62

časopisskupine HSEseptember

2011

2

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je: Novice iz naših družb 4

› Fotoreportaža s tabora:23. raziskovalni tabor »Velenje 2011« 20

› Fotoreportaža z dneva HSE:Pustolovsko obarvan dan HSE 21

› Predstavljamo: Čista pitna vodana vsakem koraku - s športnoplastenko AquaVallis 26

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Fotografija na naslovnici: Sava, Matija Povše

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

Desetletje pozitivne energijeNisem si mislila, da bom kdaj rekla, da imam dovolj poletja. Pa ga imam. Dovolj imam sonca, vročine, sopare, praženja v avtomobilu med vožnjo iz službe, nenehno zatemnjenega stanovanja, v katerega prva sapica zraka normalne temperature zaide šele v večernih urah – ko je tako ali tako (že) spet temno. Preden sem se lotila pisanja tega uvodnika, sem preverila vremensko napoved, ki pravi, da bo v nedeljo končno hladneje in bolj mokro. Dež, ki smo ga tako dolgo čakali, se nas bo torej končno usmilil. Pa ne le nas – tudi naših hidroelektrarn, ki čakajo na boljše čase. Takšne, ki zaradi dobre hidrologije prinašajo dobiček. Tega smo sicer v skupini HSE, kljub sušnemu poletju, ustvarili dovolj. Polletni rezultati poslovanja kažejo, da je večina družb v skupini HSE v prvi polovici letošnjega leta poslovala z dobičkom, ki je že v šestih mesecih presegel polovico letno načrtovanega. Z dobrim poslovanjem tako nadaljujemo tradicijo uspešne slovenske poslovne skupine, ki tudi v časih počasnega okrevanja po gospodarski in finančni krizi z znanjem in izkušnjami, predvsem pa z voljo več tisoč zaposlenih, pleza navzgor. Lestev, po kateri se vzpenjamo, je strma, a deset nadstropij smo že premagali. Da; mineva desetletje, odkar je skupina HSE na slovenskem trgu električne energije začela postajati to, kar je danes: največja slovenska energetska družba z razvejano mednarodno mrežo in izjemnimi poslovnimi rezultati. Za nami je desetletje pozitivne energije.V tem obdobju smo preživeli marsikaj; zanimivo bi bilo slišati vsakega od vas, kaj je tisto, kar mu je najbolj ostalo v spominu. Za HSE lahko rečem, da smo v desetih letih ne le garali, ampak smo se vedno znali tudi zabavati in nasmejati. S sodelavkami in sodelavci večkrat obžalujemo, da nismo vseh dogodkov, zaradi katerih so nam od smeha tekle solze, in vseh pogovorov, ki so malodane ponarodeli, sproti zapisovali. Zbrani arhiv bi, v to sem prepričana, postal prodajna uspešnica in predmet pogovorov gostilniških debat. Namesto tega pa so v ospredju pogovorov in govoric kadrovske menjave, namigovanja in obrekovanja, ki na skupino HSE mečejo slabo luč. Saj ne da bi to kakorkoli vplivalo na poslovne rezultate – vpliva pa na percepcije zaposlenih, ki z zdrahami na vrhu nimajo prav nič skupnega in od teh zdrah prav nobenih koristi. Povprečen delavec – ne le v skupini HSE, ampak v vsakem zdravem podjetju – ima koristi le od socialne varnosti, ki mu jo zaposlitev nudi. In socialna varnost v skupini HSE je na visokem nivoju, ne glede na to, da se še vedno najdejo nikoli zadovoljni kričači, ki zato, ker v svoji jami ne znajo videti dna, grozijo z ulico.Ko smo že ravno pri ulici: ste vedeli, da je v Sloveniji na cesti več kot sto tisoč ljudi in med njimi cela množica tistih, ki bi za to, kar imamo zaposleni na HSE, dala vse na svetu?

mag. Petja Rijavec glavna in odgovorna urednica Energije

› U

VO

DN

IK

4

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

Ustanovljena družba Srednjesavske elektrarne, d. o. o.

V družbi Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., že od podelitve koncesije dejavno pripravljajo dokumentacijo za začetek gradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi. So v fazi, ko je bilo za realizacijo projekta treba ustanoviti družbo, ki bo izvajala projekt.Okrožno sodišče v Ljubljani je 11. avgusta 2011 v sodni register vpisalo družbo Srednjesavske elektrarne, d. o. o., s sedežem v Trbovljah na lokaciji obstoječe družbe Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o.

HSE, GEN energija in Savske elektrarne Ljubljana podpisali dogovor o sodelovanju pri projektu izgradnje HE na srednji Savi

Holding Slovenske elektrarne (HSE), GEN energija in Savske elektrarne Ljubljana (SEL) so podpisali Dogovor o sodelovanju pri projektu izgradnje HE na srednji Savi. Osnove prihodnjega sodelovanja so partnerji pri tem pomembnem projektu 7. septembra na delovnem sestanku predstavili ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarniću.Dogovor je rezultat enotnega mnenja podpisnikov dogovora, da je vlaganje v vodni potencial na reki Savi bistvenega pomena za slovensko energetiko in državo kot celoto. Slovenska energetska politika je namreč vse bolj usmerjena v pridobivanje električne energije iz vode kot strateško pomembnega obnovljivega vira. Z vidika neizkoriščenega vodnega potenciala Save je odločitev o gradnji verige HE na tej reki gotovo smiselna. Predvsem ne gre prezreti dejstva, da bodo HE na srednji Savi v veliki meri prispevale tudi k izpolnitvi zahtev evropske direktive o obnovljivih virih energije, hkrati pa omogočile tudi večjo fleksibilnost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. In končno, z začetkom gradnje HE na srednji Savi se bo pospešila tudi gospodarska dejavnost v Sloveniji, saj bodo imela pri projektu možnost sodelovati številna domača podjetja. »Veseli me, da se je našel in uresničil skupen interes pri tako pomembnem projektu za Slovenijo. Načrtovana gradnja hidroelektrarn na srednji Savi ima v treh energetskih podjetjih, ki so k njej pristopila, trdne temelje in potencial za čim hitrejšo in zanesljivo izvedbo,« je s podpisom dogovora zadovoljen minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić.Cilji projekta, v katerem sodelujejo tri družbe v državni lasti (HSE 60 %, GEN energija 10 %, SEL 30 %), so čim prejšnji začetek, izgradnja in upravljanje hidroelektrarn na srednji Savi, in sicer v skladu z Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola in z Odločbo Vlade Republike Slovenije z dne 22. 12. 2005, s katero je bila HSE podeljena koncesija za rabo vode in proizvodnjo električne energije na srednji Savi.

»Verjamem, da bomo s skupnimi močmi projekt gradnje hidroelektrarn na srednji Savi ne le pospešili, temveč učinkovito pripeljali do konca. Slovenija ga namreč potrebuje in skrajni čas je, da se začnejo stvari premikati tudi na tem delu reke Save, ki je bil doslej neizkoriščen,« je povedal mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE. Martin Novšak, direktor GEN energije, pa pravi: »Zavedamo se naraščajočega pomena obnovljivih virov energije za Slovenijo in naše okolje. Sklenjeno partnerstvo bo pospešilo gradnjo HE na srednji Savi in tako tudi zastavljene cilje na tem področju.«

