154

časopisskupine HSE

maj2010

Intervju, dr. Milan Medved:Pogumen pogled naprej

Kampanija Energija si, bodi učinkovit -Modra stopinja

Fotoreportaža iz Malezije

Energičninasvet

2

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je 4

› Intervju z dr. Milanom Medvedom,

direktorjem Premogovnika Velenje -

Pogumen pogled naprej 13

› Kampanija Energija si,

bodi učinkovit - Modra stopinja 16

› “Selamat datang”: dobrodošli

v Maleziji 17

› Energični nasvet 21

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Jadranka Lužnik, tel. 05 339 63 62, e-pošta: jadranka.luznik@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Stanislav Senekovič (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Majda Pirš Kranjčec in Janja Štrigl (TEŠ), Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Fotografija na naslovnici:Ivo Hans Avberšek

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

Že Darwin je vedelPomlad 2010. Ameriki se zgodi Times Square, Evropi Grčija, Sloveniji pa sedma strateška konferenca skupine HSE. Kaj imajo te tri naključno izbrane in popolnoma nepovezljive zadeve vendarle skupnega?

Združevanje moči. V boju proti terorizmu, v celjenju evro območja. V iskanju energetskih stičišč. Sklepno sporočilo tradicionalne, sedme strateške konference skupine HSE, ki je bila sredi aprila v Fiesi, je bilo: »Z združevanjem moči do sinergijskih učinkov«. Pregovor namreč pravi, da je veriga samo toliko močna, kot je močan njen najšibkejši člen, čeprav se v HSE nadejamo, da šibkih členov med nami ni; včasih se razrahlja eden, včasih drugi, a celota ne popusti. Skupaj jo držijo jasno zastavljene strategije, ki jih vsako leto znova preve(t)rimo na strateških konferencah, kot je bila letošnja. Premišljene strategije so še posebej pomembne v luči spremenjenih gospodarskih razmer v Sloveniji in svetu, nove energetske zakonodaje in novih usmeritev na področju energetike v Sloveniji, ki so v pripravi. Prihodnost je jasna: skupina HSE ostaja največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji ob hkratni skrbi za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo. To je naše poslanstvo, ki nas zavezuje že skorajda desetletje in ga je letošnja strateška konferenca znova potrdila. Tako bomo nadaljevali aktivnosti pri izvajanju vseh že potrjenih projektov, pri čemer edino merilo ne bo donosnost, temveč v veliki meri stopnja umeščenosti v prostor. Zavedamo se namreč, da energetski projekti stojijo in padejo z uspehom partnerstva med vsemi, ki so vanje vključeni. Zato velja usklajenost tudi na tem področju: optimalne rešitve so bile in bodo tudi v prihodnje plod dogovorov in sodelovanja v vseh fazah projektov.

Vizija nadaljnjega razvoja skupine HSE je zastavljena smelo. A uspešna ne bo, če ne bo skupna nam vsem, družbam, ki skupino HSE sestavljamo. Pred nami so torej velike naloge in pomembne odločitve, ki zahtevajo združevanje: ljudi, moči, potencialov. Skupaj znamo in zmoremo, skupaj smo močni. In na trgu preživijo le najmočnejši. Darwin je že vedel, o čem govori.

mag. Petja RijavecVodja Službe komuniciranja HSE

› U

VO

DN

IK

4

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

Sedma strateška konferenca skupine HSE

Pomlad se je v Holdingu Slovenske elektrarn začela vzdušju priprav na sedmo strateško konferenco skupine HSE, ki je potekala 15. in 16. aprila v Fiesi. Udeleženci so jo zaključili v duhu misli »Z združevanjem moči do sinergijskih učinkov«. (V začetku junija izide posebna številka Energije s povzetki posameznih predstavitev in zaključki konference.)

Skupina HSE je v letu 2010 pred pomembno nalogo: novelirati mora svoj razvojni načrt za obdobje 2010 – 2020 s pogledom do leta 2030, kar ji je s sklepom naložila vlada Republike Slovenije. Kratkoročni in dolgoročni cilji ter strategije skupine HSE se sicer že danes prilagajajo novonastalim gospodarskim in finančnim razmeram, ki bodo pomembno vplivale na delovanje skupine v prihodnosti. A mnoge teh ciljev in strategij bo potrebno nadgraditi. To pa je mogoče le z usklajevanjem celotne skupine. Strateški načrti družb v skupini HSE ter začrtane prihodnje smernice poslovanja so zastavljeni tako, da bodo takšno nadgradnjo omogočali, je bila ena od ugotovitev sedme strateške konference skupine HSE, ki je bila 15. in 16. aprila 2010. Gospodarska in finančna kriza še vedno močno vplivata na delovanje vseh sfer gospodarstva, tudi energetike. Ključno delo skupine HSE bo v prihodnje usmerjeno v konkurenčno poslovanje, ki bo temeljilo na izpolnjevanju hitro spreminjajočih se tržnih pogojev. Seveda pa bodo v skupini HSE sočasno skrbeli za uresničevanje svojega poslanstva, ki je zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. Ob tem bodo še naprej vlagali v tiste razvojne projekte, ki

Dr. Franc Žerdin, dr. Matej Lahkovnik, Borut Meh in ostali udeleženci 7. strateške konference skupine HSE, foto: mag. Janez Keržan

bodo, skladno z zavezujočimi cilji EU, v najmanjši meri obremenjevali okolje, zagotovili varno dobavo električne energije ter dobre poslovne rezultate. Pri izpolnjevanju zahtev trajnostne energetske politike namreč pomembno mesto zavzema zagotavljanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, uveljavljanje učinkovite rabe energije kot prioritete gospodarskega razvoja, ustavitev rasti porabe končne energije ter zniževanje emisij toplogrednih plinov pri proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv. Projekt nadomestnega bloka 6 TEŠ se že izvaja. Naslednje razvojno obdobje je namenjeno obnovljivim virom (OVE). HSE mora utrditi vodilni položaj proizvajalca in trgovca z električno energijo v državi in pomembnega igralca v regiji. V skupini HSE so aktivni tudi pri pripravi strokovnih podlag za doseganje zavez Slovenije do EU, za vzpostavitev pogojev za izvedbo investicij ter na drugih področjih energetske politike. Sodelovali bodo pri pripravi novega Nacionalnega energetskega programa, ki se pripravlja v letu 2010 in se bo v skladu s sprejetimi obvezami na področju proizvodnje električne energije zavzemal za konkurenčno proizvodnjo električne energije v Sloveniji, zmanjševanje okoljskih obremenitev, povečanje deleža OVE ter ustrezno kakovost in zanesljivost oskrbe z električno energijo. Spremembe energetske politike in zakonodaje ter posledično spremembe na energetskih trgih bodo namreč pomembno vplivale tudi na izvajanje nadaljnje razvojne politike HSE in njegovih hčerinskih družb. V ospredju zastavljenih, že začetih ali skorajda realiziranih projektov skupine HSE ostajajo tisti, ki si prizadevajo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje deleža obnovljivih virov v proizvodnem portfelju. Mednje sodijo izgradnja HE na spodnji in srednji Savi, Muri in Idrijci ter drugih vodotokih; projekti izgradnje ostalih projektov OVE (bioplin, solarna energije, vetrna energija itd.), posodabljanje tehnologije na termoenergetskih objektih ter izvedba naložbe v izgradnjo bloka 6 v TEŠ. HSE si bo prizadeval za ohranitev energetskih lokacij ter dejavnosti v Zasavju v smislu zdrave ekonomske, okoljske, tehnične in kadrovske politike. Slednje je v svojem nagovoru podprl tudi mag. Janez Kopač, direktor direktorata za energetiko pri gospodarskem ministrstvu. Na

5

Uvodne besede generalnega direktorja HSE, Boruta Meha, na sedmi strateški konferenci skupine HSE, foto: mag. Janez Keržan

revija za spoznavanje in ohranjanje narave od 4 do 12 let

JUNI

J 201

0

brezplačni izvod | letnik 1, številka 1

Naslovnica prve številke otroške revije Modri Jan, ki izide 5. junija 2010 na svetovni dan okolja.

področju obnovljivih virov energije, predvsem geotermalne energije, solarne energije in biomase, pa vedno bolj aktiven postaja tudi Premogovnik Velenje, ki v sodelovanju s HSE ter nekaterimi domačimi in tujimi institucijami izvaja tudi projekt čistih premogovnih tehnologij.»Skupen sklep na strateški konferenci skupine HSE je, da nadaljujemo aktivnosti pri izvajanju vseh že potrjenih projektov, pri čemer edini kriterij ne more biti donosnost, temveč v veliki meri stopnja umeščenosti v prostor. Vlaganja v nove proizvodne zmogljivosti bodo omogočila izpolnitev zastavljenih ciljev slovenske in evropske energetske zakonodaje. Lokacija Trbovlje še vedno ostaja najtrši oreh, zato smo si dali še tri mesece časa za pripravo strateškega načrta, ki bo sprejemljiv za vse,« poudarja Borut Meh, generalni direktor HSE, in dodaja, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju HSE intenzivno vodil tudi aktivnosti v smislu povečanja obsega trgovanja na trgih JV Evrope: «Smiselno je iskanje povezav z lokalnimi partnerji. V tem trenutku sta prioritetna trga BiH in Srbija, aktivno pa bomo spremljali tudi situacijo na ostalih trgih jugovzhodne Evrope ter sočasno izvajali aktivnosti za pridobitev lastnih proizvodnih zmogljivosti.« Strateške konference skupine HSE se je prvi dan udeležil tudi minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. »Energetika je eden ključnih nacionalnih strateških resursov,« je poudaril ter zagotovil podporo predvsem tistim projektom skupine HSE, ki bodo okoljsko prijazni, na eni, ter rentabilni, na drugi strani. Izpostavil je tudi problematiko umeščanja energetskih objektov v prostor ter pomen učinkovitega komuniciranja z lokalnimi skupnostmi in civilnimi iniciativami, ki so pri gradnji takšnih objektov neredko odločilnega pomena. V skupini HSE se tega zavedamo ter smo si in si bomo tudi v prihodnje prizadevali z različnimi aktivnostmi dosegati vse ključne déležnike pri posameznih projektih. Prva takšna izziva sta projekt izgradnje črpalne HE Kozjak ter HE na

Muri. Komuniciranje ter siceršnje izvajanje teh in vseh ostalih projektov v skupini HSE bo odvisno od izkoriščanja sinergijskih učinkov, ki jih zagotavlja skupni nastop vseh družb skupine HSE na domačem in tujih energetskih trgih.

