papirus. Zanjo so se lahko potegovala interna glasila, njihove naslovnice, fotografije ter elektronski časopisi, ki so izšli med 1. aprilom 2009 in 31. marcem 2010. V Premogovniku Velenje so tekmovali z internim glasilom Rudar, naslovnico in fotografijo. Fotografija članov Rudarskega okteta Velenje avtorja Iva Hansa Avberška, oblikovalca Rudarja iz Studia HTZ, je bila ocenjena za najboljšo. Ivo Hans Avberšek je s fotografijo zmagal tudi na lanskem papirusu.

Zmagovalna fotografija Rudarskega okteta je nastala ob izdelavi celostne podobe 30-letnice okteta. Avtor je ob izdelavi podobe za slavnostni koncert oktet postavil v rekultivirano območje ob Škalskem jezeru, nad odkopna področja Premogovnika Velenje, v okolje, kjer zaposleni najdejo sprostitev, rekreacijo, zabavo. Zanimiva je postavitev okteta, ki ni klasična zborovska, temveč razgibana in spominja na notno črtovje.

Na srečanju preseljenih so nastopile mažoretke iz Šoštanja, foto: Tadeja Mravljak Jegrišnik

število za vso takratno Jugoslavijo. Tudi odkar je Slovenija samostojna država, je Premogovnik Velenje kot podjetje še vedno vodilni na področju odvzemov krvi, saj je v podjetju več kot 800 krvodajalcev. Na slovesnosti je dr. Milan Medved dejal, da Premogovnik Velenje podpira dejavnosti, v katerih sodelujejo njegovi zaposleni, pa naj gre za kulturno, športno, izobraževalno ali humanitarno področje. »Ravno Rdeči križ in z njim povezano krvodajalstvo sta temelj dejavnosti, ki ju človeštvo nujno potrebuje in jo bo tudi v prihodnje. Želim si le, da v Sloveniji krvodajalstvo ne bi postalo plačljiva storitev, kajti v tem primeru bi stiske ljudi izrabljali v napačne namene. Tudi v današnjem hitrem tempu življenja ne smemo pozabiti na sočloveka, na zaposlenega, ki potrebuje pomoč. V tem se kaže naša družbena odgovornost, ki jo imamo zapisano v temeljih poslovne politike in ni le črka na papirju.«Na slovesnosti sta priznanje prejela tudi dva sodelavca, ki sta največkrat darovala kri, in sicer Franc Ciglar za 102-krat darovano kri in Ivan Rošer za 109-krat darovano kri.

Srečanje preseljenih v Gaberkah

Gaberke pri Velenju so 20. junija že četrtič zapovrstjo gostile srečanje preseljenih, ki so se morali pred leti zaradi posledic rudarjenja s svojih domačij v naseljih Gaberke, Družmirje, Šoštanj, Preloge, Metleče in Pesje preseliti v bližnjo in daljno okolico.

S premogom so v Šaleški dolini povezane številne usode in zgodbe njenih prebivalcev. Nekaterim je črno zlato prineslo zaslužek, prihodnost in družino, številni pa so ob rasti premogovnika izgubili svoj dom. Prve domačije so na področju Škal izginile že pred drugo svetovno vojno, proces ugrezanja tal in izginjanja plodne zemlje ter domačij pa se je po vojni z modernizacijo premogovnika še siloviteje razmahnil. Prebivalce teh ugrezajočih naselij so deloma preselili na možna kmetijska zemljišča zunaj prostora pridobivanja premoga, del, predvsem mlajših domačinov, pa se je preselil v mesto. Preseljenih družin z vseh območij je nekaj manj kot 400.Zbrane na srečanju je nagovoril direktor PV Invest mag. Drago Potočnik: »Zaradi preseljenih ljudi se trudimo, da organiziramo njihovo srečanje z nekdanjimi sosedi, prijatelji in upam, da ga

bomo pripravljali še leta, kajti pred nami je energetsko obdobje, ki z blokom 6 in s tem posledično tudi s Premogovnikom Velenje zagotavlja prihodnost delovnih mest v dolini še vsaj 50 let.«

Forum idej v okviru natečaja Zmagovalna ideja 2010

15. junija je SAŠA inkubator v okviru natečaja Zmagovalna ideja 2010 pripravil Forum idej. Natečaj Zmagovalna ideja je regijsko tekmovanje start-up podjetij za najboljši poslovni načrt, v sklopu katerega SAŠA inkubator organizira vrsto podjetniških delavnic. Ena izmed njih je tudi Forum idej, kjer posamezniki in skupine predstavijo prijavljene ideje. Tokrat je bilo predstavljenih pet idej od devetih prispelih, in sicer Delavnice s področja agronomije v PV Centru starejših Zimzelen, portal Nasmeh365.si, Sanacija in rekultivacija degradiranih površin na slovenskem in tujih trgih, Mentalna prevencija za Koroško-Savinjsko regijo ter Zeleni krematorij, ideja o koristni uporabi toplotne energije Termoelektrarne Šoštanj. Zbiranje idej še ni zaključeno, saj jih bo SAŠA inkubator zbiral vse do oddaje poslovnega načrta, to je do 30. septembra 2010.

Nagrajena fotografija Iva Hansa Avberška

9

Predsednik vlade obiskal gradbišče nadomestnega bloka 6

25. maja je Borut Pahor, predsednik Vlade RS, z ministroma za gospodarstvo ter okolje in prostor na povabilo HSE obiskal Termoelektrarno Šoštanj, kjer so jih seznanili z gradnjo nadomestnega bloka 6. Na obisku so si gostje ogledali tudi začetek rušenja hladilnega stolpa 1, prvega od tehnološko zastarelih in ekonomsko nerentabilnih blokov, ki jih bo nadomestil blok 6.

Predsednik Vlade RS Borut Pahor v spremstvu Boruta Meha in dr. Uroša Rotnika na ogledu gradbišča TEŠ; foto: Peter Marinšek

Na delovnem obisku se je predsednik Vlade RS seznanil s projektom gradnje nadomestnega bloka 6 (TEŠ 6) ter njegovo vlogo v okviru skupine HSE in slovenske energetike širše. Sprejeli so ga generalni direktor HSE Borut Meh, direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik in direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved.Direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik in generalni direktor HSE Borut Meh sta predsedniku vlade pojasnila prednosti in podrobnosti projekta Blok 6.

Borut Meh, generalni direktor HSE, je poudaril: »Skupina HSE se kot družbeno odgovorna organizacija zaveda pomena trajnostnega razvoja, saj je že danes največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Ko govorimo o okoljski prijaznosti, pa nujno govorimo tudi o projektu TEŠ 6; ta Šaleški dolini in Sloveniji kot celoti prinaša znižanje emisij ogljikovega dioksida kar za 35 odstotkov ob enaki količini proizvedene električne energije iz Termoelektrarne Šoštanj kot danes. Ta podatek, seveda ob dejstvu, da bi bila Slovenija brez nadomestnega bloka 6 po letu 2016 vsaj dvakrat bolj odvisna od uvoza električne energije kot danes, projekt TEŠ 6 postavlja ob bok tistim projektom, ki so za Slovenijo in njeno umeščenost v globalne smernice strateškega pomen.«Dr. Uroš Rotnik pa je v kratki predstavitvi izpostavil tudi cenovni vidik naložbe, ki je v slovenski javnosti pogosto predmet ugibanj in razprav: »Lastna cena električne energije iz TEŠ 6 bo kar za 25 do 30 odstotkov nižja od lastne cene trenutnih proizvodnih enot Termoelektrarne Šoštanj, prodajna cena električne energije iz novega objekta pa bo še naprej odvisna od borznih gibanj. Zagotovim torej lahko, da se zaradi gradnje TEŠ 6 električna energija v Sloveniji ne bo podražila.« Zelo pomembno je tudi dejstvo, da bo novi blok proizvajal električno energijo iz domačega premoga, premoga iz Premogovnika Velenje. Ta bo poleg vodne energije predstavljal edini energetski vir, s katerim si Slovenija dolgoročno zagotavlja določeno stopnjo energetske neodvisnosti. Borut Pahor, predsednik Vlade RS, je po končanem srečanju delovni obisk TEŠ ocenil za koristnega: »Kot predsednik vlade sem dobil vpogled v projekt TEŠ 6 ter odgovore na prenekatera vprašanja. Naše ocene kažejo, da je odločitev za gradnjo nadomestnega bloka 6 koristna z narodnogospodarskega vidika tako v ekonomskem kot tudi ekološkem smislu.«

Izjava za medije po končanem delovnem obisku: dr. Uroš Rotnik, dr. Matej Lahovnik, Borut Pahor, dr. Roko Žarnić in Borut Meh; foto: Peter

Marinšek

Izdaja biltena za lokalno skupnost Z začetkom del, povezanih z gradnjo bloka 6, so v TEŠ začeli tudi izdajati bilten za lokalno skupnost, ki bo izhajal glede na dinamiko gradnje bloka 6. Z izdajo omenjene publikacije želijo med gradnjo lokalne prebivalce obveščati o predvidenih dejavnostih, terminskem načrtu izvajanja posameznih dejavnosti, o metodah dela in morebitnih nevšečnostih, ki bodo povezane s posamezno dejavnostjo.