Odziv na novinarsko konferenco Darje Radić o TEŠ 6

Mag. Darja Radić, bivša ministrica za gospodarstvo RS, je v ponedeljek, 29. avgusta, sklicala novinarsko konferenco, na kateri je komentirala aktualna dogajanja, povezana z gradnjo nadomestnega bloka 6 s poudarkom na Noveliranem investicijskem programu – verzija 4. Njena ocena je, da noveliran investicijski program ni sledil aprilskim sklepom vlade glede donosnosti in da zato po mnenju stranke Zares ne sme prejeti državnih poroštev v višini 440 milijonov evrov, ki naj bi jih morali plačevati slovenski davkoplačevalci. V HSE in TEŠ takšna zavajanja odločno zavračajo z naslednjimi utemeljitvami. Prvič, finančno-tržni učinki projekta TEŠ 6 so ovrednoteni v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, ki predpisuje, da je treba za investicije, ki se financirajo v skladu s to uredbo, upoštevati 7-odstotno diskontno stopnjo. Doba vračanja investicijskih vlaganj je 15 let, neto sedanja vrednost 83,6 milijona evrov, interna stopnja donosa 7,59 odstotka, kazalnik relativne koristnosti 1,027, donos na lastniški kapital pa 13,6 odstotka. Res da v sektorski politiki navajajo 9-odstotno diskontno stopnjo, vendar v povezavi z 9-odstotnim donosom na kapital. V konkretnem primeru je diskontna stopnja res nekoliko nižja, okoli 7 odstotkov, je pa zato donos na kapital, kar zanima lastnika, bistveno višji – kot rečeno 13,6 odstotka.Drugič, državo in davkoplačevalce državna poroštva v višini 440 milijonov evrov ne bodo stala nič, saj je možnost, da bi bila unovčena, praktično nična. To potrjuje tudi odobren kredit EBRD v višini 200 milijonov evrov, ki ga ni treba zavarovati z državnim poroštvom. Nasprotno, projekt TEŠ 6 bo prispeval v državni proračun, saj bo država v 25 letih od TEŠ dobila od 50 do 60 milijonov evrov »prihodkov«, povezanih z zavarovanjem poroštev. Hkrati pa bo, kar gotovo ni zanemarljiv podatek, Republika Slovenija, ki je posredni lastnik Termoelektrarne Šoštanj, poleg neposrednega donosa na vloženi kapital deležna še visokih davkov na predvidene dobičke, plačil taks za izpuščanje toplogrednih plinov CO2, zagotovljena pa bodo tudi delovna mesta.Tretjič, mag. Darja Radić ocenjuje, da je projekt TEŠ 6 slabo voden; na novinarski konferenci je celo dejala, da pogajanja z Alstomom niso bila zadostna. Takšna trditev nekdanje gospodarske ministrice je za ekipo, ki je več mesecev vodila trda, naporna in zahtevna pogajanja, nesprejemljiva. Glede na dejstvo, da je bila pogodba podpisana že junija leta 2008, je kot takšna veljavna. Pogajalska skupina si je prizadevala v okvirih obstoječih pogodbenih zavez izboriti enakopravnejši položaj in v največji mogoči meri uravnotežiti iz pogodbe

5

izhajajoče obveznosti. Omejitev učinkov eskalacijske klavzule na končno ceno pod raven 100 milijonov evrov, ki bi na današnji dan znašala približno 150 milijonov evrov, ocenjujejo kot velik dosežek predvsem ob upoštevanju dejstva, da je pogodba iz leta 2008 podpisana in veljavna. Četrtič, vrhunec sprenevedanja Darje Radić je mnenje, ki ga je zagovarjala na novinarski konferenci, da bi bilo namreč namesto izgradnje nadomestnega bloka 6 bolje obnoviti dotrajana bloka 4 in 5. Čudi, da takšne izjave daje bivša ministrica, za katero so na njene predloge pripravili več študij, v katerih so tudi neodvisni strokovnjaki dokazali, da je obnova obstoječih blokov energetsko, ekonomsko in ekološko popolnoma nesmiselna. Ravno tako niso sprejemljive alternative o zaustavljanju projekta ali njegovi upočasnitvi, saj bi bilo to povezano z dodatnimi stroški brez dodane vrednosti, ki jih mora prav tako plačati investitor.Odločevalska in strokovna javnost ter vsi slovenski davkoplačevalci imajo na spletnih straneh ministrstva za gospodarstvo možnost prebrati četrto in najnovejšo verzijo noveliranega investicijskega programa za nadomestni blok 6 ter se sami prepričati o njegovi ekonomski, energetski in ekološki upravičenosti.

Poslovodstvo in nadzorni svet HSE prejela razrešnico za leto 2010

29. avgusta je potekala skupščina Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), d. o. o. Na njej je predstavnik lastnika, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN), sprejel vrsto sklepov, pri čemer sta najpomembnejša gotovo dva: da sta poslovodstvo in nadzorni svet družbe prejela razrešnici za leto 2010 ter sklep o razporeditvi bilančnega dobička za leto 2010. Družba HSE je leto 2010 zaključila z 80 milijoni evrov čistega dobička; od tega je 40 milijonov evrov poslovodstvo HSE s soglasjem nadzornega sveta že pri sestavi računovodskih izkazov za leto 2010 razporedilo med druge rezerve iz dobička, drugo polovico, torej preostalih 40 milijonov evrov, pa je tudi AUKN razporedila med druge rezerve iz dobička. Slednje je posebej pomembno v luči dejstva, da je pred celotno skupino HSE velik naložbeni cikel. Ta vključuje tako gradnjo novih kot obnovo obstoječih energetskih objektov s poudarkom na izgradnji nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, dokončanjem verige HE na spodnji Savi ter začetku gradnje HE na srednji Savi. Slednje bo seveda odvisno tudi od odzivnosti pristojnih institucij in podpisa koncesijske pogodbe, na katerega HSE kot koncesionar čaka že vrsto let. Znaten del sredstev pa bo namenjen tudi vlaganju v znanje in razvoj na področju energetike, predvsem na področju obnovljivih virov energije, kjer je HSE danes vodilni slovenski proizvajalec. »Veseli me, da je lastnik potrdil uspešnost vodenja in poslovanja HSE za preteklo leto, kar je dobra popotnica za prihodnje dejavnosti, hkrati pa dodatna zaveza, da bomo z izzivi, ki smo jih sprejeli, še izboljševali poslovanje skupine HSE,« je povedal mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE (razrešnico sta prejela tudi Borut Meh in mag. Viljem Pozeb, ki sta družbo vodila pred imenovanjem Janežiča na mesto generalnega direktorja HSE novembra 2010). »Pred nami so namreč pomembna vlaganja, pa ne le v obstoječe in nove energetske objekte; še naprej bomo namreč krepili dejavnosti na področju

trgovanja v evropskem prostoru, kjer smo se uveljavili kot kakovosten in zanesljiv poslovni partner,« dodaja mag. Matjaž Janežič. HSE je danes prisoten na vseh večjih evropskih borzah z električno energijo, trgovalne dejavnosti pa izvaja in koordinira tako iz Slovenije kot iz podjetij, podružnic in predstavništev, ki jih ima v večini držav nekdanje Jugoslavije ter na Češkem, Madžarskem, Slovaškem, v Bolgariji in Romuniji. Celotni prihodki skupine HSE so v letu 2010 znašali 909 milijonov evrov, od tega na tujih trgih 427 milijonov evrov, kar je podatek, ki HSE uvršča med pomembne evropske trgovce z električno energijo.V skupini HSE je bilo v letu 2010 proizvedene 8,4 TWh električne energije, od tega 47 odstotkov iz obnovljivih virov, kar predstavlja približno 80 odstotkov v Sloveniji proizvedene električne energije iz obnovljivih virov. Trgovanje z električno energijo je doseglo 16 TWh, kar je 23 odstotkov več kot v letu 2009.Med ostalimi sklepi skupščine HSE velja omeniti tudi spremembo akta o ustanovitvi družbe, s katero se določa uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja.

Modri Jan v novo šolsko leto z novimi projekti

8. septembra, na svetovni dan pismenosti, je izšla nova številka brezplačne revije Modri Jan, katere osrednja tema je mesto. Mladi bralci bodo spoznali promet v mestu, alternativne načine prevoza, svetlobno onesnaževanje in še mnogo drugega. Kot vedno je revija na ogled na spletni strani www.modri-jan.si, kjer jo lahko tudi naročite.

Nova scena v spletni klepetalnici

Iz dneva v dan bolj obiskana prenovljena spletna stran www.modri-jan.si je v okviru projekta Rožico posadim, za naravo skrbim objavila novo sceno Park, kjer lahko vsak obiskovalec rožico posadi, jo poimenuje in s tem pripomore k bolj pisanemu parku (na ta način v virtualnem svetu, s kakšno pravo rožico pa še v resničnem).