Predstavitveni film skupine HSE

Za potrebe promocije so v HSE izdelali predstavitveni spot skupine HSE, ki predstavlja posamezne družbe in projekte ter je na ogled na spletni strani www.hse.si, ter spot o obnovljivih virih energije, ki si ga lahko pogledate na spletni strani www.modra-energija.si.

Izšla bo otroška revija Modri Jan

Spletna stran www.modri-jan.si bo zaživela v sveži podobi, saj se v maju zaključuje šest mesečni projekt za osnovnošolske otroke »Skrivnostni zvezek«, s katerim je Modri Jan skozi poučne naloge otroke spodbujal k skrbi za okolje. Pripravljajo pa se tudi na izid prve številke brezplačne revije MODRI JAN, ki bo namenjena otrokom od četrtega do dvanajstega leta starosti in bo izhajala štirikrat na leto – v vsakem letnem času ena številka – ter bo še en korak v smeri spodbujanja otrok k razmišljanju o naravi, njenih prebivalcih in skrbi zanjo. Že sedaj lahko na spletni strani www.modri-jan.si izpolnite obrazec in si zagotovite svoj izvod revije.

Podpora kampanji Energija si, bodi učinkovit

Tudi letos je HSE podprl vseslovensko kampanjo »Energija si, bodi učinkovit«, ki se nadaljuje z akcijo MODRA STOPINJA, ki spodbuja k energetsko učinkovitemu ogrevanju in hlajenju ter rabi obnovljivih virov energije iz Slovenskih rek - Modre energije. Kampanja je predstavljena na spletni strani www.hse-energija.si ter na 16. strani Energije.

6

Mura je primerna za energetsko rabo

Na 23. mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov Megra, ki je potekal od 23. do 27. marca v Gornji Radgoni, sta združenje za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije in Dravske elektrarne Maribor (DEM) 25. marca pripravila posvet z naslovom Trajnostni razvoj območij ob reki Muri v povezavi z energetiko. DEM je prvič predstavil delne izsledke dvanajstih področnih študij, ki naj bi vsestransko proučile dobre in slabe strani morebitne gradnje verige hidroelektrarn na reki Muri, ob tem pa privedle do krovne študije o trajnostnem razvoju območja ob reki Muri v smislu predvidene gradnje osmih hidroelektrarn.

»Zavedati se moramo, da je Slovenija tudi v času recesije še vedno neto uvoznica energije, zato potrebuje nove vire energije, obenem pa se je zavezala, da bo povečala delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Reka Mura je hidrološko druga najprimernejša reka za energetsko izrabo v Sloveniji, študija pa naj pove, ali je takšna izraba z vidika lokalnega gospodarstva, družbe in naravnega okolja sprejemljiva ali ne,« je na začetku posveta izpostavil direktor DEM, mag. Viljem Pozeb.Študije so pokazale, da naj bi na gospodarskem področju gradnja elektrarn pomenila nove poslovne priložnosti za lokalno gospodarstvo in prebivalstvo, lokalne skupnosti pa si lahko obetajo več kot tri milijone evrov letnih prihodkov od koncesnin in nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Izdelovalci turistične študije so ocenili, da bi se z izgradnjo elektrarn povečalo število turistov na območju, število nočitev in število zaposlenih v turizmu. Kot pozitivno so morebitno gradnjo hidroelektrarn ocenili tudi izdelovalci kmetijske študije, ki pričakujejo izboljšan vodni režim, možnost uvajanja novih kultur, zmanjšanje nevarnosti poplav, možnost namakanja polj ter zvišanje podtalnice. Posebna študija je pokazala, da bi se razmere za avtohtone ribje vrste z izgradnjo elektrarn poslabšale. O mogočih vplivih na živali, rastline in habitate niso govorili, študija bo predstavljena naknadno. Vpliv morebitne gradnje na lokalno družbeno okolje izdelovalci študije ocenjujejo kot pozitiven.

Mura, Veržej, foto: Roman Jeseničnik

Negativne posledice visokih vod v decembru 2009 na proizvodnjo električne energije v HE Solkan so odstranjene

Obilno deževje konec decembra 2009 je skupaj s taljenjem snega povzročilo porast pretoka reke Soče, ki je v profilu HE Solkan znašal okoli 2300 m3/s, kar je pomenilo visoko vodo s povratno dobo 50 let.Visoke vode na pregradi Solkan niso povzročile nobenih gradbenih poškodb, prišlo je le do manjših erozijskih poškodb na brežinah reke Soče. Po upadu pretoka Soče pa se je opazil padec moči elektrarne, in sicer za dober MW pri instaliranem pretoku 180 m3/s. Negativno presenečenje je bilo kmalu vidno

v bistveno višji gladini spodnje vode, ki jo je povzročila na novo nastala prodnokamnita sipina v strugi Soče približno tristo metrov dolvodno od pregrade HE Solkan. Ta velika količina naplavljenega materiala (okoli 4000 m3) je povzročila naravno bariero oziroma jez, ki je gladino spodnje vode tik za pregrado dvignil za skoraj 80 centimetrov. Prodnokamnito sipino je bilo treba seveda čim prej odstraniti, vendar je

Prodnokamnita sipina pod HE Solkan, nastala po visokih vodah, foto: Arhiv SENG

Očiščena sipina in zavarovana brežina s kamnito zložbo, foto: Arhiv SENG

7

navidezno preprosto delo čakalo veliko ovir, predvsem težka dostopnost. Delo je lahko potekalo le med nizkimi pretoki reke, istočasno pa je morala proizvodnja HE Solkan potekati nemoteno.Po pridobitvi vseh soglasij (naravovarstvenikov, vodarjev, ribičev itd.) in potrebne projektne dokumentacije so se v začetku februarja 2010 začela dela z izdelavo nove dostopne poti v strmi brežini do struge Soče oziroma mesta sipine. Nato so sledili izkop, premet in deponiranje naplavin vzdolž desnega brega reke, kjer je bilo dovolj prostora za naplavine, ter hkratna izvedba zavarovanja brežine s kamnito zložbo iz skal. Načrtovana dela so se uspešno opravila in zaključila konec marca 2010 kljub vmesni visoki vodi, ki je vsa dela ustavila za dobrih štirinajst dni. Pri tem je bilo iz struge Soče odstranjenih 4000 m3 materiala, narejena je bila nova dostopna pot, zaradi omejenosti prostora pa je vsa dela lahko izvajal le en bager ob asistenci enega vozila (demper). Pozitiven učinek opravljenega dela se izraža v znižani gladini spodnje vode za skoraj en meter, kar pomeni povečanje moči HE Solkan do pet odstotkov.

Hidroelektrarna Boštanj

Na HE Boštanj so zaključene garancijske meritve na agregatu 2 in pogodbeno poskusno obratovanje tega agregata. Tako se uspešno zaključuje sanacija statorja na agregatu. Na podlagi rezultatov garancijskih meritev in uspešno izvedenih testov bo podana tudi vloga za pridobitev uporabnega dovoljenja elektrarne.Uspešno je bil izveden tudi zagon agregata na prazne zbiralke, kjer je elektrarna delovala otočno, to pomeni, da je z obratovanjem agregata 2 napajala lastno porabo. Testi so bili uspešno izvedeni v sodelovanju s strokovnjaki iz DEM, HSE Invest in HSE in obratovalnim osebjem na HE Boštanj.

Hidroelektrarna Boštanj, foto: Arhiv HESS

Proizvodnja v marcu in aprilu

V marcu in aprilu so v TEŠ v omrežje oddali 710,2 GWh električne energije. Od tega je bilo iz premoga proizvedenih 673,8 GWh in iz plina 36,4 GWh. Za potrebe daljinskega ogrevanja Šaleške doline so Komunalnemu podjetju Velenje oddali 78,8 GWh toplotne energije. Za omenjeno proizvodnjo električne in toplotne energije so porabili 716.108 ton velenjskega lignita in 10,7 milijona Sm3 zemeljskega plina.

Z Evropsko investicijsko banko podpisali novo pogodbo za še 200 milijonov evrov

Leta 2007 so v TEŠ z EIB podpisali pomembno pogodbo za financiranje naložbe blok 6 in pridobili 350 milijonov evrov posojila.

Zaradi povečanja upravičenih stroškov naložbe so EIB zaprosili za povečanje zneska, predvsem zaradi dejstva, da EIB financira naložbene projekte po najugodnejših pogojih in z najdaljšim odplačilnim rokom. Na njihovo veliko zadovoljstvo jim je EIB konec lanskega leta sporočil, da je pripravljen financirati projekt z dodatnimi 200 milijoni evrov. Po uspešno zaključenih pogajanjih so 22. aprila 2010 podpisali novo pogodbo, s katero so zagotovili 550 milijonov potrebnih sredstev za blok 6.

Presojevalci učinkovitost sistema vodenja podkrepili s pohvalami

19. in 20. aprila 2010 je potekala zunanja presoja vseh štirih standardov, ki so integrirani v enoten sistem vodenja. Učinkovitost sistema vodenja TEŠ ISO 9001:2008, ISO 14001:2004, BS OHSAS 18001:2007 in ISO/IEC 27001:2005 je izvedla skupina zunanjih presojevalcev TÜV SÜD – Sava, d. o. o.. Med presojo in na zaključnem razgovoru so presojevalci učinkovitost sistema vodenja podkrepili s

Dominique Courbin, predstavnik banke EIB in dr. Uroš Rotnik, direktor TEŠ med podpisom pogodbe. Foto: Janja Štrigl

8

pohvalami in pozitivnimi opažanji.Dokumentacija vseh štirih sistemov je integrirana in elektronsko vodena. Vsi postopki, ki se izvajajo po vseh štirih standardih, so poenoteni in se izvajajo skupaj. Družba ima zelo pregledno in učinkovito dokumentirane procese, urejeno dokumentacijo, vpeljane sisteme merjenja procesov. Na področju informatike so vsi sistemi vpeljani, se izvajajo in preverjajo, vzdržujejo in izboljšujejo v okviru enotnega sistema vodenja. Organizacija deluje ustrezno z zakonskimi in drugimi zahtevami. Na področjih, kjer prihaja do odstopanj, pa so vzpostavljeni programi za Okolje, VPD in SUVI. Vsi ti programi poudarjajo TEŠ kot organizacijo, ki v veliki meri skrbi za čim čistejše okolje, skrbi za zdravje in varnost zaposlenih in z informacijami ravna skladno z zakonskimi in drugimi zahtevami sistema.Seveda pa sistemi kakovosti ne bi bili na tako visoki ravni brez podpore vodstva, lastnikov procesov, izdelovalcev procesov, notranjih presojevalce in vseh zaposlenih v TEŠ.