10

V prvi številki biltena, ki je izšla v maju, so predstavili predviden terminski načrt gradnje za leto 2010 s podrobnejšim opisom metode rušenja hladilnih stolpov 1–2 in 3. V letošnjem letu predvidevajo izdajo še treh številk biltena.

Konec maja začeli rušiti hladilne stolpe 1–2 in 3

Konec maja so v TEŠ začeli rušiti hladilne stolpe 1–2 in 3. Pred samim rušenjem so o začetku izvajanja del obvestili celotno lokalno skupnost. Odločili so se za postopno rušenje z drobljenjem in rezanjem armiranega betona, saj gre za metodo, ki povzroča neznatne vplive na okolje, ki se bodo pojavljali med rušenjem, vseeno pa bodo ves čas rušenja izvajali tudi monitoring vpliva na okolje. Hladilna stolpa sta enaka in rušenje bo potekalo zaporedno, šele po porušitvi prvega stolpa do višine 20 metrov nad terenom bodo začeli rušiti drugi stolp. Ker pri drobljenju betona nastaja prah, ki se uspešno odstrani oziroma eliminira z močenjem betona in ruševin, bo med rušenjem stalno prisoten delavec, ki bo polival ruševine. Po dokončanju rušenja s pomočjo žerjava se bo rušenje stolpa nadaljevalo z bagrom, ki ima dolgo roko za rušenje visokih objektov. Ruševine, ki bodo nastale med rušenjem, bodo sproti odstranjevali izpod hladilnih stolpov, nato pa jih bodo prepeljali na gradbiščno deponijo, kjer jih bodo predelali.

Rušenje hladilnih stolpov se je začelo konec maja; foto: Janja Štrigl

Tudi v maju in juniju izvedli dan odprtih vrat

Kot smo pisali že v prejšnjih številkah Energije, so se v TEŠ odločili, da bodo imeli vsak prvi četrtek v mesecu v letu 2010 dan odprtih vrat. Na omenjenih dneh obiskovalcem predstavijo projekt blok 6 in odgovorijo na morebitna vprašanja, po predstavitvi pa sledi še vodeni ogled elektrarne. Zanimanje za tovrstne dni odprtih vrat je še vedno veliko.

Obiskovalci junijskega dneva odprtih vrat TEŠ; foto: Janja Štrigl

Direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik med predstavitvijo projekta Blok 6 na dnevu odprtih vrat; foto: Janja Štrigl

Proizvodnja v juniju nad planom

Proizvodnja v TEŠ tudi v teh mesecih poteka nemoteno. Obratujejo bloki 3,4 in 5 ter plinske enote. Tako smo v mesecu juniju proizvedli 313,8 GWh električne energije. Od tega je bilo proizvedenih 301,6 GWh iz premoga, 12,2 GWh pa iz plina. V omenjenem mesecu smo proizvedli tudi 12,3 GWh toplotne energije za namene daljinskega ogrevanja Šaleške doline in za navedeno proizvodnjo porabili 312.926 t premoga in 3.599.377 Sm3 plina. Je pa bila proizvodnja v mesecu juniju nad planom, in sicer za 8,99 odstotka.

11

Slovesna podelitev certifikata

Termoelektrarna Trbovlje (TET) je 25. maja 2010 tudi uradno prejela certifikat OHSAS 18001 za sistem vodenja poklicnega zdravja in varnosti ter obnovljena certifikata za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 ter ISO 9001 za področje vodenja kakovosti. Glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar je na slovesnosti v TET podelil certifikat OHSAS 18001. V skladu s certifikacijsko presojo sistema varnosti in zdravja pri delu po standardu OHSAS 18001 je namreč certifikacijska hiša TÜV zaključila postopek presoje. Kot je ob podelitvi poudaril direktor TÜV Janez Bernat, TET s pridobitvijo certifikata dokazuje, da je sposoben prepoznati tveganja v svojem delovnem okolju, jih ovrednotiti in obvladovati ter prilagoditi sisteme vodenja poklicnega zdravja in varnosti na področju izboljšanja varnostne kulture, povečanja učinkovitosti ter posledično zmanjšanja števila nezgod in izpadov proizvodnega časa. Direktor TET mag. Marko Agrež je ob prejemu certifikata izpostavil skrb, ki jo v TET namenjajo zdravju zaposlenih in varnostnim standardom. »Zgolj tista podjetja, ki se zavedajo svoje odgovornosti do zaposlenih in njihove varnosti ter zdravja, so lahko dolgoročno uspešna in konkurenčna.«TET je uspešno zaključil tudi postopek za obnovitev že leta 2003 pridobljenih certifikatov sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 ter ISO 9001 za področje vodenja kakovosti. TET tako potrjuje, da poleg svoje poslovne uspešnosti posebno pozornost namenja tudi varovanju okolja, v katerem deluje. Certifikacijska hiša TÜV je presodila, da so izpolnjeni vsi pogoji za obnovitev certifikata ISO 14001. Z obnovljenim certifikatom TET dokazuje, da v skladu s svojo politiko in cilji varovanja okolja obvladuje vplive svojih dejavnosti na okolje. Ob slovesni podelitvi certifikata so si lahko gostje ogledali tudi razstavo likovnih del, ki so v lasti TET. Z odkupom likovnih del in vlaganjem v upodabljajoče umetnike TET uresničuje svojo družbeno odgovornost, ki je poleg okoljske odgovornosti temeljna vrednota in poslanstvo TET.

Borut Brezovar, Marko Agrež in Janez Bernat med podelitvijo certifikata OHSAS 18001; foto: Arhiv TET

Dve mogoči rešitvi za energetsko lokacijo v Trbovljah

V TET je 23. junija 2010 potekala delavnica s predstavitvijo delnih rezultatov študije Osnutek investicijskega programa za optimizacijo energetske izrabe lokacije TET, ki jo je za potrebe družbe izvedel Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET). Študija je ob upoštevanju vseh omejitvenih dejavnikov (odvod električne energije v največji mogoči kapaciteti 300 MW, možnosti dovoda energenta, omejitve hladilnega medija – reke Save) zožila mogoči nabor rešitev energetske lokacije v Trbovljah na dve. Prva rešitev zajema gradnjo t. i. multi-fuel kurišča (kurišča z izgorevanjem v lebdeči plasti) moči 180 MW in hkrati gradnjo 120 MW kapacitet za pokrivanje potreb po terciarni regulaciji. Glede na pretekle naložbe v TET in, ne nazadnje, glede na izvedbo letošnjega obširnega remonta turbinskega dela elektrarne pa druga rešitev temelji na zamenjavi obstoječega kotla in gradnji treh plinskih turbin do moči največ 180 MW skupne kapacitete, prav tako za potrebe zagotavljanja terciarne regulacije.Predstavitve delnih rezultatov študije so se udeležili predstavniki vodstva TET in HSE ter predstavniki sindikata in sveta delavcev TET. Nasprotovanj mogočemu naboru rešitev ni bilo, so pa bila pričakovanja prisotnih bolj naklonjena drugi možnosti, zamenjavi kotla. »Srečanju sledijo podrobni primerjalni ekonomski izračuni obeh možnosti z izdelavo časovnic za implementacijo projekta ter končna predstavitev rezultatov študije na naslednji delavnici,« pojasnjuje mag. Marko Agrež, direktor TET, ki je nad predstavitvijo izrazil zadovoljstvo: «Veseli me, da se je še dejavneje pristopilo k reševanju energetske lokacije v Trbovljah, in verjamem, da bomo s skupnimi močmi našli najboljšo mogočo rešitev.«Na srečanju je generalni direktor HSE Borut Meh predstavil tudi pogled na prestrukturiranje TET v okviru razvojnega načrta skupine HSE do leta 2020 s pogledom do leta 2030, ki je bil poslan Vladi RS, hkrati pa so se tudi dogovorili, da se organizira sestanek, kjer bo ta tematika obravnavana in predstavljena ključnim deležnikom.