Eko projekt 2

Ker se je v preteklem šolskem letu pilotski projekt Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge dodeljuje, ki je potekal na slovenskih osnovnih šolah, izkazal za nadvse uspešnega, se je HSE odločil akcijo ponoviti tudi v letošnjem šolskem letu – učitelji so v začetku septembra prejeli brošuro s 16 zanimivimi nalogami, s katerimi lahko svoj razred prijavijo na projekt prek spletnega obrazca, ki je objavljen na spletni strani www.modri-jan.si.

Da bo okolje dobre volje

Modrega Jana imajo zelo radi tudi najmlajši, otroci v vrtcih, zato je tudi zanje pripravil novo nalogo Ekoalbum z naklepkami. Vsak otrok iz prijavljene skupine posameznega vrtca bo prejel album, razdeljen na šest okoljevarstvenih tematik. Na označena mesta bodo otroci lepili sličice in s tem spoznavali okolje in načine, kako skrbeti zanj.

6

Odziv na sramotilni steber drušva Focus

Društvo Focus je na svoji spletni strani www.focus.si na »znameniti« sramotilni steber znova obesilo TEŠ. Tega so sicer že vajeni, kot so vajeni tudi nenehnih podtikanj in neresničnih trditev, ki ne s stroko ne s splošno razgledanostjo žal nimajo prav nič skupnega. Zato se čutijo dolžni odzvati se na zapis »TEŠ 6: od soliranja do zahteve za poroštvo«, v katerem kar mrgoli nesmislov in populističnih neresnic. Največja je seveda ta, da TEŠ v pripravo in vodenje projekta do zdaj zavestno ni vključeval države in da so projekt vodili brez zagotovila države, da je potreben in primeren. Nekaj ključnih mejnikov (ki so preverljivi in javno dostopni):• oktobra 2006 je Vlada RS sprejela resolucijo o nacionalnih

razvojnih projektih do leta 2032, v katero je vključen tudi nadomestni blok 6 moči 600 MW;

• decembra 2006 je Vlada RS v vlogi skupščine HSE, d. o. o., potrdila Razvojni načrt skupine HSE, v katerem je med prioritetnimi naložbami naložba v nadomestni blok 6 TEŠ moči 600 MW;

• julija–septembra 2007 je Vlada RS izdala »No Objection Letter«, pristojna ministrstva (Ministrstvo za gospodarstvo (MG) in Ministrstvo za finance (MF)) pa vsa potrebna soglasja k zadolževanju za kredit EIB v višini 350 milijonov EUR. Na podlagi vseh izdanih soglasij je EIB tudi odobrila kredit;

• julija 2006 je bilo od državnih organov pridobljeno tudi energetsko dovoljenje za 600 MW nadomestni blok 6, medtem ko je bilo že novembra 2005 izdano energetsko dovoljenje za energetski objekt moči 500 MW;

• septembra 2007 je bil pridobljen OPPN za nadomestni blok 6;

• novembra 2009 je bilo pridobljeno okoljevarstveno soglasje za nadomestni blok 6;

• marca/aprila 2010 je bilo dano končno soglasje za kredit pri EIB s strani MG RS in MF RS v skupni višini 550 milijonov EUR (440 + 110), za katerega je zahtevano državno poroštvo;

• marca 2010 je vlada RS/MF izdala t. i. »No objection letter« EIB za kredit 550 milijonov EUR (440 + 110), za katerega se zahteva poroštvo;

• aprila/junija 2010 sta MG RS in MF RS izdali soglasje za zadolžitev pri EBRD v višini 200 milijonov EUR;

• junija 2010 je minister za gospodarstvo na podlagi sklepa Vlade RS podpisal pismo o podpori projektu za EBRD v povezavi z zadolžitvijo 200 milijonov EUR;

• marca 2011 je okoljevarstveno dovoljenje postalo pravnomočno;

• marca 2011 je postalo pravnomočno tudi izdano gradbeno dovoljenje za nadomestni blok 6.

S strani resornih ministrstev (MG, MF) in Vlade RS je bilo v povezavi s financiranjem projekta izdanih 18 soglasij oziroma ustreznih pisem (od katerih je 12 še vedno aktualnih) v obdobju 2007–2010. Postopki za pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja pa so potekali od leta 2006 do leta 2011, torej pet let. Zgoraj zapisano potrjuje, da je bilo sodelovanje investitorja (TEŠ), njegovega lastnika (HSE) in lastnika HSE (države oz. vlade) ves čas trajanja projekta intenzivno, zato je trditev, da so pri projektu gradnje nadomestnega bloka 6 »solirali«, preprosto smešna.

Poslovanje HSE v prvi polovici leta 2011 nad pričakovanji

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) se je na enajsti redni seji, 13. septembra, seznanil s šestmesečnimi rezultati poslovanja družbe, kar je bila tudi osrednja točka dnevnega reda. HSE je v obdobju januar – junij 2011 posloval dobro oziroma celo nad pričakovanji. Večina družb v skupini HSE je v prvi polovici leta 2011 poslovala z dobičkom. Celotna skupina HSE je v obdobju januar – junij dosegla 36 mio € čistega dobička, kar je 62 % letno načrtovanega, čisti prihodki od prodaje pa so znašali 670 mio €, kar je 59 % več kot v enakem obdobju lani, in že dosegajo 62 % načrtovanih prihodkov od prodaje za leto 2011. Pri tem velja poudariti, da je v obdobju januar – junij 2011 HSE, skupno prodal kar 12 TWh električne energije, kar je 21 % več od načrtovanih prodajnih količin. Tolikšna rast je predvsem odraz povečanega obsega kupoprodajnih aktivnosti na tujih trgih. Zaradi tega, kot tudi zaradi postopnega okrevanja po gospodarski krizi, so prodane količine električne energije v prvi polovici letošnjega leta glede na količine enakega obdobja lani večje za 58 %. Porast proizvodnje električne energije v elektrarnah skupine HSE je bil v obdobju januar – junij 2011 le za dva odstotka večji od načrtovane proizvodnje za to obdobje. Družbe DEM, TEŠ in TET so sicer zastavljene proizvodne načrte presegle, SENG in HESS pa zaradi slabe hidrologije ne. V prvi polovici leta 2011 je HSE uspešno izvajal tudi zastavljene naložbe v nove proizvodne zmogljivosti. V ospredju je bila naložba v nadomestni blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, premikati pa se je začelo tudi pri projektu izgradnje HE na srednji Savi. HSE je tudi v letu 2011 nadaljeval z aktivnostmi na področju razvoja in spodbujanja proizvodnje obnovljivih virov energije; izpostaviti velja projekt Ekomobilnost, ki zajema sistematično postavitev polnilnih mest in nabavo okolju prijaznejših vozil v navezi z izrabo obnovljivih virov energije. V prvem polletju se je pod okriljem HSE zaključil tudi okoljevarstveni projekt za osnovne šole, na katerega se je prijavilo 386 razredov oziroma skupin, predlogi otrok za varovanje okolja pa so zbrani v Modri knjigi, ki je izšla te dni in je na ogled na spletni strani www.modri-jan.si.»Holding Slovenske elektrarne uspešno nadaljuje svoje poslanstvo zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe Slovenije z električno energijo, pri čemer je posebej razveseljiv vedno večji poudarek na obnovljivih virih energije. Seveda pa zastavljenih ciljev na tem in drugih področij ne bi dosegli brez trdnega finančnega zaledja, ki ga HSE-ju zagotavljata učinkovito vodenje na eni ter razvejana trgovalna mreža na drugi strani,« je povedal dr. Drago Dolinar, predsednik nadzornega sveta HSE. Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, pa dodaja: »Dobri polletni rezultati so plod trdega dela vseh sodelavcev. Tudi v prihodnje nas čakajo pomembne prelomnice in zahtevni projekti; upam in verjamem, da jih bomo, s podporo lastnika in voljo zaposlenih, uspešno izpeljali.«