Po štiriinpetdesetih letih zaustavili blok 1

31. marca 2010 ob 13. uri so po 54 letih delovanja trajno zaustavili blok 1. S tem nadaljujejo postopno zapiranje že dotrajanih blokov elektrarne. Blok 2 so iz omrežja izključili že leta 2008. Po začetku obratovanja bloka 6 konec leta 2014 pa bosta izključena še blok 3 in 4. Blok 5, prav tako po letu 2014, ostaja v hladni rezervi.

Zaustavitev bloka 1 TEŠ, foto: Janja Štrigl

30 MW blok 1 je bil postavljen v prvi fazi gradnje TEŠ, leta 1956, zadnjega dne v marcu pa so ga, zaradi dotrajanosti in ekološke, ekonomske in tehnološke nesprejemljivosti za obratovanje, po 54 letih delovanja, trajno zaustavili. V svoji življenjski dobi je blok 1 obratoval 319.553,54 ure, proizvedel 7.435.703.800 MWh in za omenjeno proizvodnjo porabil 10.582.000 ton premoga. V Evropi se bloki zapirajo pri okvirno 270 tisoč opravljenih obratovalnih urah, tako je zaustavitev bloka 1 nedvomno rezultat dobrega vzdrževanja in upravljanja.

Vodikova tehnologija Znanost si zelo prizadeva, da razvija nove vrste tehnologij, povezanih s proizvodnjo energije, pri kateri se sprošča manj ogljikovega dioksida na enoto energije kot pri zdajšnjih, klasičnih. Poimenovala jih je nizkoogljične tehnologije.

V TEŠ se tem prizadevanjem pridružujejo. Formalno so soustanovitelji Centra odličnosti nizkoogljičnih tehnologij – CO NOT, kjer so se zbrali najboljši poznavalci in znanstveniki s tega področja z mednarodnimi referencami. CO NOT je javni zavod, ki se je oblikoval okrog Kemijskega inštituta, Instituta Jožef Štefan in Strojne fakultete Ljubljana. Med pomembnejšimi člani sta tudi Holding Slovenske elektrarne in Petrol. Vseh ustanovitvenih članov je štirinajst.

Ker so poleg proizvodnje električne in toplotne energije tudi proizvajalec vodika, se pojavljajo z razvojnim projektom logistike, ki temelji na uporabi vodika za pogon vozil. Projekt, ki ga razvijajo skupaj s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, pa je zahtevnejši in se spopada s sekundarno regulacijo frekvence prek vmesnega energenta, vodika. TEŠ je klasičen proizvajalec električne in toplotne energije, ki temelji na predelavi lignita. Povezane tehnološke postopke obvladajo, popolnoma pa se zavedajo posledic njihove dejavnosti. Obratno gledano so proizvajalec ogljikovega dioksida, ki živi od stranskega produkta dejavnosti, prodaje električne in toplotne energije. Volja in znanje, da nekaj spremenijo, sta pri njih trajno prisotna. Ravno tako tudi ideje. Z vstopom v CO NOT se jim odpira pot, po kateri bodo prišli do odgovorov na odprta vprašanja in realizacije ciljev, ki si jih vedno postavljajo.

Potrdili visoko strokovno usposobljenost

Junija lani je stopil v veljavo nov Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav. Ta pravilnik določa strokovno izobrazbo in delovne izkušnje delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, ter program strokovnega usposabljanja in preizkusa znanja, ki ju morajo opraviti delavci, da s tem zagotavljajo varnost in zanesljivost obratovanja ter učinkovitost rabe energije. V TEŠ so že lani pristopili k izvajanju pravilnika, ko so usposabljali in izvedli izpite za Vodje energetskega objekta; teh zaposlenih je bilo 34. Letos so usposabljanje nadaljevali za Upravljavce parne turbine, Upravljavce kotlovskih naprav in Upravljavce priprave vode. Celotno usposabljanje so izvedli v TEŠ na podlagi programa, ki izhaja iz pravilnika, hkrati pa so v program usposabljanja vključili tehnološke enote. V celoti je bil izvajalec programa usposabljanja Služba izobraževanja, vsebino pa so priredili napravam. Vseh zaposlenih, ki so tokrat opravljali izpit, je bilo 46, 22 upravljavcev za prve izpite in 24 upravljavcev za občasne izpite. Pomembno je omeniti, da je republiška komisija za izpraševalce vključila tudi zaposlene inženirje TEŠ. V zadovoljstvo vseh so bili izpiti zelo dobro opravljeni, zaposleni pa so tako znova potrdili visoko strokovno usposobljenost.

54 let Termoelektrarne Šoštanj

16. maja 2010 je minilo že 54 let, odkar so v omrežje stekle prve kilovatne ure iz šoštanjske termoelektrarne. Obletnico so v podjetju zaznamovali z razstavo arhivskih fotografij v menzi in s filmom o bloku 6 v avli podjetja.

9

Blok 5 bo do leta 2027 proizvajal največ 1.050 GWh električne energije letno

Nadzorni svet TEŠ je na 8. izredni seji, ki je bila v petek, 7. maja 2010, obravnaval aktualni projekt gradnje nadomestnega bloka 6. Zaradi nekaterih namigovanj o neupravičenosti nadaljnjih vlaganj v blok 5, ki bo po letu 2015 le še hladna rezerva (torej bo obratoval le po potrebi, v primeru ogrožene zanesljivosti oskrbe Slovenije z električno energijo), je namreč vodstvo TEŠ moralo ponovno predstaviti postopnost zapiranja dotrajanih blokov 3, 4 in 5 ter njihovo nadomeščanje z novim, šestim blokom, ki začne delovati leta 2014.Obratovanje blokov 3, 4 in 5 bo omejeno na podlagi tehnoloških, ekoloških in ekonomskih omejitev. Predvidene zaustavitve so:Blok 3 – obratuje do uspešno zaključenega poskusnega obratovanja boka 6 (jesen 2014), po tem ostane v hladni rezervi do leta 2016.Blok 4 – konec obratovanja je pogojen z odločitvijo ELES-a o izgradnji/rekonstrukciji daljnovoda, sicer pa po planu obratuje do uspešno zaključenega poskusnega obratovanja bloka 6 (jesen 2014), po tem ostane v hladni rezervi do leta 2016.Blok 5 – po uspešno zaključenem poskusnem obratovanju bloka 6 (jesen 2014) preide v hladno rezervo in obratuje po potrebi do leta 2027 s proizvodnjo do največ 1.050 GWh/leto. Pri tem velja dodati, da sta na bloku 5 nujni zamenjava statorja in rotorja generatorja.

Obstoječi generator je namreč v tako kritičnem stanju, da je njegova zanesljivost obratovanja že sedaj na zelo nizkem nivoju in je zamenjava v času načrtovanega remonta v letu 2011 nujna. »Zamenjave vitalnih delov generatorja so v termoelektrarnah običajne in močno odvisne od načina obratovanja elektrarne in sistema vzdrževanja. Zato lahko še enkrat, po ponovni temeljiti preučitvi vse razpoložljive dokumentacije s strani strokovnih služb HSE, TEŠ in NS TEŠ, soglašam z njihovimi ugotovitvami, da ne gre za nepotrebni strošek, temveč za nujno naložbo, ki bo omogočila varno in zanesljivo delovanje petega bloka TEŠ v primeru izpada ali okvare bloka 6 ali siceršnje ogroženosti oskrbe z električno energijo,« pojasnjuje mag. Djordje Žebeljan, predsednik nadzornega sveta TEŠ.Nadzorni svet je direktorju TEŠ tudi naložil, da investicijsko vzdrževanje vseh obstoječih proizvodnih blokov ter njihove remonte terminsko in vrednostno uskladi s časovno dinamiko trajnega zaustavljanja teh blokov, z zahtevami HSE ter opredelitvami tretje verzije Noveliranega investicijskega programa (oktober 2009). V slednjem je namreč dinamika zapiranja obstoječih blokov ter delovanja petega in šestega bloka podrobno predstavljena in nikdar ni bilo sporno, da blok 5 po letu 2014 prehaja v hladno rezervo. »Prav pa je, da imamo vsi, ki smo v projekt gradnje TEŠ 6 vključeni, pred seboj jasno razdelan terminski in finančni načrt, saj le transparentnost vodenja takšne naložbe zagotavlja podporo javnosti na eni ter uspešnost izvedbe na drugi strani,« dodaja mag. Djordje Žebeljan, predsednik nadzornega sveta TEŠ. Ta je direktorju TEŠ tudi naložil, da predloži podroben koncept ogrevanja Šaleške doline po vstopu bloka 6 v obratovanje.

Blok 6 TEŠ leta 2014, fotomontaža: Arhiv TEŠ

10

Deponija nenevarnih odpadkov Prapretno

Pri proizvodnji električne energije v Termoelektrarni Trbovlje (TET) nastajajo odpadki, kot so elektrofiltrski pepel, kotlovska žlindra in sadra. Prva dva sta posledica nepopolnega izgorevanja premoga, sadra pa nastaja kot stranski produkt v mokrem kalcitnem postopku razžveplanja dimnih plinov.Z namenom odlaganja omenjenih odpadkov imajo v TET urejeno odlagališče oziroma deponijo nenevarnih odpadkov Prapretno, ki se je sprva imenovalo kar deponija elektrofiltrskega pepela, saj je ta predstavljal količinsko največji delež odloženih odpadnih produktov.