12

Rekordna mesečna proizvodnja HE na Soči

Maj je v Soških elektrarnah postregel z novim rekordom proizvodnje. Hidroelektrarne na Soči Doblar, Plave in Solkan so dosegle rekordno mesečno proizvodnjo, in sicer 66.981.930 kWh, in s tem presegle maksimalno mesečno proizvodnjo iz decembra 2008, ki je znašala 66.408.301 kWh, za več kot 500 tisoč kWh.

HE Solkan; foto: Arhiv SENG

Minimalna urna proizvodnja verige na pragu, vključno z Avčami (171 MWh), je bila tako dosežena prvega maja v četrti uri zjutraj, maksimalna urna proizvodnja 312 MWh pa desetega maja v deveti uri dneva. V Soških elektrarnah si želijo, da bi bil 110 kV daljnovod skozi Renče čim prej zgrajen, saj bodo lahko šele takrat popolnoma izkoristili povečan razpon obratovanja Soških elektrarn, ki ga omogoča črpalna elektrarna.

HE Plave 2; foto: Arhiv SENG

Jez Podselo; foto: Arhiv SENG

K temu rezultatu so prispevali sorazmerno ugodna hidrologija, prizadevanje, da bi optimalno izkoristili vodni potencial reke Soče, predvsem pa prizadevanje delavcev za čim višjo obratovalno pripravljenost vseh naprav, kar pa predvsem v HE Doblar 1 in HE Plave 1 zaradi starosti in izrabljenosti agregatov predstavlja velik izziv. Opozoriti velja tudi na prispevek sanacije struge pod HE Solkan po katastrofalnih poplavah med božičnimi prazniki v lanskem letu, ko je zaradi nanosa materiala narasel nivo spodnje vode.Male in srednje hidroelektrarne so imele malo manj ugodno hidrologijo, saj se je sneg v sredogorju že stopil. Pri polni razpoložljivosti je proizvodnja presegla 40 odstotkov načrtovane proizvodnje, a ni dosegla rekordne vrednosti.V maju je obratovala tudi črpalna hidroelektrarna Avče in s svojim obratovanjem vplivala na soško verigo ter bistveno povečala razpon obratovanja verige HE z Avčami.

Vzdrževanje HE Blanca

Na objektih in napravah HE Blanca, ki je trenutno v fazi poskusnega obratovanja, se že od začetka obratovanja izvaja program preventivnega in prediktivnega vzdrževanja. V letošnjem letu se skladno s tehnično dokumentacijo in ugotovitvami v času poskusnega obratovanja prvič izvaja revizija vseh treh agregatov.

HE Blanca in most prek prelivnih polj z delom akumulacijskega bazena, foto: Arhiv HESS

13

Agregat 2 HE Zlatoličje ponovno v obratovanju

Po skoraj šestih mesecih truda in negotovosti so iz HE Zlatoličje prišle dobre novice. 10. maja 2010 je bila zaključena montaža turbine, v naslednjih petih dneh so bili opravljeni vsi preizkusi agregata 2 za prvo vrtenje, sinhronizacija agregata na omrežje pa je bila 25. maja. Od takrat agregat proizvaja električno energijo.»Ne glede na dejstvo, da gre za dela, za katera bi bili vsi bolj veseli, če jih ne bi bilo,« pravi vodja projekta Aleš Kirbiš, »je treba poudariti, da je narejeno veliko delo. Delavci DEM so vložili veliko napora, znanja in včasih tudi živcev, da so se dela zaključila in agregat usposobil za proizvodnjo električne energije in ugotavljanja uspešnosti začasnih konstrukcijskih

rešitev. Prav tako upam, da se bodo vsa spoznanja, do katerih smo se dokopali v teh šestih mesecih, uspešno uporabila pri agregatu 1, katerega prenova je prestavljena na 1. julij 2011.«

Rekonstrukcija 110 kV stikališča HE Dravograd

V letu 2008 so se na DEM začele dejavnosti za izvedbo rekonstrukcije 110 kV stikališča HE Dravograd. V okviru vzpostavljene projektne skupine in v sodelovanju s strokovnjaki s tehničnega področja je bila izdelana analiza stanja 110 kV stikališča z namenom določitve obsega rekonstrukcije.

Glede na to, da so še vsi agregati v garanciji in program vzdrževanja ne zahteva izvajanja večjih posegov, je v ospredju letošnje revizije pregled opreme z namenom, da se:

ugotovijo pravilnosti delovanja posameznih sistemov •agregatov, ugotovijo odstopanja posameznih veličin od predvidenih,•odpravijo tekoče pomanjkljivosti, •izvedejo meritve veličin naprav in opreme, •opravi čiščenje opreme. •

Izvajanje dejavnosti je bilo mogoče prilagoditi obratovanju tako, da je bil posamezen agregat izvzet iz obratovalne pripravljenosti samo med 8. in 16. uro. Preostali čas pa je bil agregat v obratovanju. Revizije so z vmesnimi prekinitvami potekale v maju in juniju, in sicer zaradi ugodne hidrologije. S takšnim pristopom so dosegli minimalne zaustavitve agregatov brez izpada proizvodnje ter s čim boljšim izkoristkom v času ugodne hidrologije.

HE Zlatoličje; foto: Arhiv DEM

HE Dravograd; foto: Arhiv DEM

V letu 2008 je bilo za projektiranje angažirano podjetje HSE Invest, d. o. o., s podizvajalcem IBE, d. d., za elektro del projekta. Za dobavo VN-opreme je bila sredi leta 2009 sklenjena pogodba s podjetjem C&G, d. o. o. Izbrana je bila oprema proizvajalcev Siemens (odklopniki, prenapetostni odvodniki) in AREVA T&D (ločilniki, merilni instrumentni transformatorji). Za izvedbo demontaže, montaže ter dobavo ostale opreme je bil izbran izvajalec Esotech, d. d.V avgustu 2009 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, izvedba del na stikališču pa se je začela marca 2010. Izvedba rekonstrukcije je razdeljena na pet faz, saj je treba zaradi zagotavljanja nemotenega obratovanja elektrarne in EE-sistema dela izvajati postopoma. Trenutno se zaključuje prva faza rekonstrukcije, v okviru katere so bile zamenjane glavne zbiralke ter rekonstruirani dve daljnovodni polji. »Če bodo dela potekala skladno s terminskim načrtom,« pravi vodja projekta Andrej Kovač, »se bo zadnja faza te 2,1 milijona evrov vredne naložbe sklenila letos decembra. Izvedba tehničnega pregleda in začetek poskusnega obratovanja pa sta načrtovana za februar 2011.«

14

mag. Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn Maribor, foto: Majna Šilih

Realizacija razvojnih načrtov je ključni faktor prihodnosti DEMV poletnem času še posebej pogosto razmišljamo o vodi, takšni ali drugačni. To je bil tudi povod, da smo za sogovornika izbrali mag. Viljema Pozeba, direktorja Dravskih elektrarn Maribor, ki so največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. DEM se v naslednjem letu pripravljajo na praznovanje 60. obletnice, pred tem pa jih čaka še veliko dela na ključnih razvojnih projektih.