7

HE Doblar 1, uspešna sinhronizacija agregata 3

Investitor Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) so po zaključku doinštalacije objektov HE Doblar 2 in HE Plave 2 ter gradnje ČHE Avče pristopile k obnovi objekta HE Doblar 1.Rekonstrukcija obsega prenovo treh agregatov, vseh pomožnih sistemov in naprav obstoječe hidroelektrarne Doblar 1 ter obnovo stikališča 110 kV.Izvajanje strokovnega nadzora pri rekonstrukciji elektro-strojne opreme s pripadajočimi gradbenimi deli je SENG zaupal HSE Investu, družbi za inženiring in izgradnjo energetskih objektov, d. o. o., PE Nova Gorica.Rekonstrukcija objekta HE Doblar 1, zgrajenega že leta 1939, predvideva zamenjavo vseh treh vertikalnih agregatov s Francis gonilniki in sinhronimi agregati ter pripadajočo opremo. V letošnjem letu je bil zamenjan Agregat. V okviru teh del je bilo obnovljeno tudi zunanje 110 kV stikališče in zamenjana blok transformator ter oprema srednje- in

nizkonapetostne lastne rabe. Istočasno je bila prenovljena tudi oprema vodenja, zaščite, števcev in ostale pomožne opreme.Po opravljenem STP-ju 23. julija 2011 je bilo 8. avgusta izvedeno prvo vrtenje agregata z vodnim natokom. Sinhronizacija na 110 kV omrežje pa je bila uspešno izvedena 23. avgusta.Po zaključenih preizkusih bo agregat začel obratovati predvidoma konec septembra 2011, ko se bodo začela dela na rekonstrukciji Agregata 2.Z novo vgrajeno opremo bo HE Doblar 1 še vedno daljinsko vodena brez stalne obratovalne posadke, vendar z bistveno večjo stopnjo zanesljivosti obratovanja. Obnova vseh treh agregatov bo zaključena predvidoma v letu 2013.

HE Doblar; foto: Arhiv HSE Invest

Tehnični podatki HE Doblar 1Koristna prostornina bazena: Vk = 3.600.000 m³ Maksimalni bruto padec: Hb = 45,40 m Derivacija – tunel: D = 5,6 m, l = 3567 m Instalirani pretok: Qi = 96 m³/s Turbina = 3 x 9,5 MW (Francis vertikalna) Generator = 3 x 16 MVA Inštalirana moč elektrarne = 30 MW Letna proizvodnja električne energije: El = 150 GWh

8

100 let proizvodnje elektrike v nedrjih gora

V Soških elektrarnah Nova Gorica so ob mali hidroelektrarni (MHE) Možnica, slavljenki, kjer že stoletje proizvajajo elektriko, 1. septembra pripravili novinarsko konferenco, na kateri je direktor Vladimir Gabrijelčič poudaril: »V Soških elektrarnah pozdravljamo širšo javno razpravo, kjer se išče konsenz o energetski prihodnosti. Zavedamo se, da smo del okolja, ki ga spoštujemo in mu namenjamo veliko pozornosti.«Na Soči in pritokih človek že stoletja uporablja vodo za najrazličnejše dejavnosti. Danes je v ospredju raba za turistične namene, ob tem pa ni nezanemarljiva dejavnost tudi proizvodnja modre energije – električne energije iz obnovljivega vira v hidroelektrarnah na povodju Soče. Na Soči in njenih pritokih danes v petih velikih in 21 malih hidroelektrarnah ter črpalni hidroelektrarni Avče proizvedejo nekaj čez kot pet odstotkov slovenskih potreb po elektriki.

Energija iz 100 let stare turbine

Prva hidroelektrarna v Posočju je bila zgrajena na Predelici nad Logom pod Mangartom okrog leta 1906, a so jo Italijani v prvi svetovni vojni razstrelili. Ostanke je odnesel plaz leta 2000, ki je korenito spremenil dolino. MHE Možnica so zgradili leta 1909, a so turbino iz 1909 minirali partizani, na njenem mestu pa danes stoji kopija Franciscove turbine, ki so jo leta 1961 izdelali v Litostroju. Franciscova turbina, ki so jo v MHE Možnica dodali leta 1911, obratuje še danes, saj so jo med prvo svetovno vojno uspeli dobesedno skriti, v drugi svetovni vojni pa se razstrelivo na tej turbini ni sprožilo. Trdoživo se je uprla tudi posledicam plazu iz leta 2000, ko jo je zasulo skoraj do vrha, in MHE Možnica še danes letno proizvede 2600 MWh električne energije.

Kulturna krajina in energija sta nujni za razvoj turizma

Dogodka so se udeležili tudi nekateri župani in podžupani občin ob Soči in pritokih, ki prav tako pozdravljajo vključitev različnih mnenj, predvsem pa vključitev ljudi, ki živijo ob Soči s pritoki, v razpravo o energetski prihodnosti Posočja. Krajino ob Soči, Sočo in pritoke oblikujeta tako narava kot človek, ki tukaj živi že več tisočletij. Torej se na vsakem koraku srečujemo tako s kulturno kot z naravno krajino. Turisti in drugi obiskovalci v Posočje prihajajo tako zaradi narave kot zaradi kulturne krajine, ob tem pa pričakujejo urbanizirano krajino, ki jim zagotavlja ustrezno kakovost bivanja in dostop do voda ter drugih lepot Posočja. Vse to pa zahteva posege človeka v naravo, zahteva kulturno krajino, ob tem pa zahteva energijo, vodovodne sisteme, ceste, zavarovane poti, posamezne predele neokrnjene narave, vendar urejen in varen dostop do njih. Kot je povedal župan Bovca in poslanec Danijel Krivec, se predvsem lokalne skupnosti že leta trudijo za ureditev kakovostne infrastrukture, kamor spada tudi nemotena oskrba z elektriko.

Vodilo so pričakovanja in želje lokalnih skupnosti

»Soškim elektrarnam kot gospodarski družbi, ki je v lasti državnega Holdinga Slovenske elektrarne, je osnovno vodilo gospodarna in zanesljiva proizvodnja električne energije v sožitju z naravnim ter družbenim okoljem. Pri načrtovanju novih objektov sta v ospredju energetska in ekonomska upravičenost objekta. Ker se v Soških elektrarnah zavedamo občutljivosti, predvsem pa spoštujemo okolje, ki nam je zaupano, v kar največji meri poskušamo slediti tako načelom sonaravnega gospodarjenja z vodami kot načelom večnamenske izrabe,« je poudaril direktor Vladimir Gabrijelčič in nadaljeval: »Načrti za nove hidroelektrarne, tudi male, so v idejni fazi. Skladno z obstoječo zakonodajo in nacionalnim energetskim programom bi bilo mogoče oceniti sprejemljivost za gradnjo hidroelektrarne na Učji in male hidroelektrarne Možnica 2, ki bi v prvi vrsti služila kot vodno zajetje za vodovodni sistem na Bovškem. Prav tako je v idejni fazi načrtovanja mogoča hidroenergetska izraba na prostem odseku vodotoka Idrijca in na povodju Soče.« Na reki Idrijci, v njenem zgornjem toku, že od leta 1909 deluje MHE Mesto, kasneje pa sta bili zgrajeni še hidroelektrarni Marof in Mrzla Rupa.Kot je poudaril predsednik nadzornega sveta SENG dr. Tomaž Štokelj, Holding Slovenske elektrarne podpira hčerinsko družbo pri prizadevanjih tako po izboljšavah obstoječih objektih kot pri morebitnih naložbah. V energetiki je pot od idejne zasnove do prvih KWh dolg desetletje ali še več, zato so na Holdingu še toliko bolj veseli smelih načrtov in iskanja najboljših rešitev za vse deležnike. Kot je povedal, se v Soških elektrarnah in Holdingu zavedajo, da je gradnja ali spreminjanje namembnosti občutljiv poseg v prostor, s katerim vplivamo tako na naravne kot kulturne sestavine okolja, na naravne vire in človekovo okolje. »Danes na področju obnovljivih virov vlagamo predvsem v bioplinarne in sončne elektrarne, a zavedati se je treba, da so subvencije države za energijo iz sončnih elektrarn za 30-krat višje od subvencij za elektriko iz malih hidroelektrarn, to pa v končni fazi plačamo kupci,« je povedal dr. Tomaž Štokelj in dodal: »V SENG so izdelali številne idejne zasnove, kopico načrtov, a zavedajo se, da ne gre brez podpore lokalnih skupnosti. Tako bo tudi v prihodnje.« Zato je treba ob načrtovanju objektov za hidroenergetsko izrabo interese v prostoru združevati in poiskati možnosti večnamenske funkcije objekta v povezavi z vodnim gospodarstvom, vodooskrbo, vzrejo rib, ribolovom, razvojem turizma, zaščito pred poplavami in drugim. Pri nekaterih elektroenergetskih objektih, kot so rudniške hidroelektrarne ali klavže, je ob energetski izrabi v ospredju ohranjanje kulturne dediščine in podobno. »Na porečju Soče je vseh 21 SENG-ovih malih hidroelektrarn umeščenih v prostor tako, da smo ob njihovi gradnji in prenovi v kar največji mogoči meri upoštevali potrebe, pričakovanja in želje lokalnih skupnosti, gospodarstva, ribiških družin in turističnih društev. V Soških elektrarnah ocenjujemo dosedanje sodelovanje kot zgledno in prepričani smo, da bomo zaupanje prebivalcev ob Soči in pritokih ohranili tudi v prihodnje, kar nam potrjujejo tudi dosedanji primeri dobre prakse,« je povedal Vladimir Gabrijelčič.