Deponija Prapretno leži na območju med Občinama Trbovlje in Hrastnik. Leži v globoki grapi potoka Prapretniščica. Razteza se v smeri sever–jug v oddaljenosti 600 do 900 metrov severno od kompleksa TET. Spodnji del doline, od izliva Prapretniščice v Savo do nadmorske višine 305 metrov, je strmejši (19 stopinj). Srednji del doline, ki se uporablja za deponiranje, je dolg približno 800 metrov in je nagnjen proti jugu za 4 odstotke. Dno doline je v povprečju široko od 10 do 15 metrov. Pobočje na vzhodni in zahodni strani doline je zelo strmo, poraslo z redkim drevjem, naklonski kot presega 35 stopinj. Zgornji del doline je razširjen in tvori široko kotlino pod vasjo Prapretno.

Odlaganje odpadkov se je začelo pred štirimi desetletji na osnovi pridobljenih potrebnih dovoljenj in soglasij. V preteklosti se je na obeh delih deponije (sever in jug) odlagalo zmes elektrofiltrskega pepela in kotlovske žlindre po dokaj nenadzorovanem postopku z nasipavanjem prostih površin. Z začetkom obratovanja naprave za razžveplanje dimnih plinov

v letu 2005 se je v mešanici deponenta pojavila tudi sadra. Na podlagi novih razmer in skladno s takratno zakonodajo na področju odlaganja odpadkov na odlagališčih se je na osnovi predhodno sprejetega programa odlaganja začelo v letu 2006 načrtno odlaganje, ki vključuje tudi rekultivacijo in saniranje končno oblikovanih površin. Prav tako so se začele izvajati zahtevnejše tehnične in tehnološke rešitve ureditve odlagališča, tako glede tesnjenja tal kot tudi zaključnega tesnjenja telesa odlagališča in ločeno odvajanje padavinskih ter izcednih vod.

Telo odlagališča so oblikovali v berme višine 10 in širine 5 metrov z naklonom 40 stopinj. Odpadki se vgrajujejo v plasteh po največ 50 centimetrov, se sproti vlažijo in utrjujejo. Ko je berma oblikovana, se izvede še prekrivna plast zemljine, humusa in zasaditev z drevesnimi vrstami in zatravitvijo površin. S tem je območje rekultivirano in se vklaplja v obstoječe okolje, kjer se na levem in desnem bregu deponije razsprostira gozd.

V letu 2009 je TET pridobil okoljevarstveno dovoljenje tudi za odlagališče nenevarnih odpadkov Prapretno v skupni kapaciteti 9.700.00 ton. Severni del odlagališča je bil do konca marca 2010 zapolnjen, zdaj se izvaja še končna rekultivacija zadnjih oblikovanih berm. Po remontu v TET se odlaganje začne na južnem delu deponije, kjer je kapacitete še za 2.200.000 ton. Letno se odloži med 110 tisoč in 150 tisoč ton odpadkov, saj se velik delež elekrofiltrskega pepela in sadre proda in znova uporabi kot gradbeni proizvod, za kar imajo tudi pridobljen certifikat o skladnosti.

Po končani ureditvi na severnem delu deponije se površine namenijo primernim rekreativnim dejavnostim, ograja odlagališča pa se prestavi na južni del, kjer se nadaljuje odlaganje po ustrezno načrtovanem postopku.

Formiranje berm na severnem delu odlagališča, foto: Arhiv TET

Menaža za konje na zaključenem in rekultiviranem delu deponije, foto: Arhiv TET

11

Delovna mesta v TET niso ogrožena

Termoelektrarna Trbovlje (TET) je družba skupine HSE, ki pomembno prispeva k njeni tržni in poslovni uspešnosti. S ciljem nadaljevanja proizvodnje električne energije v tem delu Slovenije ter učinkovitega načrtovanja prihodnosti TET, ki ne bo posegala v socialno varnost zaposlenih, bo v prihodnjem obdobju pripravljen investicijski program za optimizacijo izrabe energetske lokacije v Zasavju. V njegovo izdelavo bodo vključeni tudi nekateri vidni slovenski strokovnjaki s področja energetike.

Na sestanku dne 6. maja 2010, ki so se ga udeležili vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), vodstvo Termoelektrarne Trbovlje (TET) s predstavniki sveta delavcev, predstavniki Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) ter predstavniki sindikata TET, je potekala razprava o nadaljnjem razvoju Termoelektrarne Trbovlje in energetske lokacije v Zasavju. Problematika je v skupini HSE prisotna že vrsto let. Dodatno se je zapletla zaradi več dejavnikov. Med pomembnejšimi so gotovo globalni dogodki, ki negativno vplivajo na javno mnenje o termoenergetskih objektih, še posebej ko gre za uporabo fosilnih goriv, na lokalni ravni pa bo prelomno leto 2012, ko v neposredni bližini TET ne bo več mogoče zagotavljati energenta. Zadevo zapletajo tudi realizirane investicije iz preteklosti, saj so bile vse vodene v smeri obnove TET 4. A dogovori, sprejeti na današnjem sestanku, kažejo na pozitivne premike v smeri reševanja problematike te elektrarne; z njimi so zadovoljni tudi predstavniki zaposlenih:«Vodstvo HSE je pokazalo pripravljenost aktivno sodelovati pri ohranjanju energetske lokacije v Zasavju. Vse kaže, da znakov za alarm ni in da tudi delovna mesta niso in ne bodo ogrožena. Vsekakor pa bo potrebno še veliko trdega dela. Eden od mejnikov bo gotovo študija, ki jo je stroki naročil HSE. Nestrpno čakamo njene rezultate,« je po sestanku povedal Franc Dolar, predsednik SDE.

S problematiko TET se že vrsto let resno ukvarja ministrstvo za gospodarstvo RS, predvsem pa HSE kot večinski lastnik TET. To je bilo jasno povedano že na problemski konferenci, ki je bila jeseni 2009 (in na kateri je bilo določeno, da mora biti razvojni program TET zaključen v letu 2010), ter na zadnjih nekaj strateških konferencah skupine HSE, nazadnje na sedmi aprila letos. V HSE so pričakovali, da bo TET na njej predstavil sprejemljivo rešitev. Verjetno jo je tudi imel, seveda v povezavi s potencialnim sovlagateljem v plinski del TET, EFT, ki pa je tik pred strateško konferenco svoje sodelovanje pri izgradnji plinsko parne enote v TET odpovedal. Zato je vodstvo TET pripravilo zgolj projekt prenove obstoječe elektrarne: »Ta je temeljil na obstoječi tehnologiji, po naših pričakovanjih pa naj bi z nekaterimi izboljšavami malenkostno izboljšali izkoristke. S tem pa še vedno ne bi dosegli zahtev, ki v EU veljajo za tovrstne objekte po t.i. BAT (Best Available Technology) tehnologiji,« pojasnjuje mag. Marko Agrež, direktor TET.

Na sedmi strateški konferenci skupine HSE je bil sprejet dogovor, da bo s skupnimi prizadevanji v treh mesecih poiskana rešitev, ki bo ohranila energetsko lokacijo v Zasavju tudi na dolgi rok, zagotovila ekonomično proizvodnjo

električne energije v okviru oziroma v kombinaciji z ostalimi proizvodnimi zmogljivostmi HSE, ter zaščitila delovna mesta v Termoelektrarni Trbovlje. »S tem namenom je HSE že podpisal pogodbo z zunanjo institucijo o pripravi osnutka investicijskega programa za optimizacijo izrabe energetske lokacije TET. V njegovo pripravo bodo vključeni tudi vidni slovenski strokovnjaki s področja energetike in prepričan sem, da bomo na ta način, z združevanjem znanja in izkušenj, za to družbo skupine HSE našli najboljšo možno rešitev,« pravi Borut Meh, generalni direktor HSE, in dodaja: «Seveda pa ne HSE ne TET ne moreta prevzemati odgovornosti za usodo Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), ker je to stvar posebnega zakona in posledica energetske politike, ki jo vodi EU.« Na HSE so pred sestankom prejeli pismi podpore sindikatu zaposlenih v TET dveh zasavskih županov. Takšna pisma so za HSE in TET dobrodošla, saj nakazujejo možnost izdelave razvojnega programa v smeri kogeneracije. V HSE se namreč o možnosti izgradnje energetskega objekta, ki bo služil kot sistemska rezerva elektroenergetskemu sistemu Slovenije, že pogovarjajo z ELES-om.

Pogled na Termoelektrarno Trbovlje iz zraka, foto: Arhiv TET

12

Borut Meh: ”Kot direktor HSE in Velenjčan sem ponosen na Premogov-nik Velenje, podjetje, ki obvladuje slovenski strateški energent in s pomočjo katerega HSE zagotavlja stabilnost energetskega sistema.” Foto: Hans

Vrhunec večera je bil prvi skupni nastop Pihalnega orkestra Premogov-nika Velenje, Harmonikarskega orkestra Barbara in Rudarskega okteta. Ob praznovanju je izšla brošura o Premogovniku Velenje, izdali bodo knjigo Mejniki Premogovnika Velenje, v znamenju obletnice pa bo tudi letošnji jubilejni 50. Skok čez kožo ob dnevu rudarjev. Foto: Hans

135 let tradicije, izkušenj, dela in napredka

V petek, 16. aprila 2010, so v Premogovniku Velenje slovesno zaznamovali 135. obletnico začetkov pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Na prireditvi so počastili tradicijo, izkušnje, se poklonili delu in napredku ter se spogledali s pričakovanji in vizijo svojega obstoja v prihodnosti. Številne goste sta nagovorila direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved ter direktor HSE Borut Meh. Povedal je, da je Premogovnik Velenje podjetje, ki obvladuje slovenski strateški energent in s pomočjo katerega HSE zagotavlja stabilnost energetskega sistema.»Mesto Premogovnika Velenje v HSE je posebej pomembno v času največje investicije v energetiki, to je bloka 6 v TEŠ. Nekateri so hoteli ta projekt spodkopati tudi z »napadi« na

Ponovno med finalisti za Energetsko učinkovito podjetje

V Premogovniku Velenje si prizadevajo za učinkovito rabo energije in so na tem področju v preteklih letih že dosegli nekaj uspehov. Tudi zato so podjetje že drugo leto prijavili na razpis Energetsko učinkovito podjetje 2010, ki ga pripravlja časnik Finance v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za okolje in prostor. Med velikimi podjetji so se uvrstili med finaliste.Kot posebnost so organizatorji letos prvič omogočili tudi glasovanje bralcev in uporabnikov spletne strani Časnika Finance. Ti so tako iz ožjega izbora prijaviteljev, ki ga je pripravila komisija, izbrali svojega favorita v posamezni kategoriji. Tudi zmagovalci spletnega izbora so dobili posebna priznanja, spletno glasovanje pa je bilo ločeno od glasovanja komisije. V spletnem izboru je zmagal Premogovnik Velenje. Premogovnik Velenje porabi za pridobivanje premoga in podporne procese letno 74.000 MWh energije. V podjetju so se odločili, da izpeljejo ukrepe za zmanjšanje rabe energije v svojih poslovnih objektih in v tehnološkem procesu. V zadnjih letih so v podjetju zmanjšali celotno porabo energije za 8 do 10 odstotkov, zmanjšali pa so tudi specifično rabo vseh energentov na proizvod. Kazalniki rabe energije kažejo na konstantno padanje porabe električne energije, toplotne energije in dizel goriva. Zaradi izvedenih ukrepov in učinkovitega ravnanja z energijo se specifična poraba energije vsako leto znižuje. To kaže na posredni prihranek 3,5 do 5 odstotkov v zadnjih treh letih. V 2010 pa želijo obdržati trend prihrankov iz prejšnjih let.Kljub temu da je Premogovnik Velenje energetsko podjetje, redno dosegajo izredne kazalnike uspešnosti gospodarjenja z energenti, kar vpliva na nižjo ceno premoga in elektrike, proizvedene v Termoelektrarni Šoštanj.