Leta 2007, ko ste bili na položaju finančnega direktorja, ste iz Dravskih elektrarn Maribor (DEM) odšli v Holding Slovenske elektrarne (HSE). Leta 2009 ste se vrnili v DEM kot direktor družbe. Kako so vas sprejeli zaposleni?Te dni mineva že devet mesecev od moje vrnitve v DEM. Večina zaposlenih me je sprejela lepo, z zadovoljstvom in seveda z velikimi pričakovanji. Za katera gre, bi verjetno bilo najprimerneje vprašati zaposlene

same, sam pa ocenjujem, da je večina pričakovala, da bom pospešil dinamiko aktivnosti pri izvajanju projektov izgradnje ČHE Kozjak in HE na Muri, ob tem pa seveda izboljšal medsebojne odnose in dvignil nivo komunikacije med sodelavci.

Bili ste so-direktor in generalni direktor HSE. Sedaj ste direktor DEM. Kakšna je razlika med vodenjem »mame« in vodenjem »hčerke«?Pred vrnitvijo v Maribor sem se zavedal,

da delo v DEM ne bo nič manj zahtevno kot v HSE s tem, da bom zaradi dela v domačem okolju prihranil vsak dan tri ure, ki sem jih prej izgubil z vožnjo na delo in z dela. Toda takoj ob vrnitvi sem spoznal, da sem napačno razmišljal. Vodenje DEM zahteva celega človeka tudi, če se ne bi izvajala dva izjemno velika in pomembna projekta za DEM, HSE in slovensko elektroenergetiko: ČHE Kozjak in HE na Muri. Aktivno sodelovanje v obeh ključnih investicijskih projektih in težave s

› IN

TE

RV

JU

: m

ag. V

ILJ

EM

PO

ZE

B

15

projektom prenove HE Zlatoličje ter vrnitvijo posojila Zvona Ena Holdinga sta mi dodatno odebelila dnevne naloge, tako so mi tudi tiste ure, ki sem jih pridobil s tem, da se ne vozim več še premalo. Moj delovnik je daljši, kot je bil v Ljubljani, s čimer pa nikakor ne želim reči, da je delo v odvisni družbi obsežnejše, je drugačno, tudi zaradi specifične situacije in različnih okoliščin v katerih se je družba znašla v lanskem letu.

Zgodba vračila posojila družbe Zvon Ena Holding, ki vam je vzela veliko časa in energije je uspešno zaključena. Vaša energija je sedaj usmerjena v projekt ČHE Kozjak in umestitev daljnovoda v prostor. Kakšen je pomen izgradnje ČHE Kozjak za DEM, za lokalne skupnosti, za državo?Osnovni koncept izgradnje ČHE Kozjak je izrabiti naravne danosti dravske doline. Ker smo gospodarska družba se je najprej potrebno ozreti na prednosti, ki jih projekt prinaša za DEM in njene zaposlene. Projekt bo omogočil, da svoj cenovno ugoden proizvod, električno energijo iz obnovljivih vodnih virov, še izboljšamo in mu dodamo še bolj kakovostno, vršno energijo. Seveda ne gre za klasičen dvig konkurenčnosti na trgu, saj smo DEM preko HSE v državni lasti, kar kaže na to, da bo s projektom pridobilo nacionalno gospodarstvo. Čeprav smo DEM že danes želen zaposlovalec smo prepričani, da bomo postali za mlade strokovnjake še večji izziv in bomo z znanjem, ki ga bomo dodatno pridobili s projektom, še dvignili nivo našega know-howa. Namen črpalne elektrarne je izravnavanje ponudbe in povpraševanja po vršni električni energiji, ki je pomembna za celotno Slovenijo. Osnovni namen investicije je zato prispevati k varni in kakovostni oskrbi z električno energijo, zaradi česar je projekt uvrščen med nacionalne razvojne projekte v Podravju.

V kateri fazi je projekt ČHE Kozjak? Projekt ČHE na Dravi in DV povezava do RTP Maribor je v fazi postopka državnega prostorskega načrta. Za objekt je bila izdelana osnovna tehnična dokumentacija ter predlog državnega prostorskega načrta, kot planskega akta. Javna razgrnitev in javne obravnave DPN so bile izvedene v mesecu juniju

2008. Objekt ČHE Kozjak je bil na podlagi javnih obravnav sprejemljiv, medtem, ko se je tematika daljnovodne povezave reševala še posebej. Za pripravo odgovorov na pripombe v javni obravnavi so bile zato izdelane dodatne strokovne podlage s področja poteka daljnovodne povezave ter zahtev po kabliranju 400 kV daljnovoda, ki je bila predstavljena javnosti v mesecu marcu tega leta ter na podlagi tega izdelana optimizacija trase 400 kV daljnovoda. Predstavitve zaključkov optimiranja trase daljnovoda so bile v lokalnih skupnostih v prvi polovici maja 2010. Strokovnjaki so z doslednim delom in argumenti pokazali, kako je moč objekte umestiti v prostor tako, da bodo najmanj moteči za ljudi in okolje. Prav tako verjetno ne bo odveč ponovno spomniti na dejstvo, da je za vse objekte predvidena in bo zagotovljena najnovejša tehnologija (BAT – Best Available Technology). To po eni strani pomeni najmanjše možne vplive na okolje ob obratovanju, a kar je morda še pomembnejše, takšna klasifikacija je zagotovilo za najvišjo stopnjo varnosti v skladu z najvišjimi možnimi veljavnimi standardi. Ves čas trajanja postopka smo se kot investitor trudili, da odgovorimo na vsako pobudo in vsako željo po dialogu. Projekt smo predstavili na številnih mestih. Imamo informacijsko pisarno, ki deluje v Selnici ob Dravi že vse od začetka projekta torej že polna štiri leta.Kot investitor, ki izhaja iz lokalnega okolja smo ves čas pazili, da bo naše delovanje vsak trenutek odgovorno tako do ljudi, kot do okolja. V občinah ob Dravi namreč delujemo že desetletja in še mnoga desetletja si želimo sooblikovati njihov razvoj. Nujen pogoj za to pa je, da se razvijamo tudi sami s pomočjo izgradnje novih kapacitet. Ministrstvo za okolje in prostor je junija 2010 lokalnim skupnostim, MO Maribor, občini Selnica ob Dravi in občini Pesnica posredovalo stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve predloga lokacijskega načrta za ČHE na Dravi in daljnovodno povezavo do RTP Maribor. To z drugimi besedami pomeni, da pripravljavci DPN-ja zagotavljajo, da je slednji pripravljen tako, da je usklajen z usmeritvami lokalnih skupnosti. Od lokalnih skupnosti zato pričakujemo pozitivno mnenje k prostorskemu načrtu za ČHE in daljnovodni povezavi še pred

letošnjim poletjem. V nadaljevanju nas čaka izdelava projektne dokumentacije ter izvedba postopka presoje vplivov na okolje (PVO) celotnega objekta. Natančno bo namreč šele potrebno s projekti določiti posege v prostor in določiti vplive ter pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. Tudi obveznosti investitorja do občin oziroma njenih krajevnih skupnosti za degradacije prostora, ki bi bile posledica gradnje. Le s sodelovanjem, dogovarjanjem in prepoznavanjem sinergij nam bo uspelo, da po desetletjih premora naložbeni ciklus ponovno obudimo. To je naša skupna priložnost in naša odgovornost, ki smo jo v DEM pripravljeni sprejeti.

Drugi veliki projekt, v katerega usmerjate misli, znanje, čas, je izgradnja HE na Muri. V kateri fazi je omenjeni projekt?V decembru 2005 je bila DEM podeljena koncesija za energetsko izrabo Mure. V letu 2006 je bil izdelan »Program priprav do podpisa koncesijske pogodbe« in predstavljen na meddržavni murski komisiji. Izhodišče programa, in prvi korak umestitve HE v prostor, je preveritev narave in živega sveta, nato preveritev trajnostnega razvoj območja, ter na podlagi pogojev narave, prostora in trajnostnega razvoja določitev obsega možne energetske izrabe. Študija trajnostnega razvoja je zaključena ter predstavljena javnosti. V izdelavi je projektiranje idejnih rešitev za HE ter ocena vplivov možnih objektov HE na okolje.