9

Kako poteka načrtovanje malih hidroelektrarn?

Zakonodaja predpisuje stroga merila za umeščanje vsakega objekta v prostor. Investitor na podlagi strokovnih podlag in študij pripravi več različic idejnih zasnov. Potem se za vsako idejno zasnovo pripravi oceno vplivov na naravo, to pomeni, da se razišče, kako bi posamezna varianta objekta vplivala na vodni režim, krajino, morfologijo in številne druge vidike v okolju. Objekt se potem skozi javno razpravo dokončno oblikuje in umesti v prostor. Na teh podlagah se dovoli gradnjo ali pa se jo zavrne.

Skrb za okolje

Ob zavezujoči zakonodaji Soške elektrarne gospodarsko izkoriščanje vode Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije izvajajo skladno s koncesijsko pogodbo, v kateri so navedene vse dejavnosti, ki jih izvajajo za zmanjšanje vplivov hidroenergetskih objektov na okolje. Nanašajo se na vodni režim in rabo vode, varstvo dobrin in rabo prostora, navajajo pogoje za izkoriščanje energetskega potenciala, finančne in terminske pogoje ter narekujejo vzdrževanje.Najpomembnejše dejavnosti po koncesijski pogodbi so skrb za poplavno varnost, odvzem naplavin in vzdrževanje objektov vodne ter energetske infrastrukture, zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka. Pri določanju Qes za posamezne vodotoke se upošteva hidrološke, hidravlične, morfološke in ekološke kriterije, ki so fizikalno-kemijski, biološki in ihtiološki parametri.

K predlogu 565. člena energetskega zakona

Priprave na gradnjo in umeščanje energetskih objektov ureja več zakonov, ki jih v času sprejema Zakona o Soči leta 1976 še ni bilo. Ti zakoni predpisujejo stroga merila za umeščanje vsakega objekta v prostor. Kot pravi Vladimir Gabrijelčič, 565. člen energetskega zakona omogoča le začetek postopkov in prvih ocen za presojo vplivov na okolje, na podlagi ostale sodobne zakonodaje, vključno z Zakonom o ohranjanju narave, Zakonom o TNP, Naturo 2000 in drugimi pa se skozi postopek umeščanja v prostor oceni sprejemljivost posamezne idejne različice. Danes potekajo priprave na gradnjo hidroenergetskih objektov več let, saj tako zahtevata evropska in slovenska zakonodaja. V ospredju sta ohranjanje narave in minimizacija vplivov na okolje. A modro energijo iz obnovljivih virov vendarle potrebujemo, tudi za razvoj turizma ob Soči. Zato Zakon o Soči iz leta 1976 potrebuje posodobitev in uskladitev z obstoječo zakonodajo, saj obstoječa zakonodaja predpisuje strožja merila umeščanja elektroenergetskih objektov v okolje. 565. člen torej pomeni le, da se bodo lahko začele izdelovati študije, potrebne za umeščanja elektroenergetskih objektov v prostor, ki jih 35 let star zakon gorvodno od Trnovega prepoveduje. Šele po temeljiti in z več zakoni predpisani presoji vplivov posameznega elektroenergetskega objekta na okolje se skozi javno razpravo oblikuje predlog umeščanja objekta v prostor. Zakonodaja predpisuje tudi temeljito javno razpravo in dejstvo je, da brez soglasja okolice in ljudi ob Soči ne zgradijo nobenega objekta. Lep pokazatelj je črpalna hidroelektrarna Avče, ki je brez soglasja okolja ne bi bilo. Danes ČHE Avče postaja tudi zanimiva izletniška točka tako za šolarje kot za gradbene in energetske strokovnjake, predvsem pa so veseli kakovostnega sodelovanja z ljudmi v Občini Kanal ob Soči.

Mala hidroelektrarna Možnica; foto: Arhiv SENG

10

Slovesno zaznamovanje zaključka rekonstrukcije 110 kV stikališča HE Dravograd

S sklepno slovesnostjo so Dravske elektrarne Maribor (DEM) v Dravogradu 23. junija 2011 simbolično zaključile rekonstrukcijo 110 kV stikališča HE Dravograd.Nujnost njegove rekonstrukcije so narekovali nezanesljiva in dotrajana visokonapetostna oprema, vključitev novega 110 kV daljnovoda Dravograd–Velenje in prerazporeditev 110 kV daljnovodnih polj zaradi Elesove premestitve posameznih daljnovodov.

Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno v avgustu 2009, dela pa so bila zaključena maja letos. Ob zaključku 2,1 milijona vredne naložbe je direktor DEM mag. Viljem Pozeb izpostavil, da s tem in številnimi drugimi projekti dokazujejo, da sledijo svojemu poslanstvu ostati vodilni proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji in da hkrati skrbijo za zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije.Vodja projekta Andrej Kovač je na sklepni slovesnosti pohvalil delo vseh sodelujočih pri projektu: »Projekt smo izvedli v načrtovanih terminskih in finančnih okvirjih, za kar

gre zahvala tako projektni skupini DEM, ki so jo sestavljali strokovnjaki s tehničnega, ekonomskega in pravnega področja, kot tudi vsem izvajalcem in dobaviteljem opreme. Vse preizkuse smo opravili sami z lastno ekipo. Ker se iz 110 kV stikališča HE Dravograd z električno energijo oskrbuje celotna Koroška, je bilo potrebnih veliko dogovorov z njenimi porabniki. Kljub zahtevnosti koordiniranja izklopov v času del so ta potekala nemoteno in z razumevanjem vseh vpletenih.«Projektiranje je opravilo podjetje HSE Invest, d. o. o., podizvajalec za elektrodel projekta je bil IBE, d. d. Visokonapetostno opremo je dobavilo podjetje C&G, d. o. o., Esotech, d. d., je poskrbel za montažo in dobavo preostale opreme. Elektroinštitut Milan Vidmar je izdelal strokovno oceno in izvedel končne meritve, s katerimi je bila potrjena kakovost opravljenih del in vgrajene opreme.