Premogovnik Velenje, a na letošnji strateški konferenci HSE smo se prepričali, da ste sposobni odkopati potrebne količine premoga za delovanje bloka 6 po konkurenčni ceni.«Dr. Milan Medved je povedal, da je Premogovnik Velenje zagotovo sposoben speljati prestrukturiranje premogovniške dejavnosti brez ustreznega zakona o zapiranju, kajti to počne že nekaj let in s tem bo nadaljeval z ustanavljanjem novih podjetij, uvajanjem inovativnih dejavnosti. Na prireditvi so zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili spominska priznanja. Prejeli so jih nekdanji direktorji Premogovnika Velenje, HSE, MO Velenje, Občina Šoštanj, NTF – oddelek za geotehnologijo in rudarstvo, Inšpektorat Republike Slovenije za energetiko in rudarstvo, Gospodarska zbornica Slovenije, Energetska zbornica Slovenije in TEŠ. Praznovanje so povezali tudi s humanitarno gesto – dr. Milan Medved je podelil ček v vrednosti 10.000 evrov Varstveno-delovnemu centru Savinjsko-šaleške regije, ki pokriva potrebe odraslih invalidnih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju na področju upravnih enot Velenje, Mozirje in Žalec oziroma petnajstih občin. V imenu varovancev in sodelavcev ga je prevzela in se zanj zahvalila direktorica VDC SAŠA Darja Lesnjak.

13

Dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje, foto: Diana Janežič

Pogumen pogled naprej11. aprila letos je minilo 135 let, odkar se je Francu Magesu, posestniku z Dunaja, v Šaleški dolini posrečil veliki met, ko je v bližini zdajšnjega jaška Škale naletel na glavni sloj premoga. Od takrat teče dolga in bogata zgodovina Premogovnika Velenje. V 135 letih so v njem odkopali 220 milijonov ton premoga. V skladu z načrti naj bi ga do leta 2054 še skoraj 130 milijonov, kar pomeni, da bo v Šaleški dolini nakopanih 350 milijonov ton premoga za energetske potrebe države.

Ob visoki obletnici premogovništva v Šaleški dolini smo se pogovarjali z direktorjem Premogovnika Velenje, dr. Milanom Medvedom.135 let delovanja premogovništva v Šaleški dolini so krojile potrebe po premogu in električni energiji, bili so vzponi in padci, pa vendarle lahko rečemo, da se je zlasti po 2. Svetovni vojni premogovnik hitro razvijal. Katere mejnike bi izpostavili vi?V prvih letih po odkritju premoga je premogovnik deloval v manjšem obsegu, po nekaj letih raziskovalnih del se je začela redna proizvodnja, glavni

razvoj premogovnika pa zasledimo po 2. Svetovni vojni, najbolj od leta 1960, ko so se v državi začele večati energetske potrebe. V 70. letih je že bila uvedena tako imenovana Velenjska odkopna metoda, seveda v svoji prvotni obliki. Kasneje se je ta metoda zelo razvijala in pravim, da se razvija še vedno, kar vsako leto dokazujemo z novimi prijemi. Velenjska odkopna metoda je mednarodno zaščiten patent. To je pojem, ki ima pomen tudi v svetovni rudarski stroki in o njej se učijo tuji študentje rudarstva. Dokazano je najproduktivnejša metoda

za odkopavanje debelih slojev premoga.V letih 1960–1970 zasledimo že tudi prve poskuse modernizacije delovnih procesov. Postopoma smo v 70. in 80. letih prešli s klasičnega načina odkopavanja premoga, pri katerem je šlo za težko fizično delo rudarjev v včasih nemogočih delovnih razmerah, na najsodobnejši način odkopavanja premoga. Danes se Premogovnik Velenje uvršča med najsodobnejše premogovnike s podzemnim pridobivanjem premoga v Evropi. To dokazujemo na različne načine.V 80. letih, predvsem v letih 1984 in

› IN

TE

RV

JU

: dr.

MIL

AN

ME

DV

ED

14

1985, je z letno količino pridobljenega premoga Premogovnik Velenje porušil vse rekorde. Odkopanega je bilo več kot 5 milijonov ton premoga, obstajali pa so že tudi načrti, da bi bilo treba pridobiti okoli 6 milijonov ton. Dobro se mi zdi, da do tega ni prišlo, kajti sprašujem se, kakšne šele bi bile posledice premogovništva v Šaleški dolini v tem primeru.Ob preletu zgodovine ne smemo pozabiti, da je Premogovnik Velenje oziroma Rudnik lignita Velenje, kot se je včasih imenoval, v največji mogoči meri preoblikoval Šaleško dolino. Zaradi potreb po premogu, ugrezanja površin nad premogovnimi sloji je bilo treba preseliti skoraj 400 družin ali več kot 2000 ljudi, porušiti več kot 800 objektov – stanovanjskih, gospodarskih, sakralnih … Kdor tega ni doživel, težko razume številne travme, ki so jih doživljali ljudje pri zapuščanju domov. Številne življenjske zgodbe so se drugače zavrtele, kot bi se morda sicer.Na drugi strani pa je Premogovnik Velenje dolini tudi veliko dal. Na vzhodni strani doline je nastalo povsem novo mesto – Velenje, v njem pa nova stanovanja, šole, infrastruktura. Gledano v preteklost je vedno težko tehtati, kaj bi bilo bolje, če bi bilo drugače.V zadnjem obdobju me kot domačina veseli tudi to, da se je nehala dolgoletna blokada Šoštanja in da je v njem čutiti vedno močnejši razvojni utrip.

Kakšen je Premogovnik Velenje v jubilejnem letu?V jubilejnem letu je lepo gledati naprej. Imamo namreč izdelan Razvojni načrt do leta 2027, to je letnica, do katere naj bi obratoval blok 5, kot hladna rezerva. Naše podjetje je vsekakor močno vezano na potrebe po premogu v Termoelektrarni Šoštanj. Glavni projekt, ki nam vzbuja optimizem, je nadomestni objekt za stare elektrarniške bloke, to je blok 6. Podatki, ne naši, temveč iz mednarodnih analiz, kažejo, da bo premog tudi v prihodnjih desetletjih zelo pomemben energent na evropskem in svetovnem trgu. Njegova poraba v svetovnem merilu raste. Premog pa – roko na srce – škoduje okolju. Tega se zavedamo, zato vedno poudarjamo, da ga moramo uporabljati samo v modernih termoenergetskih objektih.

Takšen bo blok 6.Na razpolago je še dovolj premoga. Od nekaj več kot 170 milijonov ton bilančnih zalog je zdaj v eksploatacijskem polju, torej brez jame Šoštanj, še 127 milijonov ton zalog premoga, ki bodo prišle na površino. Iz investicijskega programa za blok 6 je razvidno, da bo v svoji življenjski dobi potreboval nekaj več kot 90 milijonov ton premoga. Za potrebe bloka 6 je torej lignita več kot dovolj. Razlika do 127 milijonov ton bo porabljena v starih blokih. Menim, da je bolje, da se čim več premoga porabi v bloku 6, ki bo imel bistveno večje izkoristke energije iz premoga in bo bistveno sprejemljivejši za okolje.

Kako v Premogovniku Velenje gledate na svojo vlogo v skupini HSE in kaj od članstva v skupini pričakujete?Tako na letošnji strateški konferenci HSE, ki je bila odlično organizirana, kot na slovesnosti ob 135-letnici Premogovnika Velenje sem poudaril, da se je znova pokazalo za pravilno odločitev, da se Premogovnik Velenje vključi v HSE. V letu 2001 sem sodeloval pri oblikovanju holdinga. Takrat je bilo veliko dvomov, kako naj holding prevzame svojo vlogo in kdo naj se vključi vanj. Premogovnik Velenje se je v HSE dobro znašel, je tvorni član skupine, v okviru možnosti se je sposoben boriti na odprtem energetskem trgu. Velikokrat pozabljamo, da Slovenija, gledano na splošno, nima na razpolago energetskih virov v obilju in poceni. Zato se je treba toliko bolj potruditi, da je naša povprečna proizvodna cena stroškovno čim bolj optimalna.Tudi letos, skoraj že po desetletju delovanja HSE, menim, da je v njej Premogovnik Velenje korektno odigral svojo vlogo. Bila so leta, tudi letošnje je takšno, ko je bila potreba po premogu nekoliko manjša, a tudi leta, ko je bila ta potreba veliko večja, na primer v letu 2008. Do zdaj smo naše obveze glede dobav premoga vedno izpolnjevali. Želim pa si, da bi nekaj premoga iz Velenja porabili tudi v Termoelektrarni Trbovlje, dokler bo obratovala s sedanjo tehnologijo. Pri nas imamo zaradi zapiranja starih blokov do leta 2015, ko bo začel obratovati blok 6, na razpolago količine premoga tudi za porabo v TET. Tudi z vidika optimalnega

gospodarjenja v skupini HSE je to smotrneje kot uvažanje premoga.