Kakšen je pomen izgradnje HE na Muri za DEM in državo?Strokovna ocena je, da bi imela energetska izraba reke Mure, pozitiven vpliv na gospodarsko sliko občin ob reki Muri in prav tako na regijo kot celoto. Temu v prid govorijo tudi izsledki študije trajnostnega razvoja. V okviru posebne študije so identificirani naslednji pozitivni učinki: vključenost lokalnega gospodarstva v času gradnje, vključenost lokalnega gospodarstva in prebivalstva v času obratovanja ter potencialni prihodki lokalnih skupnosti v primeru hidroenergetske izrabe, kakor tudi nove poslovne priložnosti lokalnega gospodarstva v povezavi s hidroenergetsko izrabo in pozitivne

16

mag. Viljem Pozeb: »Kar se tiče želja povezanih z DEM lahko povem, da gre za veliko želja in skoraj vse so povezane z uspešno realizacijo zastavljenih razvojnih projektov družbe.« Foto: Majna Šilih

spremembe BDP na prebivalca regije. Poraba električne energije v Sloveniji je neodvisna od energetske izrabe reke Mure in zaradi tega ne bo imela vpliva na porabo električne energije v Sloveniji, kot tudi ne na lokalnem področju. Delež porabe električne energije iz obnovljivih virov energije pa seveda kaže pozitiven doprinos v primeru izkoriščanja hidroenergetskega potenciala reke Mure, saj to pomeni povečanje proizvodnje električne energije iz OVE in s tem doseganja slovenskih zavez v EU.Zaradi vseh naštetih pozitivnih učinkov na gospodarstvo regije in še posebej občin ob reki Muri lahko zaključimo, da je hidroenergetska izraba reke Mure z gospodarskega vidika smiselna. Do

obnovljivih virov je izjemno naklonjena tudi Evropska unija in posledično tudi Slovenija, zato gre pričakovati, da bodo nagrajevana tudi prizadevanja za njihovo povečanje.

Z rekonstrukcijo hidroelektrarne Zlatoličje imate kar nekaj smole. Kaj se trenutno dogaja s hidroelektrarno?HE Zlatoličje je največja slovenska hidroelektrarna, zato je uspešnost njene rekonstrukcije (prenove) izjemnega pomena za DEM in skupino HSE. Žal njena rekonstrukcija ni potekala tako kot je bilo načrtovano: ne v načrtovanih rokih, ne s pogodbo dogovorjeni kakovosti.Zgodovina projekta rekonstrukcije

HE Zlatoličje ima dolgo zgodbo. Če preskočimo razpisno dokumentacijo in njen obseg, kakor tudi fazo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridemo do gradbenega dovoljenja, ki je bilo pridobljeno dne 08.03.2006. Prvi agregat je po rekonstrukciji šel v pogodbeno poskusno obratovanje v prvi polovici leta 2008, 22.05.2008 je bilo prišlo do alarma zamašitve filtrov hidrostatskega mazanja. Na osnovi pregleda in analize mazalnega olja je bilo ugotovljeno, da se v olju nahajajo delci bele kovine, ki so nakazovali na poškodbe nosilnega ležaja agregata. Agregat je bil takoj ustavljen. Po vseh nadaljnjih zapletih smo 26.5.2010 prišli do točke, ko je bil izveden interni tehnični pregled na katerem je bilo ugotovljeno, da sanacija nosilnega ležaja oziroma turbine, ki je potekala od 23.11.2009 do 26.5.2010 ni dokončno odpravila napake ugotovljene v času garancijske dobe. Vseeno pa je komisija ugotovila, da je agregat sposoben za testno obratovanje v smislu ugotavljanja uspešnosti začasnih konstrukcijskih rešitev do dokončne sanacije turbine 2. Glede na vse do zdaj napisano pa lahko že govorimo o vnovični prestavitvi rekonstrukcije agregata 1.

Kakšna je po vašem mnenju vloga DEM v skupini HSE?Ocenjujem, da o posebni vlogi DEM znotraj skupine HSE ne bi mogli govoriti, saj menim, da so bile do sedaj vse družbe skupine HSE obravnavane enako. Morda ima kdo kdaj občutek, da je zapostavljen in kdo drug favoriziran, a prepričan sem, da temu ni tako. HSE je do sedaj podprla vsak projekt, ki je bil donosen in okoljsko sprejemljiv, pa tudi posamezne družbe so bile do sedaj enakopravno obravnavane.

Drugo leto praznujete visok jubilej. Kako vidite prihodnost DEM?Res je, drugo leto bomo obeležili 60. obletnico DEM (čeprav začetki segajo v leto 1918, ko je bila izgrajena prva HE (na Fali). Načrtujemo skromno slovesnost, saj gre za obletnico, ki je za podravsko regijo zelo pomembna.Prihodnost DEM pa je v veliki meri odvisna od treh faktorjev: realizacije razvojnih projektov, obvladovanja stroškov in politike HSE do obvladovanih družb. Družba brez razvoja nujno stagnira, saj

17

je z razvojem družbe povezano osebno angažiranje zaposlenih, ki v nasprotnem primeru privede do entropije, kar družbo pripelje do stagnacije in sama vzpostavi pogoje za tisto česar se nekateri najbolj bojimo – izguba pravne osebnosti, kar bi za lokalno okolje pomenilo pravo katastrofo.Če odgovorni v DEM, še posebej vsi vodilni in vodstveni delavci ne bomo celovito obvladovali vseh stroškov poslovanja, jih bo pričel obvladovati lastnik, posredno ali neposredno, v najslabši različici pa s prevzemom posamezne poslovne funkcije, česar si nihče v DEM ne želi. Politika HSE do obvladovanih družb pa je seveda ključnega pomena za posamezno družbo skupine HSE. Večina družb skupine HSE je v 100 odstotni lasti HSE in na ta način popolnoma izpostavljena vsakokratni politiki poslovodstva HSE. Za ohranitev ključnih poslovnih funkcij in pravne subjektivitete lahko zaposleni naredimo veliko sami – ne pa vsega. To je nevarnost, ki se je zavedam in je stalno

prisotna. Zato smo na letošnji strateški konferenci posvetili posebno pozornost preveritvi možnosti združevanja posameznih poslovnih funkcij, s ciljem zniževanja vseh vrst stroškov. V DEM smo zaposleni prepričani, da je potrebno pred združevanjem posameznih poslovnih funkcij z argumenti posameznih strok dokazati smiselnost in potrebnost združevanja ter z izdelano projekcijo dolgoročne optimalne učinkovitosti (finančni, kadrovski, strokovni idr. vidiki) ter ob preveritvi vseh tveganj, ki se jih na ta način eventualno prevzema, sprejeti odločitev.Družbe skupine HSE so gospodarske družbe na trgu in so v skladu z določbami ZGD zavezane k ustvarjanju in optimizaciji dobička – toda ne za vsako ceno! Dolžni smo biti tudi družbeno odgovorni in hkrati skrbeti za skladen (uravnotežen in ne centraliziran) razvoj regij, v katerih družbe skupine HSE delujejo in ustvarjajo.

Nam za konec zaupate še kakšno osebno željo oziroma načrt? Kar se tiče želja povezanih z DEM lahko povem, da gre za veliko želja in skoraj vse so povezane z uspešno realizacijo zastavljenih razvojnih projektov družbe. Njihova realizacija namreč ni več odvisna samo od nas, zaposlenih v DEM (imamo potrebno znanje in voljo, projekti so naravnani v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, imajo več kot potrebno ekonomsko donosnost) temveč tudi od soglasij lastnika (HSE) in seveda od sprejemljivosti energetskega objekta za lokalno okolje. Osebnih želja je malo, prva je povezana z družino in njenim zdravjem. Druga pa z zaključkom podiplomskega študija na Fakulteti za management v Kopru. Odhod v Ljubljano je moje aktivnosti na tem področju prekinil po dobri polovici opravljenega, do sedaj pa še vedno nisem našel pravega časa za nadaljevanje in zaključek.

Intervju: Majna Šilih

Dravske elektrarne Maribor so največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov.

18

Za Beograd firmom« HSE

«

Maj je že tradicionalno mesec HSE-jeve strokovne ekskurzije in letos je svet delavcev za cilj izbral Beograd, natančneje naše predstavništvo v Beogradu, rudnik lignita Kolubara ter Termoelektrarno Nikola Tesla B v Obrenovcu.