Prenova agregata 1 HE Zlatoličje

V HE Zlatoličje se je 15. julija 2011 začela prenova še drugega agregata (agregata 1), ki je bila zaradi težav z nosilnim ležajem prenovljenega agregata 2, ki je zdaj uspešno saniran, prestavljena za dobra tri leta. Prenova agregata 1 bo dejansko zajemala samo še dela, ki so neposredno vezana na ta agregat, saj so bila vsa ostala dela dejansko že izvedena v obdobju med 1. avgustom 2008 in 1. julijem 2011.Prenova agregata 1 se je tako začela z demontažo stare opreme, in sicer: • demontažo elektroopreme – agregat 1,• demontažo sistema 1 na visokonapetostnem stikališču,• demontažo turbinske opreme,• demontažo razbremenilnika, • demontažo in razrezom rotorja in• gradbeno-rušitvenimi deli.Po zaključku demontažnih del, predvidoma po dveh mesecih od začetka del, se bo začela montaža nove opreme agregata 1, in sicer:• sanacija traverznega obroča,• montaža razbremenilnika,• montaža gonilnikovega obroča,• sestava sklopov turbine (spodnji vodilnikov obroč, zgornji

vodilnikov obroč, gonilnik, turbinska gred, spodnji vodilni ležaj, turbinski pokrov, nosilni ležaj, mehanizem vodilnika, nosilna zvezda, zgornji vodilni ležaj …),

• montaža generatorja (sestava statorskih četrtink, rotor je že sestavljen),

• montaža pomožnih sistemov turbine (regulacija, odvodnjavanje, hladilni sistem, zrak),

• montaža elektroopreme agregata 1,• prenova visokonapetostnega stikališča in

visokonapetostnega transformatorja ter • ureditev okolice elektrarne in asfaltnih površin.V času prenove agregata 1 bodo dejansko izvedene tudi vse konstrukcijske spremembe, ki so bile izvedene tudi na agregatu 2 in s pomočjo katerih smo dosegli zanesljivo in varno obratovanje agregata 2. Zaradi dodatnih sprememb, ki so bile narejene v času sanacije agregata 2 in bodo upoštevane tudi na agregatu 1, se prenova glede na prvotni terminski plan podaljšuje za približno 67 dni. Glavni dejavniki, ki vplivajo na podaljšanje prenove, so:

Ogled 110 kV stikališča HE Dravograd; foto: Arhiv DEM

11

Sončna elektrarna Sončni park Zlatoličje; foto: Arhiv DEM

• dodatne meritve med demontažo, • pregled in popravilo obstoječega traverznega obroča,• dodatne ojačitve traverznega obroča,• izvedba dodatne ojačitve turbinskega pokrova z navojnimi

zatiči,• implementacija vseh dodatnih rešitev na turbinski opremi,• sprememba koncepta montaže nosilne zvezde,• dodatne geodetske meritve, • dodatne prilagoditve vpenjalnih plošč servomotorjev,• nov postopek betoniranja gonilnikove obloge in• dodatni run-out turbine brez rotorja generatorja.Aleš Kirbiš, vodja projekta, je ob začetku prenove drugega agregata HE Zlatoličje povedal: »Z začetkom prenove

agregata 1 se tako začenja zadnje dejanje Projekta prenove HE Zlatoličje, jezu Melje in MHE Melje. Prav tako se z začetkom prenove agregata 1 končuje tudi precej stresno in naporno obdobje iskanja rešitev za zanesljivo in varno obratovanje agregata 2 kakor tudi usklajevanje s pogodbenimi partnerji, ki jih v tem času ni bilo malo. V DEM si želimo, da bi prenova minila brez večjih zapletov in brez delovnih nesreč in seveda v skladu s terminskim planom. Za dosego tega cilja bo zato nujen prispevek vseh sodelujočih od vodstva projekta, nadzora, inženirja, osebja v elektrarni, dobaviteljev opreme in tudi montažerja, seveda pa bo potrebne tudi nekaj sreče.«

Sončna elektrarna v Zlatoličju že obratuje

Desetim hidroelektrarnam družbe Dravske elektrarne Maribor (DEM) se je pridružila nova elektrarna, ki izkorišča sončno energijo. Izgradnja Sončne elektrarne (SE) Sončni park Zlatoličje predstavlja za investitorja – DEM – možnost dodatnega izkoriščanja naravnih potencialov na področju obnovljivih virov ter pridobitev novih znanj. Projekt je zasnovan tako, da omogoča fazno gradnjo, končni obseg SE na območju hidroelektrarne Zlatoličje pa obsega:• segment A – ostrešje strojnice HE Zlatoličje, • segment B, C, D in E – na levi strani odvodnega kanala, • segment F – na ravni trikotni površini južno od strojnice in • segment G – na desni strani dovodnega kanala (potrebna

bo nadgradnja srednjenapetostnega (SN) distribucijskega omrežja).

Načrtovana moč celotnega sistema (segment A do F) znaša 781,53 kWp s predvideno letno proizvodnjo 890 MWh, predvidena je fazna gradnja. Investitor DEM je začel postopek izdelave ustrezne dokumentacije in pridobivanje ustreznih soglasij v letu 2010,

Novi gonilnik, pripravljen za vgradnjo; foto: Arhiv DEM

12

dela na segmentu A pa je zaključil s strokovnim tehničnim pregledom v avgustu 2011. Finančni obseg projekta za segment A in opremo za priključek celotnega sklopa SE na SN omrežje znaša okoli 320 tisoč evrov.Projekt vodi in nadzira projektni tim DEM, vodja projekta je Gregor Šef. Glavni zunanji izvajalci projekta so podjetja HSE Invest, d. o. o., Maribor, kjer so poskrbeli za izdelavo IDP, PGD, PZR in PZI, HTZ IP, d. o. o., Velenje, ki je dobavilo opremo in poskrbelo za njeno montažo, ter TSN, d. o. o., Maribor z dobavo in montažo opreme za priključitev SE na distribucijsko omrežje.

Kratek tehnični opis SE Sončni park Zlatoličje – segment A

Na ravno streho strojnice so nameščeni fotovoltaični (FV) moduli na nosilno konstrukcijo, ki ima južno orientacijo in naklon FV modulov 20°. Inštalirana moč je 68,4 kWp, povprečna letna proizvodnja pa 75 MWh. Naklon FV modulov je namerno nekoliko manjši od optimalnega, ker je tako mogoče na razpoložljivo površino strehe namestiti več FV modulov. Posamezne vrste so nameščene z manjšim medsebojnim razmikom, saj ne prihaja do senčenja. Prav tako je zaradi manjšega kota naklona masa nosilne konstrukcije veliko manjša in ne predstavlja bistvene obremenitve strehe, kar bi lahko zahtevalo dodatne ojačitve. Statika nosilne konstrukcije je predvidena za obremenitve vetra in snega po DIN 1055 standardu. FV moduli so med seboj povezani in priključeni na 6 x 11 kW razsmernike, od tam pa na distribucijsko omrežje prek vmesnega transformatorja. Pričakovana doba obratovanja je okoli 20 let. Strokovni tehnični pregled je bil opravljen v drugem tednu avgusta, uporabno dovoljenje pa pričakujemo v septembru.