Na svoji strateški konferenci ste spremenili osnovne štiri cilje podjetja. V kaj so usmerjeni?Prvi strateški cilj jasno kaže, da smo svoje delovanje povsem podredili konkurenčnemu boju na prostem energetskem trgu. Prvi cilj – prilagajanje razmeram na konkurenčnem trgu – si lahko razlagamo na veliko načinov ali pa le na enega. Ta je, da se je treba odzivati na spremembe na trgu. Torej, nismo zakoličili letnih količin premoga, ampak se bomo morali vsako leto posebej vprašati, kako lahko sledimo razmeram na energetskem trgu.Drugi cilj, ki govori o varnosti in zdravju pri delu ter humanizaciji delovnih procesov, ostaja enak. Glede varnosti in zdravja pri delu sem zadovoljen s trendom upadanja števila nezgod v letnem merilu. Pri humanizaciji delovnih procesov smo storili velike korake naprej s posodobitvijo opreme za gradnjo jamskih prostorov. Na leto naredimo skoraj 7 kilometrov jamskih prostorov, kar predstavlja velike stroške. Posodobitev opreme za ta dela pomeni manj težkega fizičnega dela – zgovoren je podatek, da na leto vgradimo več kot 10 tisoč ton jeklenega ločnega podporja – večjo produktivnost, večje napredke pri delu in s tem večjo ekonomičnost postopkov.Tretji cilj je oblikovan v smislu družbeno odgovornega ravnanja podjetja in spoštovanja okoljskih norm. Nemogoče je zagotoviti, da Premogovnik Velenje ne bi vplival na okolje. Naša naloga pa je, da so ti vplivi čim manjši in so v okviru mednarodno predpisanih norm.Četrti cilj je do zdaj govoril o prestrukturiranju podjetja. Na naši strateški konferenci smo ugotovili, da lahko končno rečemo, da je ta preobrazba končana. Izločili smo dejavnosti, ki niso neposredno povezane s pridobivanjem premoga. Velikokrat rečem, da imajo naši sodelavci v Skupini Premogovnik Velenje težje delo kot mi pri pridobivanju premoga, ker se morajo odzivati na potrebe, zahteve povsem drugačnega trga. Zadovoljen sem s tem njihovim delom; lani smo skoraj 28,5 milijona evrov prihodka ustvarili na

15

trgih izven premoga. Lani smo tudi prvič imeli v krovnem podjetju manj kot 1300 zaposlenih, v vseh hčerinskih družbah pa več kot 1300. To so dobri obeti za prihodnost, saj bi sicer zaradi sodobne odkopne opreme, stalnega večanja produktivnosti in posledično upadanja delovnih mest pri pridobivanju premoga sčasoma ta delovna mesta izgubljali. Večanje prihodkov na drugih trgih pa krepi Skupino PV in prinaša nova delovna mesta. Velikokrat poudarjate, da so vsi dosežki in razvoj zasluga dobrih, sposobnih in pripadnih sodelavcev. Kako skrbite za njihov razvoj?V Premogovniku Velenje dajemo velik poudarek izobraževanju, samoizobraževanju in medsebojni

komunikaciji. Slednje potrjuje tudi podatek, da naše interno glasilo Rudar izhaja od leta 1953. V njem vsak mesec naredimo presek stanja v podjetju, pogledamo naše dosežke, izpostavimo najboljše sodelavce, predstavimo stanje v Skupini PV in lokalni skupnosti.Premogovnik Velenje se uvršča med najboljše zaposlovalce v državi, a ne z merilom, da največ zaposluje, temveč da zaposluje na dobro strukturirana, kakovostna delovna mesta, ob tem pa omogoča zaposlenim gradnjo delovne kariere ter večanje znanja, bogatenje veščin.Ne pretiravam, če rečem, da gre skoraj vsak zaposleni vsake toliko časa skozi eno od oblik izobraževanja. To je pomembno, saj moji sodelavci v jami upravljajo najsodobnejšo tehnologijo in opremo, ki v svetu obstaja na področju

dr. Milan Medved, direktor PV: “Premogovnik Velenje se je v HSE dobro znašel, je tvorni član skupine, v okviru možnosti se je sposoben boriti na odprtem energetskem trgu.” Foto: Hans

rudarjenja, in tega morajo biti vešči.Večino strokovnih izobraževanj izvajamo z lastnimi kadri in v sklopu našega Izobraževalnega centra, za nekatera področja pa najemamo zunanje izvajalce izobraževanj.

Pomen Premogovnika Velenje se ne meri samo z zadovoljevanjem temeljne potrebe družbe po premogu in električni energiji, temveč tudi z vplivi, ki jih ima premogovniška dejavnost neposredno na okolico. V čem se kaže družbena odgovornost vašega podjetja v lokalni skupnosti?Že uvodoma sem dejal, da je Premogovnik Velenje zelo preoblikoval Šaleško dolino, jo tudi poškodoval in uničil. Na drugi strani pa jo je na novo razvil. Kot eden največjih in najpomembnejših industrijskih subjektov na dolino zelo vpliva in jo še vedno oblikuje. Prepričan pa sem, da sta se Premogovnik Velenje in lokalna skupnost naučila korektnega sobivanja in imamo razumevanje za potrebe drug drugega.Premogovnik Velenje, ki deluje po načelih trajnostnega razvoja, na različne načine in v okviru možnosti podpira dejavnosti na izobraževalnem, kulturnem, športnem in humanitarnem področju. S tem dokazujemo svojo dejavno povezanost z lokalnim okoljem, ne nazadnje tudi zato, ker je večina zaposlenih doma v Šaleški dolini oziroma naši regiji.Svojo družbeno odgovornost v zadnjem letu izražamo še na en – morda za koga presenetljiv – način. Kot proizvajalec energenta v veliki meri skrbimo za varčno rabo energije. Uvedli smo Energetsko pisarno in že po prvem letu njenega delovanja se kažejo veliki napredki in prihranki. Že drugič smo sodelovali na slovenskem razpisu za Energetsko učinkovito podjetje in bili med velikimi podjetji finalisti, letos pa smo zmagali pri spletnem glasovanju.Učinkovita raba energije je tisti vidik družbeno odgovornega ravnanja, ki ga s promocijo različnih akcij močno kaže tudi HSE kot največji slovenski dobavitelj električne energije. V Premogovniku Velenje se zato z veseljem pridružujemo naporom, ki jih v te dejavnosti vlaga HSE.

Intervju: Diana Janežič

16

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

Akcija Modra stopinja se je začela 22. aprila na svetovni dan Zemlje. Prva faza akcije, katere investitor je Holding Slovenske elektrarne, bo trajala do konca maja. Osredotočena je na posredovanje uporabnih nasvetov o energetsko učinkovitem ogrevanju in hlajenju ter izobraževanje prek spletne nagradne igre Spoznaj obnovljive vire energije.

Sporočilo akcije

Posebnost akcije Modra stopinja glede na predhodne je v tem, da pod skupnim sporočilom Modra stopinja ugodja povezuje več akcij, ki jih bodo omogočili različni investitorji. Univerzalno sporočilo celotne akcije, ki je izvirno podano v sliki in besedi, je, da je ustrezna temperatura ključnega pomena za obstoj življenja na Zemlji in za bivalno ugodje v naših domovih ter poslovnih prostorih. Bistvo učinkovitega ravnanja z energijo je v tem, da za želeno bivalno ugodje zaradi

Modra stopinjaVseslovenska kampanja “Energija si, bodi učinkovit” se nadaljuje z akcijo MODRA STOPINJA, ki spodbuja k energetsko učinkovitemu ogrevanju in hlajenju ter rabi obnovljive modre energije.

potratnega ravnanja ne potrošimo več energije, kot jo dejansko potrebujemo. S tem zmanjšujemo škodljive vplive na okolje, obenem pa zmanjšujemo stroške za energijo. HSE je v svojem delu akcije sporočilo nadgradil tako, da nas poziva k modremu ravnanju s tem, da uporabljamo obnovljivo modro električno energijo, pridobljeno iz slovenskih rek.

Zabavna in poučna nagradna igra

Spoznaj obnovljive vire energije nam v štirih korakih, ki vključujejo vprašanja o vodi, soncu, biomasi in vetru oziroma geotermalnih virih, predstavi potencial obnovljivih virov v Sloveniji in svetu. Obnovljivi viri energije so ključni za trajnostni razvoj, saj omogočajo proizvodnjo potrebne energije brez emisij CO2 ali pa z neprimerljivo manjšimi izpusti, kot jih povzroča pridobivanje energije iz fosilnih virov.

Zabavno izobraževanje pa nam lahko prinese tudi koristne nagrade, ki so jih prispevali člani mreže Sinergija: Holding Slovenske elektrarne, Gorenje, Mercator, Merkur, Danfoss in Telekom Slovenija.

Le skupaj lahko uresničnimo vizijo

Lani so člani Mreže poslovno-družbene koristnosti Sinergija, ki so se pridružili pobudi kampanje »Energija si, bodi učinkovit«, prek skupnih akcij spodbudili 40 odstotkov individualnih porabnikov v Sloveniji k razmišljanju o ukrepih učinkovite rabe energije, 37 odstotkov pa jih je dejansko začelo izvajati vsaj en ukrep. Ključ uspeha pri uvajanju učinkovite rabe energije je v usklajevanju podjetniških, individualnih in družbenih interesov. Nasveti in nagradna igra so dostopni na prenovljenem portalu www.pozitivnaenergija.si, dostop pa je mogoč tudi prek www.hse-energija.si.

Besedilo: Rajko Dolinšek

17

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

Za začetek naj poudarim, da so nasprotja med zahodno in vzhodno obalo Malezije precejšnja. Medtem ko je zahodna obala, na kateri leži Kuala Lumpur, glavno mesto Malezije, finančno in gospodarsko (bolj) razvita, vzhodno obalo odlikujejo predvsem otoki, idilične peščene plaže, mirno podeželsko okolje in ribiške vasice. Zaradi pomanjkanja časa sva se s težkim srcem odločila, da vsega pač ne moreš videti in doživeti ob enkratnem obisku, ter se osredotočila na polotoško Malezijo, kjer sva bila prav tako prisiljena izpustiti precej ogleda vrednih točk, ampak nekaj mora ostati tudi za naslednjič.