Vozi, miško

Zgodnje vstajanje konec tedna ni ravno moja priljubljena športna disciplina, ampak včasih se je vredno žrtvovati. Budilka ob 5.30 v petek zjutraj je zgolj na pol opravila svojo nalogo, drugo polovico je opravilo hladno deževno jutro. Avtobus z velenjskimi sodelavci je pred ljubljansko poslovno enoto pripeljal z natančnostjo japonskih vlakov, naprej pa je, po zaslugi ponočnjaških sodelavcev, odpeljal z natančnostjo Balkan Ekspressa.Z vsakim kilometrom bližje cilju je v nas rastel nemir, kar je na meji menila tudi hrvaška policistka, ki na žalost ni vedela oziroma razumela, da kdor ne skače, ni Sloven’c. Po pomirjevalnih desetih minutah smo nadaljevali pot do počivališča Plitvice, kjer smo dokončno dopolnili ekipo še z

mariborskimi sodelavci.Pot proti Beogradu so nam posladkale še čebele, ko je njihov roj pustil zajetno količino medu na vetrobranskem steklu avtobusa. Kosilo pred Beogradom je bilo po zaslugi romskega kvarteta zelo glasno.

Pa mi smo došli njih da gledamo

Ob prihodu v našo beograjsko podružnico so nas sprejeli Boris, Biljana in Dejan. Po kratki predstavitvi prostorov nam je Boris predstavil dejavnosti družbe HSE v Srbiji ter pogled na prihodnji razvoj tega trga. Seveda nismo pozabili na skupinsko fotografiranje pred vhodom v poslovno stavbo.Naslednji dan smo se zbudili v deževno in megleno jutro. Ne ravno najidealnejše razmere za ogled odprtega kopa

Mizica, pogrni se! Zaigrajte, muzikanti!

Kalamegdan V zavetju sv. Save

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

S S

TR

OK

OV

NE

EK

SK

UR

ZIJ

E V

SR

BIJ

I

19

Remont parne turbine Ročni zagon

lignita Kolubara, poimenovanega po bližnji reki. Prihod na razgledno ploščad rudnika je kljub temu navdušil z velikostjo izkopne jame. Ta je v najnižji točki pod nivojem morske gladine globoka več kot 100 metrov. Samo nahajališče premoga se razteza na površini 600 km2 v do 50 metrov visoki plasti, ocenjene zaloge premoga pa so 2,2 milijarde ton. Letni izkop premoga je slabih 30 milijonov ton oziroma 70 odstotkov letne proizvodnje v Srbiji. Glavnina lignita je namenjena proizvodnji električne energije v bližnjih elektrarnah, nekaj pa tudi splošni potrošnji. Sledil je ogled servisnega platoja za izkopne bagre, ki s svojo velikostjo niso nikogar pustili ravnodušnega.Ena od elektrarn, ki se oskrbuje z lignitom iz rudnika Kolubar, je tudi TE Nikola Tesla B. Elektrarno sestavljata dva agregata inštalirane moči čez 600 MVA, torej je vsak primerljiv z velikostjo predvidenega bloka TEŠ 6. Ob začetku gradnje elektrarne je bila predvidena izdelava štirih blokov, vendar sogovorniki dvomijo, da bodo vsi kdaj zgrajeni. Prvi blok je bil sinhroniziran na elektroenergetsko omrežje že davnega leta 1983. Srečno naključje našega obiska je hotelo, da je bil en agregat elektrarne v remontu, tako da smo si lahko od blizu ogledali razstavljeno parno turbino. Sledil je še ogled komandnega prostora.Na koncu dneva je sledil krajši vodeni ogled Beograda, ki ga je popestrila še krajša nevihta na Kalemegdanu.

Ko to tamo peva

Da ne bi bila ekskurzija preveč naporna, je bilo poskrbljeno tudi za spremljevalni kulturno-etnološki program. Že prvi dan na kosilu je bilo jasno, da v Srbiji brez pečenja ne gre. Za gastronomske užitke so bile ob večerjah mize polno obložene, ob mizah pa so Romi skrbeli še za zvočno spremljavo. Glasbenikom je pomagal tudi naš sodelavec. I tata bi, sine

To je bila že četrta strokovna ekskurzija in imam srečo, da sem se vseh do zdaj udeležil. Vsaka je prinesla kaj zanimivega in nekaj novega tako s strokovnega vidika kot tudi z vidika medsebojnih odnosov zaposlenih in utrjevanja pripadnosti družbi HSE. Zato upam in verjamem, da bo svet delavcev tudi v novi sestavi nadaljeval začeto delo, družba HSE pa še naprej podpirala strokovne ekskurzije.

Besedilo in fotografije: dr. David Grgič

Bager v odprtem kopu Kolubara Nadzorna soba

20

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

Z G

LE

DA

LIŠ

KE

PR

ED

ST

AV

E Z

A O

TR

OK

E

Zemlja je dobila vročino, a Modri Jan in otroci so jo rešiliV okviru izobraževalnih vsebin za otroke, ki jih pripravlja Modri Jan, je od novembra 2009 do aprila 2010 potekal nagradni natečaj Skrivnostni zvezek. Otroci, ki so naročili zvezek, so skozi šest poučnih nalog spoznali pomen varovanja okolja. Ob zaključku natečaja smo prejeli skoraj 300 izpolnjenih zvezkov, med katerimi je Modri Jan izbral 100 najzanimivejših. Avtorje omenjenih zvezkov je v soboto, 12. junija 2010, povabil na ogled gledališke predstave Zemlja je dobila vročino.

Otroci so na predstavi uživali. Najprej so si ogledali razstavo svojih zvezkov, sledil je ogled predstave, ki so jo odlično izvedli člani ekološko-kulturnega društva Za boljši svet, pomagal pa je tudi Modri Jan. Za konec so se otroci tudi fotografirali z Modrim Janom, kar jim je bilo še posebej v

veselje. Sicer pa vse o prijetnem vzdušju, ki je kljub vročini vladalo v Centru urbane kulture Kino Šiška, povedo fotografije v nadaljevanju.

Besedilo in fotografije: Majna Šilih

Otroci so od novembra 2009 do aprila 2010 izpolnjevali Skrivnostne zvezke.

Ogled razstavljenih zvezkov.

Modri Jan je ob čakanju na otroke bral svojo novo revijo.

21

V pričakovanju začetka predstave.

V pričakovanju začetka predstave

Ob predstavi »Zemlja je dobila vročino« so otroci in starši uživali in se tudi nasmejali.

Ob zaključku so otroci in Modri Jan še skupaj zapeli … … in se fotografirali.

22

Športno srečanje skupine HSE

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

S Š

PO

RT

NIH

IG

ER

Vrstni red ekip:

Končna razvrstitev Ekipa Skupaj točk

1. mesto PV 68

2. mesto DEM 61

3. mesto TEŠ 59

4. mesto TET 51

5. mesto SENG 33

6. mesto HSE 32

7. mesto HSE INVEST 28

V organizaciji Športnega društva Dravskih elektrarn Maribor, so se v soboto, 19. junija 2010 v Dvorani Tabor in njeni okolici v Mariboru odvile športne igre sedmih družb skupine HSE. Iger se je udeležilo več kot 300 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se pomerile/i v desetih kategorijah (badminton, kegljanje, košarka, namizni tenis, nogomet, odbojka, pikado, ribolov, streljanje in tenis). Ekipno so se najbolje odrezali zaposleni iz Premogovnika Velenje, drugo mesto so zasedli zaposleni iz Dravskih elektrarn Maribor, tretje pa zaposleni iz Termoelektrarne Šoštanj.

Badminton

Besedilo: Majna ŠilihFotografije: dr. David Grgič

Tekmovalci so se pomerili v desetih disciplinah…

OdbojkaTenis (finalisti moških dvojic v tenisu – PV : HSE)

23

Nogomet in šestih drugih…

Pred podelitvijo nagrad je zbrane tekmovalce pozdravil generalni direktor HSE Borut Meh.

Borut Meh predaja pokal predstavniku PV.

Tako so se svojih rezultatov veselili tekmovalci iz DEM

Dobre volje ni manjkalo

Ko je zapela Natalija Verboten... … se je plesišče hitro napolnilo.