Energetska izraba reke Mure

Sinergije med vodnogospodarskimi ureditvami, izboljšanjem ekološkega potenciala reke Mure in njeno energetsko izraboPotem ko je bila v decembru 2005 DEM podeljena koncesija za energetsko izrabo Mure, je bil v letu 2006 izdelan Program priprav za projekt HE na reki Muri. Namen teh pripravljalnih in preveritvenih dejavnosti je bil ugotoviti, ali je energetska izraba reke Mure sprejemljiva za naravno in družbeno okolje ter prostor v najširšem pomenu. Ob upoštevanju dejstva, da je sistem HE na reki Muri v Avstriji že zgrajen, je energetska izraba na dolvodnem delu Mure smiselna odločitev, ki ji logično sledi celovita preveritev možnosti izrabe reke Mure. Izhodišče programa za preveritev možnosti izgradnje HE na Muri sloni na možni sinergiji med potrebnimi vodnogospodarskimi ureditvami, izboljšanjem ekološkega potenciala reke Mure in njeno energetsko izrabo. Z izvedbo programa so želeli omogočiti nadaljnje obravnavanje energetske izrabe reke Mure v procesu prostorskega načrtovanja in v razgovorih s sosednjo državo, lokalnimi skupnostmi ter v skladu z EU-direktivami ugotoviti realno možnost izgradnje verige HE na Muri. Pri tem pa upoštevati omejitvene pogoje, ki izhajajo iz okoljevarstvenega programa, Nature 2000 in trajnostnega razvoja. Izhodišče Programa in prvi korak umestitve HE v prostor je bila preveritev živega

sveta. Temu je sledila preveritev trajnostnega razvoja območja reke Mure. Na podlagi pogojev narave, prostora in trajnostnega razvoja je bil opredeljen obseg možne energetske izrabe. Sledila je določitev optimalnih lokacij HE glede na obseg možne energetske izrabe in ekonomske presoje HE. Na podlagi tega pa se je začel postopek umestitve HE v prostor na prvi izbrani možni lokaciji HE Hrastje Mota. S temi glavnimi fazami so bile izvedene dejavnosti za celovito preveritev energetske izrabe reke Mure.

Za začetek celovita presoja okoljskih,

družbenih in ekonomskih učinkov

Za potrebe celovitega pristopa je bila v samem začetku izvedena inventarizacija narave in živega sveta ter habitatov. Pridobljeni podatki predstavljajo bazo za prihodnje raziskave, ki brez tovrstnih podatkov ne morejo dati transparentnih zaključkov. Obravnavano je bilo obstoječe stanje, na podlagi stanja narave in podatkov drugih znanih študij pa so bili podani ocena trendov in prospekcija stanja po različnih področjih – ptice, habitati, živi svet – ter predlogi možnih območij energetske izrabe.Nadaljevanje je predstavljala obravnava trajnostnega razvoja vplivnega in širšega območja reke Mure. Sodobna razvojna paradigma ne sloni več pretežno na ekonomskih učinkih naložbe in ukrepov, temveč na celovitosti učinkov, in jo opredeljujemo kot trajnostni razvoj. Zaveza k trajnostnemu razvoju zahteva, da se pri vrednotenju učinkov naložb odmaknemo od prakse presoje pretežno internih učinkov projekta (interna stopnja donosnosti ipd.) in ocenjevanja morebitne okoljske škode (koncept PVO) k presoji širše palete zunanjih učinkov projekta po vseh stebrih družbenega razvoja – ekonomskem, okoljskem in družbenem. Dodatni vhodni podatki za nadaljnjo obravnavo so Idejne variantne rešitve, zato sta bila izdelana projekt idejnih rešitev za možne lokacije HE ter preliminarna ocena vplivov možnih objektov HE na okolje.

Odločitve narekuje varovanje narave

Preveritev lokacij z vidika varstva narave kot strokovna podlaga za obravnavo HE na Muri je podala DEM kot investitorju usmeritve za nadaljnje odločitve. Osnovni cilj študije je bil seznanitev investitorja s stanjem in pomembnostjo narave v obravnavanem prostoru ter z zahtevami za varovanje narave, ki jih prinese načrtovanje HE. Zaključki naloge podajajo usmeritve, ki bi povečale možnost izvedbe posega brez bistvenih in uničujočih posledic za naravo. Podana so bila izhodišča za omilitvene ukrepe, s čimer bi bila gradnja mogoča pod pogojem, da se znotraj območja Natura 2000 na nefunkcionalnih zemljiščih ustvari nadomestne habitate, ki bi kompenzirali populacije varovanih vrst, prizadetih zaradi gradnje HE. Prav tako je podala izhodišča za izravnalne ukrepe (postopek prevlade drugega javnega interesa) za primer, kadar ni mogoče prizadetih populacij kompenzirati znotraj območja. Možnost nadomeščanja zunaj območja pride v poštev, ko ni druge možnosti kot izvedba projekta znotraj Natura 2000 območja.Izraba celotnega potenciala reke Mure je bila podrobno obdelana v do zdaj izdelanih strokovnih podlagah in Idejnih

13

tehničnih rešitvah v več variantah. Z vseh vidikov zaključkov naloge, ki je obravnavala Preveritev lokacij z vidika varstva narave, so predlagane sprejemljive rešitve za izgradnjo elektrarn na zahodnem odseku med državno mejo z Avstrijo in Sladkim Vrhom (nadomestni objekt HE Ceršak) in na širšem območju Gornje Radgone. Na notranji Muri pa gre za izkoriščanje energetskega potenciala reke na odseku med izlivom Kučnice v Muro in avtocestnim mostom v Vučji vasi.

Sodelovanje z vsemi deležniki – zaveza in priložnost

S tem so Dravske elektrarne Maribor zaokrožile proces celovite obravnave reke Mure ne samo z energetskega vidika, temveč z različnih interdisciplinarnih vidikov, ter tako poudarile svojo zavezo za družbeno odgovornost do okolja že v pripravljalnih fazah. Ob tem pa je obveščanje javnosti in lokalnih skupnosti o nameravanem projektu pomembna zaveza Dravskih elektrarn Maribor, da z nameravanim posegom v okolje ustrezno seznanijo prebivalce, lokalne skupnosti in strokovno javnost na vplivnem območju ter jih vključijo v proces odločanja.

Začetek uradnih postopkov DPN ter prvi idejni načrti in projekti na notranji in mejni Muri

V vseh dosedanjih postopkih je bila obravnava celovita, kar pomeni, da je obravnava posegala v območje podeljene koncesije in je bila razdeljena na mejno in notranjo Muro. V nadaljevanju je bila za notranji odsek Mure izdelana dokumentacija za pobudo DPN za HE na lokaciji med

vtokom Kučnice in avtocestnim mostom čez Muro – HE Hrastje Mota, in to v več variantah. Dokumentacija je bila posredovana pobudniku (MG) in koordinatorju umeščanja v prostor – DPN (MOP) v usklajevanje, kar je hkrati prvi korak v skladu z veljavno zakonodajo. DEM pričakujejo, da bo pobuda usklajena, s čimer se bo začel postopek dela s pobudo za pridobitev smernic, kar bo izhodišče za začetek DPN. Posebno poglavje ob tem obravnava občutljivost prostora, narave na predvidene posege. V obdelanih variantah je predstavljenih več možnih pozitivnih učinkov in koristi. Med temi so tudi ponovne vzpostavitve z gradnjo uničenih biotopov, zaustavitev sedanjih negativnih procesov ipd.Za odsek mejne Mure z Avstrijo so obravnavane in v izdelavi ter pripravi še dokumentacije za lokacije od Ceršaka do Sladkega Vrha, vključno z MHE Ceršak. Na tej lokaciji je v pripravi dokumentacija za določitev ekonomsko utemeljenega objekta na lokaciji Ceršak–Sladki Vrh v okviru obstoječe male HE Ceršak, edine HE na Muri v Sloveniji. Obseg in vsebina idejnih rešitev predstavljata nabor variant možne energetske izrabe na tej lokaciji. Obravnavajo različne variante: od možnih rekonstrukcij obstoječega objekta do ekonomsko utemeljene rečne stopnje na tem odseku. Osnovni koncept bo predstavljen na murski meddržavni komisiji v septembru.Obravnava območja Gornje Radgone bo izvedena v povezavi z nameravano izvedbo visokovodnih nasipov. Predvidevajo, da bodo na tem področju poiskali možnosti sinergijskih dejavnikov vodnega gospodarstva in načrtov upravljanja z vodami NUV z energetsko izrabo.