Kuala Lumpur

Po dolgem letu sva iz mrzle Evrope prispela v vročino glavnega mesta Malezije, Kuala Lumpurja, ki je tudi ob polnoči še vrvel od življenja, saj so potekala praznovanja kitajskega novega leta (nastopilo je leto tigra). Po prvem stiku z vročino, vlago, natrpanostjo, glasnem pokanju ognjemetov in stojnic, polnih hrane, ki so privabile tudi manj zaželene goste (glodavce), se počasi sprostiš in začneš uživati v raznoliki prestolnici. Kuala Lumpur leži v zvezni državi Salangor, ki je ena izmed trinajstih zveznih držav, ki sestavljajo Malezijo (med njimi je sedem sultanatov). Je finančno, gospodarsko in politično središče Malezije z več kot dvema milijonoma prebivalcev. Glavna znamenitost sta Petronas Twin Towersa, ki pa sva si ju ogledala zadnji dan potovanja.Da je Kuala Lumpur stičišče več kultur, je mogoče opaziti na vsakem koraku. Med zanimivejše predele mesta sodi Chinatown, kjer se nahajajo kitajska tržnica in množica kitajskih svetišč ter druge znamenitosti. Tam najdemo tudi večino cenejših hostlov in hotelov, in tudi večino nočnega življenja, ki je v drugih predelih mesta manj izrazito zaradi prevladujočega muslimanskega prebivalstva. Dražji hoteli, trgovine in nakupovalni centri pa se večinoma nahajajo v Golden Trianglu, enemu izmed »boljših« predelov Kuala Lumpurja. Za mesto je značilna tudi enotirna železnica (monorail), sistem vlakov, ki potnike prevažajo nad mestom. Iz Kuala Lumpurja sva se že tretji dan odpravila proti notranjosti, natančneje v narodni park Taman Nagara, kjer se na območju okoli štiri tisoč kvadratnih kilometrov razprostirata najstarejši tropski deževni gost na svetu (domačini ga imenujejo jungla) in sotočje rek. Starost gozda ocenjujejo na 130 milijonov let. Zaradi dokaj zapletenega sistema vstopa v park sva se odločila za paketno ponudbo, ki jih v Kuala Lumpurju ni težko najti. Po treh urah vožnje z avtobusom in še nadaljnjih treh urah vožnje po reki z lesenim motornim čolnom prispemo do manjšega naselja na desnem bregu reke, kjer so posebna znamenitost plavajoče restavracije pod vasjo s prenočišči.

Selamat datang«: dobrodošli v Maleziji!

«

V begu pred zimo v Evropi, ki se je februarja vlekla že predolgo, sva se z mojo “slabšo polovico” letos odločila za obisk Malezije. Malezija obsega Malajski polotok in del otoka Borneo (Vzhodna Malezija), ki ga od Malajskega polotoka loči Južnokitajsko morje

Kuala Lumpur: monorail

Kuala Lumpur: Little India

Taman Negara: plavajoča restavracija

18

Tanam Negara: oče in hči, predstavnika enega izmed dveh avtohtonih nomadskih plemen, ki imajo dovoljenje za bivanje na področju nacional-nega parka.

Narodni park se razprostira na levi strani reke, neposredno nasproti restavracij, in takoj naju očara vonj in zvok džungle, ki je, priznam, v večernih urah manj prijeten zaradi vseh mogočih žuželk, nekatere so za naše razmere ogromne. Čeprav lahko park raziskuješ tudi sam – čolni na nasprotni breg vozijo do enajstih zvečer – sva se odločila za lažjo možnost in se že prvi večer s skupino podala na nočni pohod po džungli, naslednje jutro je sledil treking do razgledne točke, sprehod po 60 metrov visokem visečem mostu, spust s čolnom po brzicah ter obisk nomadskega plemena. Poleg raznovrstnih žuželk smo imeli priložnost opazovati vodne bivole, opice pa so se nam, čeprav smo jih lahko slišali, vztrajno izmikale.

Cameron Highlands

Po treh dneh raziskovanja Taman Negare sva se na poti na Penang odločila še za hiter skok v prijetno hladne višinske predele Cameron Highlands, kjer je celo leto večinoma »aprilsko« vreme. Pokrajina, ki je dobila ime po raziskovalcu Williamu Cameronu, se nahaja na severozahodu državice Pahang na nadmorski višini od 1400 do 1800 metrov. Prijetno sveže podnebje in umirjena pokrajina sta za Malezijce in turiste pravi oddih pred velemesti s hitrim življenjskim ritmom ter vročino in vlago nižjih džungelskih predelov. Tu so plantaže čaja, jagod in drugih pridelkov, farme metuljev in Taman Negara: Canopy walk; 60 metrov v zraku, med krošnjami dreves

Cameron Higlands: plantaža čaja

Cameron Higlands: mesto Tanah Rata

19

vzdušje nekakšne azijske Švice. Po trekingih v pravi džungli naju pohodne poti v tem predelu sicer niso navdušile, so pa vsekakor vredne ogleda plantaže čajev, ki ponujajo res veličasten razgled. Pri raziskovanju naju je seveda takoj ujela ploha, v tem predelu dežuje vsako popoldne, vendar pa so dobra hrana (tipičen steamboat) ter ogled plantaž in farme metuljev naslednji dan to več kot nadoknadili.

Otok Penang — kratek postanek

Po dvodnevni ohladitvi v Cameron Highlands sva se v popoldanskih urah odpravila nazaj na vzhodno obalo Malezije, na približno pet ur oddaljen otok Penang. Otok leži v državici z istim imenom, s celinskim delom pa ga povezuje most Penang Bridge, z dolžino 13,5 kilometra eden najdaljših v Aziji. Glavno mesto otoka je Georgetown. Mesto, kjer se prepleta tradicionalno z modernim, je pod Unescovo zaščito, hkrati pa je tudi raj za nakupovanje. Mesto odlikuje tudi nekoliko živahnejše nočno življenje, naju pa je navdušilo tudi dejstvo, da je mesto zelo prilagojeno potrebam popotnikov, vse potrebne informacije so namreč dosegljive na dveh ulicah, kjer se je nahajala tudi večina hostlov, hotelov in barčkov, drugače pa sva od mesta z oznako kulturna dediščina pričakovala nekoliko več. Zato pa naju bolj navduši pol ure oddaljen Kek-Lok-Si temple, največji budistični tempelj v Severni Aziji, katerega posebnost je ta, da še vedno raste, v njem pa se prepletajo budististična svetišča s kitajskimi. Tja se odpraviva kar z mestnim avtobusom, ko pa želiva še na drugo turistično »vročo točko« Penang Hill, razočarana izveva, da je zaprt, zato se odpraviva še do dveh budističnih templjev v središču mesta in se sprehodiva po starem kolonialnem centru Georgetowna, ki se precej razlikuje od nekoliko zanikrnih ulic, kjer se odvija glavnina življenja. V načrtu sva sicer imela še en dan, ko bi raziskovala otoške plaže, vendar pa naju je ameriški par tako navdušil nad najino naslednjo destinacijo Perhentians, da sva še isti večer rezervirala prevoz na te rajske otoke. Ob petih zjutraj naslednje jutro sva bila tako že na poti na zahodno obalo Malezije.

Rajske plaže otokov Perhentians

Ko sva okoli poldneva precej neprespana in po adrenalinski vožnji s speedboatom prispela na manjšega od otokov Perhentians (Kecil), se je začel sproščeni del najinega dopusta. Otok je res rajski, sestavljata pa ga dve večji plaži, med seboj oddaljeni približno 10 minut po džungelski poti, na vsaki plaži se nahajajo prenočišča, dve trgovinici in nekaj restavracij ter potapljaški center. Ker sva tja prispela v predsezoni, še ni bilo navala turistov, tako da sva uspela dobiti zelo dobro prenočišče po smešni ceni. Otok je raj za snorkljanje in potapljanje, 3 do 5 metrov od obale sva lahko opazovala raznolike tropske ribe in občasnega mladiča morskega psa, na otoku pa tudi mrgoli ponudnikov snorkling izletov, saj so določene plaže dosegljive le s čolni. Poleg čudovite narave, rajskih plaž in obilice morskega življenja je na otoku treba pohvaliti še hrano, vsaka restavracija, vse stojijo na plaži, tako da se ti sredi večerje lahko zgodi, da se znajdeš z nogami v vodi, nudi sunset barbeque (žar morskih rib, raznovrstnih rakov in lignjev) po zelo zmernih cenah, seveda pa tudi rezance in riž na vse mogoče načine. Čez dan me je sicer razočaralo, da sladoleda ni bilo mogoče kupiti, ampak ob vseh mogočih sadnih lasijih in šejkih ga niti ne pogrešaš preveč.

Singapur

Po dobrem tednu uživanja na rajskih plažah je bil čas za zadnji del najinega potovanja, z nočnim avtobusom sva se odpravila proti Singapurju. Zasebni avtobusni prevozniki so dobro organizirani, sicer ne tako udobni kot minibusi in kombiji, s katerimi sva potovala na vzhodni obali, vendar čisto zadovoljivi. Po 12-urni poti in urejenih, precej zapletenih carinskih formalnostih na meji s Singapurjem, ko sva skoraj izstopila na napačni strani meje, sva dopoldne prispela v res urejeno mesto. Singapur je potrdil svoj sloves, da je sinonim za mesto uspeha, napredka in prihodnosti,

Penang: Kek-Lok-Si temple, največji budistični tempelj v Severni Aziji

Penang: Georgetown — Love Lane

20

kjer pa so cene seveda temu primerne. Mesto se ponaša z enim najbolj dodelanih sistemov podzemne železnice, je pa strogo središče s poslovnim centrom, prijetnim predelom ob reki, Empanadas center, nakupovalnimi centri ter Raffles centrom (poimenovanem po Siru Stamfordu Rafflesu, ki naj bi Singapur odkril) popolnoma obvladljivo tudi peš. V Singapurju se vsekakor izplača povzpeti v 80. nadstropje Sheraton Hotela, kjer se nahaja manjši bar, ki ponuja veličasten pogled na mesto. Prav tako je vsekakor vreden ogleda muzej azijskih civilizacij, ostali turisti pa tudi precej