24

V Velenje je običaj sprejemanja novincev v rudarski stan po starem češkem običaju iz 16. stoletja prišel po 2. svetovni vojni. Prvi skok čez kožo je bil pred Domom kulture 3. julija 1961, ko je šolanje zaključila prva generacija učencev v tedanji Industrijski rudarski šoli. V petdesetih letih je čez kožo skočilo 3373 novincev, dijakov rudarske, strojne in elektro stroke ter v zadnjih letih tudi inženirjev rudarstva in geotehnologije. Leta 1994 so v ceremonial skoka vpeljali tudi častni skok, ki so ga do zdaj opravili pomembni sodelavci Premogovnika Velenje, politiki in gospodarstveniki. Letos je vabilo, da opravi častni skok, sprejel predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor. Izbran je bil zato, ker je v bližnji preteklosti prisluhnil načrtom v zvezi z gradnjo bloka TEŠ 6 in s svojim ugledom in veljavo prispeval k temu, da se ti načrti uresničujejo.

Najprej bom skočil, potem rekel hop!

Ceremonial skoka čez kožo je skrbno dodelan in poteka po poveljih vodje parade mag. Matjaža Koželja. Ta je na povsem poln mestni stadion v Velenju nekaj po 18. uri pripeljal več stoglavo množico uniformiranih rudarjev, na koncu parade pa je korakalo tudi 58 novincev. Šolanje je letos sicer zaključilo 64 dijakov in študentov.Čeprav ni imel zgleda, saj je bil na vrsti pred vsemi novinci, je predsednik vlade Borut Pahor skrbno poslušal navodila vodje in dobro opravil častni skok. »Najprej bom skočil, potem rekel hop!« je za geslo rekel na sodu, po doskoku pa dodal: »Pri vas pravite, da smo eni za eno, drugi za drugo, knapi ste pa za vse. Pred menoj in vlado je nekaj težkih odločitev, zato vas prosim za sodelovanje.«Premier je tudi nagovoril številno občinstvo in pojasnil, da njegova odločitev o gradnji bloka 6 ni bila lahka. Pred njo je

Velenje s 50. Skokom čez kožo potrdilo rudarsko tradicijoVelenje se je v petek, 2. julija, znova odelo v rudarske barve v čast praznovanja dneva rudarjev. Na ulicah so zaplapolale črno-zelene rudarske zastave in zadoneli so zvoki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Letošnji dan rudarjev je bil poleg tega v znamenju praznovanja jubilejnega, 50. Skoka čez kožo.

iskal odgovore, ali je začeta gradnja oportuna, ekonomsko in ekološko upravičena. Sklical je tudi strateški svet, obiskal Šaleško dolino in vodstvu TEŠ zastavljal neprijetna vprašanja ter na podlagi dobljenih odgovorov spoznal, da je gradnja nadomestnega bloka 6 dobra in koristna za Slovenijo. Po Pahorjevem mnenju si bo Slovenija prav z blokom 6, ki naj bi ga pognali leta 2015, zagotovila energetsko preskrbljenost. Poudaril je, da ima sicer Slovenija smel energetski načrt, ki predvideva naložbe v plinovod Južni tok, gradnjo drugega bloka krške nuklearke in gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi.

Blok 6 je pomemben za Slovenijo

»Še ne tako dolgo nazaj je bila Šaleška dolina zaradi rudarjenja in energetske dejavnosti ekološko uničena, ranjena in zaznamovana. Ko smo se zavedli, da tako ne bo šlo več naprej, smo z načrtnim delom in vlaganji Termoelektrarne in Premogovnika začeli sanirati okolje, ki je potekalo in tudi zdaj poteka brez posebnih zakonov in proračunskih sredstev. Vsi okoljski stroški so že zajeti v ceno premoga,« pa je poudaril v svojem nagovoru direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Natančno je povzel podatke o zalogah premoga, ki bodo povsem zadoščale za potrebe bloka 6, ter sklenil: »V Šaleški dolini ni nobenega nasprotovanja tej investiciji, zato ker se vsi, ki tukaj živimo, dobro zavedamo, da blok 6 prinaša predvsem prednosti in izboljšuje sedanjo situacijo.«

Naj sodelavci, naj skupine

Na Skoku čez kožo so tretje leto zapored razglasili naj sodelavca in naj skupine v Premogovniku Velenje in njegovih povezanih

Vodja parade mag. Matjaž Koželj je po ulicah Velenja popeljal več sto uniformiranih rudarjev.

Naj živi nam večno naš rudarski srečno!

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

S 5

0. S

KO

KA

ČE

Z K

OŽ

O

25

družbah. Za naj sodelavce so bili izbrani Simon Klinc iz Premogovnika Velenje, Božo Jeseničnik iz HTZ Velenje, Miran Lukaček iz PV Invest, Mijo Pranjić iz RGP in Tomaž Lenart iz GOST. Za naj skupini v okviru Premogovnika Velenje sta bili izbrani moštvo odkopa G2/C, ki je v letu 2009 v južnem krilu jame Preloge doseglo zelo dobre rezultate odkopavanja, ter iz povezane družbe HTZ Velenje delovna skupina Popravilo napredovalnih strojev, ki je bila lani in letos zelo aktivna pri opremljanju in sestavljanju napredovalnih strojev GPK–PV.

64 novih moči

V Šolskem centru Velenje je v letošnjem šolskem letu šolanje končalo 21 rudarjev, 13 rudarskih tehnikov, 15 dijakov strojne smeri, 13 dijakov elektro smeri ter 2 študenta Oddelka

geotehnologije in rudarstva. Čez sode se je ob pomoči starešin in botrov podalo 58 novincev, svoja gesla pa so posvetili knapovščini, tradiciji, delu, prijateljstvu, politiki in dekletom. Vse ponosno in s pridihom humorja, k čemur jih je spodbujal tudi vodja mag. Koželj. Če je bil skok za novince pomešan s tremo in ponosom, je bila prireditev za več tisoč gledalcev znova prikaz, da je Velenje rudarsko mesto in bo to še dolgo ostalo. Kajti za Premogovnikom Velenje in Velenjem je 50 let Skokov čez kožo, pred Premogovnikom Velenje je še 50 let odkopavanja premoga. To je priložnost za še veliko generacij mladih, da se odločijo za poklic v rudarstvu in da slovesno potrdijo pripadnost rudarskemu stanu.

Besedilo: Diana JanežičFotografije: Ivo Hans Avberšek

Dan rudarjev je praznik Šaleške doline.

Skočil in rekel hop.

Častni gostje – Borut Meh, Borut Pahor in dr. Milan Medved »Premogovnik Velenje ima ob izgradnji bloka 6 povsem jasne naloge za prihodnost,« je dejal dr. Milan Medved.

Od 2. julija 2010 ima rudarski stan 64 novih članov.

26

› O

GL

AS

NO

SP

OR

OČ

ILO

Ali veste, kolikokrat v zadnjih nekaj letih je bila na območju, kjer živite, voda oporečna?Največkrat predstavljata težave motnost in mikrobiološka oporečnost (prisotnost bakterij ali virusov). Standardi za običajno pripravo pitne vode zahtevajo 99,99-odstotno čisto vodo. To ne pomeni, da voda ne vsebuje bakterij, virusov ali težkih kovin, pomeni le, da jih ne vsebuje toliko, da bi povzročali težave pri zdravju. Vam to zadošča?

Lahko dobite več!