Perhentian Kecil: Coral Bay

Pogled na Empanadas center v Singapurju

Kuala Lumpur: Petronas Twin Towers

priporočajo Santosa Island in pa vrt orhidej, za kar pa nama je zmanjkalo energije in časa. Po dolgi poti in popoldansko-večernem pohajanju po mestu sva bila precej utrujena, zato sva zvečer raje uživala v glasbi v Empanadas centru in obiskala pub pod najinim hostlom. Naslednji dan je bil čas za obisk tehnološkega nakupovalnega centra, sloviti Orchand Road (meko nakupovanja), in muzej azijskih civilizacij. Utrip Singapurja je presenetljivo evropski in je po pisani in, priznam, nekoliko umazani Maleziji pravi kulturni šok. Zvečer sva se vkrcala na nočni vlak proti Kuala Lumpurju, kjer pa naju je, čeprav sva bila tega že vajena, presenetila izjemno nizka temperatura hlajenja, tako da sva v Kuala Lumpur prispela precej neprespana. Kljub utrujenosti sva se takoj, ko sva odložila prtljago v hotelu, odpravila proti Petronas Towers. Dvojčka, ki sta do dograditve Taipei 101 v letu 2004 veljala za najvišjo stavbo na svetu, s 451 metri višine še vedno ohranjata naziv najvišjih dvojčkov na svetu. Zgrajena v letu 1998 obsegata kar 88 nadstropij, obiskovalci pa se lahko sprehodijo po tako imenovanem skywalk bridgeu, ki povezuje stavbi v 44. nadstropju, na 171 metrih višine. Karte so zastonj, vendar jih dnevno izdajo omejeno število, zato je treba biti zelo zgoden. Vsekakor je bil obisk te stavbe primeren zaključek najinega potovanja, ki sva ga nadgradila še z obiskom nočne tržnice v Chinatownu za nakup zadnjih spominkov in se zgodaj naslednje jutro vkrcala na letalo za Evropo.

Besedilo: Petra LesjakFotografije: Gorazd Hrovat

21

› E

NE

RG

IČN

I N

AS

VE

T

Haute Route, visoka pot, poteka od Chamonixa v Franciji do Zermatta v Švici. Prvi so jo poleti leta 1861 opravili člani angleškega Alpine Cluba, turnosmučarsko pa so jo prvič uspešno prečili leta 1911. Za visokogorsko pot je poleti potrebnih 10 do 12 dni, pozimi pa se jo ob ustreznih vremenskih razmerah opravi v 5 do 7 dneh. Haute Route je kljub zahtevnosti, saj je poleg precejšnjih razdalj dnevno treba opraviti tudi približno 1500 višinskih metrov vzpona, zelo priljubljena, zato si je na vrhuncu sezone (marec, april) prenočišče treba rezervirati precej vnaprej.Obstaja več različic poti. Mi smo se odločili za klasično varianto, ki vključuje dolge vzpone ter na posameznih zahtevnejših delih uporabo derez in cepina ter je nekoliko zahtevnejša od variante čez Verbier, ki jo uporablja večji del gornikov.Iz Argentiera (1257 m), vasice zraven Chamonixa, smo se v oblačnem jutru z gondolo dvignili na Grand Montets (3297 m). Ledeniško okolje z mogočnimi vršaci, ki nas je pričakalo, je veličastno, a polno nevarnosti. Še posebej so nevarne ledeniške razpoke, zlasti tiste, prekrite s snegom. Zaradi njih so pri gibanju po ledeniškem svetu potrebni previdnost, lavinska žolna ter upoštevanje osnovnih pravil (samo)varovanja. Poznavanje le-teh smo preverili na prvem spustu prek krajšega ledenika Rognons na skoraj povsem ravni argentierski ledenik, ki se kot reka vije po vznožju znamenitih sten Aiguille Verte, Droites, Courtes in Triolet, na višino 2654 m. Tu se je začel vzpon do sedla Col du Chardonnet (3323 m). Pot do njega vodi prek ledenika Chardonnet. Vzpon, tako kot večina vzponov na turi, se opravi na smučeh. Le-te so ravno v ta namen opremljene s posebnimi vezmi, na smuči pa se nalepi tudi pse. To so dolgi sintetični trakovi, ki jih s posebnim lepilom prilepimo na drsne

Veličasten svet varljive spokojnosti

Haute Route je verjetno najbolj poznana turnosmučarska pot na svetu. Visokogorske koče smučarju omogočajo, da ostaja na relativno visoki nadmorski višini in premaguje precejšnje razdalje med najvišjimi vrhovi Alp od Mont Blanca do Matterhorna. Za uspešno opravljeno pot so poleg kondicije in poznavanja gibanja v visokogorskem ledeniškem svetu potrebni predvsem lepo vreme in primerne snežne razmere.

ploskve smuči. Na eni strani imajo rese ali dlake. Pri nameščanju na smuči so rese obrnjene nazaj. Omogočajo drsenje samo naprej in pri hoji preprečujejo zdrs smuči nazaj. Poleg tega se med vzponi po trdem snegu in poledenelih pobočjih uporabljajo tudi srenači, kovinski nastavki, ki so nekakšne smučarske dereze. Namestimo jih na vezi pod čevlje tako, da so kraki obrnjeni navzdol, proti snegu. Kraki so zobčasto izrezani in se dobro zasadijo tudi v trd sneg in s tem preprečujejo bočni zdrs in zdrs smuči nazaj. In ravno priprava opreme je poleg baletniškega obračanja pri vzpenjanju v strminah klasičen turnosmučarski obred, ki se ga ponovi večkrat dnevno. Lepljenje psov, odpenjanje pancerjev, hoja, odstranjevanje psov in njihovo zlaganje, zapenjanje pancerjev, smučanje, in potem znova od začetka. Za popestritev pa tudi privezovanje smučk na nahrbtnik, namestitev derez, menjava palic za cepin, pa potem spet priprava na smuko …

Ja, turno smučanje se precej razlikuje od idilične podobe neskončnega vijuganja po metru novega pršiča, je precej več, če uspeš odkriti, da je njegov čar v poti, ne v cilju. Na sedlu smo zapustili Francijo in se po strmem žlebu ob pomoči vrvi spustili za okoli 90 metrov na švicarsko stran, na ledenik Saleina, ki smo ga prečkali v njegovem zgornjem delu do vznožja sedla Fenetre de Saleina (3263 m). Sledilo je dobrih 150 višinskih metrov vzpona do naslednjega sedla, ki nas je pripeljal na Plateau du Trient. Na njem stoji koča Trient (3170 m), v kateri smo po prečenju platoja zadovoljni zaključili prvi dan. Prva stvar, ki se naredi v koči, je po navadi sušenje opreme, še zlasti mokrih psov ter vlažnih vložkov turnosmučarskih pancerjev. Večerja je, tako kot v večini visokogorskih koč v tujini, za vse istočasno, skupini za zajtrk pa sta običajno dve, ena zelo zgodnja, druga pa zgodnja. Vode v kočah ni, za kuhanje pa uporabljajo staljen sneg.

Dolina Val Sorey

22

Hrana je okusna, utrujene gornike pa skoraj vedno razveselijo tudi s sladicami. Koče so dobro vzdrževane in lepo urejene, tako da je običajno edina težava polnih skupnih ležišč doneče smrčanje utrujenih smučarjev. Po klasičnem zajtrku (čaj, maslo in marmelada) smo naslednje jutro mimo visečih serakov odsmučali proti sedlu Col du Escandies (2796 m) in prek njega dalje v dolino Arpette vse do Champexa (1470 m). Od tu smo se s taksijem odpeljali do 30 kilometrov oddaljenega kraja Bourg Saint Pierre (1632 m) v dolini Entremont. Po prvem sivem dnevu je aprilsko sonce drugi dan pokazalo svojo moč. Dobra sončna očala, zaščitna krema z visokim faktorjem, kapa s senčnikom so ob dovolj pijače in volje nujni pripomočki, ko s ceste s smučkami na nahrbtniku krenemo navzgor po prekrasni gorski dolini Val Sorey. Po približno dveh urah hoje smo si znova nadeli smuči in vijugajoč navkreber na pomladanskem soncu nadaljevali vzpon, ki nas je pripeljal do koče Valsorey (3030 m), ki leži visoko na zahodnih pobočjih mogočnega štiritisočaka Grand Combin. Od koče je proti zahodu lep pogled proti najvišjemu vrhu Evrope, Mont Blancu. Naslednji dan se je začel z jutranjim vzponom od koče Valsorey do Plateau du Couloir, ki leži na nadmorski višini 3661 m. Ker je pobočje nad kočo precej strmo in velja za najzahtevnejše na celotni turi, vzpon poteka s smučmi na nahrbtniku. Na platoju je na mogočnem skalnem zobu postavljen bivak Musso. Od bivaka smo najprej v strmem spustu in nato krajšem blagem vzponu

prečkali ledenik Sonadon in dosegli sedlo Col de Sonadon (3504 m), od tam pa smo ob čudovitem pogledu na Matterhorn odsmučali po mogočnem ledeniku Glacier du Mt Durand vse do nadmorske višine 2400 m. Po več kot 1000 višinskih metrih smučanja nas je čakal še zadnji del poti tretjega dne, vzpon do koče Chanrion (2642 m). Od tam smo se zjutraj spustili do ledenika Otemma in po njem v konstantnem blagem vzponu hodili približno 5 ur do naše zadnje visokogorske postojanke, koče Vignettes (3157 m), ki je pravo orlovsko gnezdo na skalnem zobu, ki gleda iz ledene pokrajine. Popoldne so se vrhovi ovili v meglo, začele so naletavati snežinke in občutno se je ohladilo. Kljub novozapadlemu snegu smo zjutraj v vetru

prečili ledenik Collon, a potem zaradi težav s psi, ki se v ledeno mrzlem jutru nikakor niso hoteli sprijeti s smučkami, obrnili še pod sedlom Col de L' Eveque (3392 m). Vrnili smo se do koče in se spustili v Arollo (2000 m), od tam pa šli z avtobusom do Martignyja in s taksijem nazaj do Argentiera. Haute Route? Velik JA!

Besedilo in fotografije: mag. Janez Keržan

Koča Vignettes, 3157 m

Col du Chardonnet, 3332 mLedeniški svet

23

24

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas A4-2 tisk.pdf 2/12/10 12:16:24 PM