Ker tudi v Sloveniji prihaja do slabšanja kakovosti zalog pitne vode, so razvojne dejavnosti pripeljale do novih postopkov filtriranja vode oziroma odstranjevanja oporečnih sestavin iz nje. Zato smo v podjetju HTZ Velenje I. P., v sodelovanju z Inštitutom za napetostno fiziko in raziskavo materialov v Tomsku (Rusija) in Kemijskim inštitutom Ljubljana, razvili filtrske vložke in filtracijske sisteme AquaVallis.Osnova filtrskih vložkov AquaVallis je sodobna in varna nanotehnologija, s pomočjo katere je razvit filtracijski

Ali ste prepričani, da pijete čisto pitno vodo?Ko govorimo o pitni vodi, si večina ljudi predstavlja vodo iz vodovodnega omrežja ali vodo iz pipe. V zadnjem času vse več ljudi pomisli tudi na ustekleničeno vodo, ki pa je običajno okoli tisočkrat dražja od vode iz vodovodnega omrežja. Tako ustekleničena voda kot voda iz pipe morata biti neoporečni s kemijskega in mikrobiološkega vidika.

manjša površinska napetost, lažji prehod vode v celice in tako posledično boljše čiščenje ter lažja hidracija vode v telo. Kot močan antioksidant naše telo oskrbi z obilico kisika, ki nam posredno daje energijo in uravnava pH našega telesa, kar pomaga preprečevati bolezni. Je močan detoksifikant in izreden hidrator, do šestkrat boljši kot običajna voda. Prodajni program AquaVallis vam ponuja tudi ionizator vode za pripravo kakovostne ionizirane vode. Vodo dejansko obogati z negativnimi vodikovimi ioni, ki so gorivo življenja in preprečujejo razvoj bolezni.Če se želite pridružiti večji skupini uporabnikov in narediti nekaj za zdravje, smo pravi naslov. Več informacij o programu AquaVallis najdete na naslovu www.AquaVallis.si. Lahko nas pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 81 89, z veseljem vam bomo svetovali in na vašo željo brezplačno izmerili oksidacijsko-redukcijski potencial (ORP) vaše vode.

Besedilo: mag. Saša Jelen

material, ki iz vode odstranjuje viruse in bakterije z 99,999999-odstotno učinkovitostjo. Poleg mikrobioloških agensov filtrski vložki AquaVallis iz vode odstranjujejo tudi težke kovine in koloide. Omenjene lastnosti smo s pomočjo Kemijskega inštituta Ljubljana testirali s filtracijo visokih koncentracij fekalnih bakterij ter različnih kovin. Opravljene teste je potrdil tudi Inštitut za varovanje zdravja RS. Tako zagotovimo boljši okus vode, izločimo klor in druge zdravju škodljive snovi ter zagotavljamo filtracijo vode z majhnimi padci tlaka, s primerno hitrostjo in s tem zadostno količino pitne vode. Gospodinjstvom ponujamo razne filtracijske sisteme, ki jih namestimo na mesta, kjer običajno pijemo vodo. Tako je družina zavarovana pred morebitnimi nezgodami na vodovodnem omrežju, ki smo jim priča vedno pogosteje. Večini priporočamo podpultne sisteme na eni pipi, ki so priključeni neposredno na javni vodovod ter porabijo minimalen prostor v kuhinjskem elementu. Alkalna ionizirana voda postaja najpomembnejša preventivna zdravstvena pridobitev naše generacije in je najboljša dosegljiva pitna voda, ki jo odlikujejo manjši vodni skupki,

oglasno sporočilo

27

Leta 2003 so Kajakaški zvezi Slovenije (KSZ) zaupali organizacijo svetovnega prvenstva v kajak-kanu slalomu, ki bo potekalo na brzicah Save v Tacnu od 7. do 12. septembra 2010. Tako bo vsa Slovenija dihala s kajakaši z vsega sveta.Glede na vrhunske rezultate, ki so jih v pretekli tekmovalni sezoni dosegli slovenski kajakaši, Peter Kauzer z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka in 3. mesto na svetovnem prvenstvu dvojca Taljat-Božič, kaže, da bo letošnje svetovno prvenstvo še posebej napeto. Visoka stopnja vrhunskosti, ki jo kažejo slovenski športniki, je izhodišče tudi za organizacijski odbor prvenstva, ki se nanj intenzivno pripravlja že več kot leto dni. Njihova želja je poleg zagotavljanja optimalnih razmer za izvedbo tekmovalnega dela zagotoviti edinstveno izkušnjo tudi za vse obiskovalce in v Ljubljani ustvariti pravi kajakaški festival. Pokroviteljstvo nad svetovnim prvenstvom je prevzel predsednik države dr. Danilo Türk, častni predsednik organizacijskega odbora pa je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, kar daje dogodku še večjo veljavo.

Celostna grafična podoba

Da bo prvenstvo kar se da dobro poznano, so organizatorji že leto dni nazaj poskrbeli za svežo, športno obarvano celostno grafično podobo, ki bo temelj vseh promocijskih dejavnosti. Svetovno prvenstvo v kajak-kanu slalomu, Ljubljana 2010 je dobilo tudi svoje uradno, krajše ime – SLOKA 2010, ki ga bo vedno spremljal razigran slogan DIVJA VODA, ČISTI UŽITEK.

Svetovno prvenstvo v kajak-kanu slalomu, Ljubljana 2010 - Sloka 2010

Leto 2010 bi lahko poimenovali kot leto športa, saj je polno velikih športnih dogodkov, ki ustvarjajo pravo navijaško vzdušje – od zimskih olimpijskih iger, svetovnega prvenstva v nogometu do svetovnega prvenstva v košarki in še bi lahko naštevali. Ti so se ali se še bodo odvijali po vsem svetu, na zemljevid organizatorjev svetovnih prvenstev v letu 2010 pa se bo zapisala tudi Slovenija.

Sponzor svetovnega prvenstva je tudi družba Holding Slovenske elektrarne d. o. o.

Še posebej je razveseljujoče, da bo imelo prvenstvo tudi svojo maskoto, Potočnega raka, ki je sam po sebi simbol čiste vode, življenja v vodi in okrog nje. Hkrati je rak tudi žival, ki deluje samozavestno, bojevito in na drugi strani živahno. Z veseljem se bo pridružil vsem tekmovalcem in postal del njihove druščine, saj tudi oni veljajo za samozavestne na tekmovalnih prizoriščih, za zelo tekmovalne in nemalokrat tudi za zelo živahne.

Sloka kot kajakaški festival

Tovrstni športni dogodki so odlična priložnost za organizacijo zanimivih spremljajočih dejavnosti, ki so bodisi bolj družabno-kulturne narave bodisi vključujejo tudi izobraževalne programe.SLOKA 2010 daje največji poudarek ozaveščanju ljudi, predvsem otrok, o ekologiji – o pomenu čistih voda. Zanje KZS pripravlja različne tematske akcije,

svoje znanje in izdelke pa bodo pokazali tik pred prvenstvom. Med samim prvenstvom bo kajakaško obarvano tudi osrčje Ljubljane, kjer si bodo lahko vsi mimoidoči ogledali zanimivo razstavo, si ob začetku prvenstva na Prešernovem trgu ogledali spektakularno otvoritev, največ dogajanja pa bo zagotovo ob savskih brzicah, ki se bo začelo najprej na tekmovalnem prizorišču in nadaljevalo na prireditvenih prostorih lokalnih skupnosti. Vse informacije o aktualnem dogajanju bodo na voljo na spletni strani www.sloka.si.

Nakup vstopnic

Ena od novosti v kajakaškem športu bo tudi nakup vstopnic, ki jih bodo kupili prav vsi – organizatorji, sponzorji, prostovoljci, častni gostje. Kot prvi bo vstopnico kupil župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Posebnost pa je tudi ta, da bo celoten izkupiček od nakupa vstopnic s strani organizatorjev namenjen donacijski akciji v lokalni skupnosti. Vstopnice bodo na voljo v vseh prodajalnah Eventima, kupili pa jih boste lahko tudi prek njihove spletne strani www.eventim.si in spletne strani www.sloka.si. SLOKA 2010 bo zagotovo največji športni dogodek v Sloveniji, ki bo s celotnim programom – tekmovalnim in spremljajočim, poskrbel za pravi kajakaški festival ob divji vodi za čisti užitek. PREGLASIMO SKUPAJ SAVSKE BRZICE!

Besedilo: Maja Tomc, strokovna sodelavka za tržno komuniciranje OKS-

Olimp, d. o. o.

› O

GL

AS

NO

SP

OR

OČ

ILO

Tudi HSE na SLOKI 2010

Najboljšim se bo v Tacnu pridružil tudi Holding Slovenske elektrarne, ki že vrsto let podpira slovenske kajakaše. Vse zbrane bo zabaval predvsem Modri Jan, ki pripravlja za otroke veliko zanimivih in poučnih dejavnosti. Ob tacenskih brzicah bo postavljen poseben otroški kotiček, kjer bodo otroci lahko ustvarjali, se družili z Modrim Janom in njegovim novim prijateljem Potočnim rakom ter navijali za slovenske kajakaše.

28