Mura; foto: Zdravko Majstrovič

14

Rudar zmagovalec v kategoriji najboljša naslovnica na razpisu za nagrado papirus 2011, v kategoriji najboljša fotografija na 2. mestu

Sekcija internih komunikatorjev, ki deluje v okviru Slovenskega društva za odnose z javnostmi, je tudi letos razpisala nagrado papirus 2011. Zanjo so se lahko potegovala interna glasila, njihove naslovnice, fotografije ter elektronski časopisi, ki so izšli med 1. aprilom 2010 in 31. marcem 2011. V Premogovniku Velenje so tekmovali v treh kategorijah, in sicer z internim glasilom Rudar, naslovnico in fotografijo. Naslovnica internega časopisa Rudar, s fotografijo avtorja Iva Hansa Avberška, oblikovalca Rudarja iz Studia HTZ, je bila ocenjena za najboljšo naslovnico. Interni časopis Rudar je zasedel tudi drugo mesto v kategoriji najboljša fotografija – avtor fotografije je Miran Beškovnik, zaposlen v Premogovniku Velenje, ter 9. mesto v kategoriji internih glasil.

1

Premogovnik Velenje uspešen pri črpanju evropskih sredstev / stran 10

Bolniška odsotnost v Sloveniji in v Premogovniku Velenje / stran 16

Minister za finance obiskal Premogovnik Velenje / stran 6

Do konca leta v jami tri premontaže / stran 4

Časopis Skupine Premogovnik Velenjeizhaja od leta 1953 8 / september 2010

Nagrajena naslovnica; oblikovanje in foto: I. H. Avberšek

HTZ Velenje osvojil zlato priznanje za inovacijo v SAŠA regiji, Premogovniku dve srebrni

21. junija 2011 je na Velenjskem gradu potekala slavnostna podelitev priznanj in diplom za najboljše inovacije v SAŠA regiji za leto 2010. HTZ Velenje je osvojil zlato priznanje za Drobilnik premoga PV – HTZ, Premogovnik Velenje pa dve srebrni za inovaciji Mehanizirana podgradnja jamskih prog s pomočjo podajalnika lokov PL08 – PV in Avtomatizacija transporterjev premoga na pripravskih deloviščih.

Nova vrtalna garnitura rezultat skupnega razvoja Premogovnika Velenje in HTZ Velenje

V Premogovniku Velenje so v sodelovanju s hčerinskim podjetjem HTZ Velenje izdelali novo vrtalno garnituro za izdelovanje odvodnjevalnih vrtin, ki je eden izmed 55 izdelanih produktnih izdelkov projekta Razvoj novih tehnologij in opreme za jamsko vrtanje (RIP). Projekt, ki je rezultat sodelovanja petih partnerjev, od katerih je Premogovnik Velenje nosilno podjetje, je razvil celotno potrebno opremo za nove tehnologije jamskega vrtanja.Nova vrtalna garnitura je namenjena izdelovanju odvodnjevalnih vrtin, za odvodnjevanje krovninskih vodonosnikov pliocinskih peskov. Sestavljena je iz treh kompaktnih funkcionalnih enot: vrtalnega stroja, hidravličnega agregata in komandnega pulta. S tem je olajšana postavitev v majhnih in ozkih prostorih. S podpornimi in vpenjalnimi pripravami lahko elektrohidravlično gnani vrtalni stroj hitro in varno vpnemo v različno velike jamske prostore. Tako lahko zagotovimo možnost vrtanja vrtin v različne smeri.

Nova vrtalna garnitura; foto: Arhiv PV

Družbeniki podpisali pogodbe za ustanovitev Razvojnega centra energija

Gospodarska razvitost je zelo povezana z vlaganji v raziskave, inovacije in razvoj, pri čemer sodelujejo tudi Premogovnik Velenje in njegova hčerinska podjetja. Tokrat Premogovnik Velenje sodeluje pri razvojno-raziskovalnem projektu Razvojni center energija. Ministrstvo za gospodarstvo je julija lani objavilo razpis za pridobivanje sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – Razvojni center slovenskega gospodarstva. Na razpisu so uspešno kandidirali tudi člani konzorcija, katerega nosilno podjetje je PV Invest s projektom Razvojni center energija.

15

Podpis družbene pogodbe za izvajanje in financiranje razvojno-raziskovalnega projekta Razvojni center energija je potekal v sredo, 6. julija 2011, v prostorih SAŠA inkubatorja, ko so na ustanovni skupščini za direktorico podjetja potrdili tudi dr. Marto Svetina Veder. Uvodoma je zbrane pozdravil direktor PV Investa mag. Drago Potočnik: »Projekt je bil izbran za enega izmed 17, ki jih je ministrstvo finančno podprlo. Celotna vrednost projekta je 23 milijonov evrov, odobrena sredstva sofinanciranja pa znašajo 11 milijonov evrov. Center je zasnovan kot visokokakovostna multidisciplinarna skupina raziskovalcev iz industrijskega sektorja in raziskovalne sfere, ki bo omogočal večjo kritično maso uporabljenega znanja na področju energetike.«

Podpis pogodbe za ustanovitev Razvojnega centra energija; foto: Arhiv PV

Premogovnik Velenje uspešen pri črpanju evropskih sredstev iz RFCS sklada

V Premogovniku Velenje so se v zadnjih nekaj letih intenzivno lotili priprav projektov za prijave na slovenske in evropske razpise, med drugim tudi na razpis Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (RFCS). Pri tem sodelujejo s številnimi tujimi partnerji, evropsko komisijo, Združenjem za premog in jeklo v Bruslju EURACOAL, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS idr. Zavedajo se, da so takšni razvojni projekti naložba za prihodnost in uspešno delovanje Premogovnika v naslednjih letih.Vlaganja v modernizacijo proizvodnih procesov ter v nove razvojne projekte so njihova dolgoročna naloga, zato so štiri razvojne projekte leta 2009 prijavili na razpis RFCS za evropska sredstva. V letu 2010 so bila odobrena sredstva za projekta COGASOUT (razplinjevanje lignita) in LOWCARB (optimizacija zračenja in črpanja jamskih vod). Projekta OPTI-MINE (Demonstracija sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za učinkovite procese ter izboljšano varnost pri podzemnih premogovnikih) in U-PICT (Razvoj inteligentnih senzorjev in procesnih enot) ter projekt s področja podzemnega uplinjanja premoga (ISCOSTORE) so dopolnjene ponovno prijavili na razpis 2010.

Skupna reševalna vaja rudarskih in gorskih reševalcev iz izvoznega jaška NOP II

Med zaključevanjem pripravljalnih del na jašku NOP II Premogovnika Velenje in pripravljanjem na globljenje jaška po klasični rudarski metodi je v sredo, 17. avgusta, na območju gradnje novega jaška potekala skupna reševalna

vaja Jamske reševalne čete Premogovnika Velenje in Gorske reševalne službe – Postaja Celje, v kateri so prikazali postopek reševanje iz globin novega jaška. Predpostavka vaje reševanja je bil padec delavca v globino jaška NOP II, kar naj bi se zgodilo pri izvajanju pripravljalnih del. Delavec si je pri padcu poškodoval hrbtenico.

Reševalna vaja; foto: I. H. Avberšek

Skupščina Premogovnika Velenje

18. Skupščine Premogovnika Velenje, ki je potekala v sredo, 31. avgusta, se je udeležilo 81,6 odstotka delničarjev z glasovalno pravico. Delničarji so se na Skupščini najprej seznanili z revidiranim letnim poročilom in revidiranim konsolidiranim letnim poročilom za leto 2010, z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila ter s prejemki direktorja in nadzornega sveta, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v poslovnem letu 2010, ter z ugotovitvijo, da družba za leto 2010 ne izkazuje bilančnega dobička. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu družbe podelila razrešnico za poslovno leto 2010. Na podlagi odstopne izjave mag. Simona Tota je sprejela sklep o njegovem odpoklicu z mesta predsednika nadzornega sveta družbe. Za novega člana nadzornega sveta je za mandatno obdobje štirih let imenovala predstavnika kapitala, mag. Matjaža Janežiča.Za potrebe revizije poslovanja Premogovnika Velenje je bila za leti 2011 in 2012 imenovana revizorska družba Deloitte Revizija, d. o. o. Na predlog večinskega delničarja, družbe Holding Slovenske elektrarne, so bile sprejete spremembe in dopolnitve Statuta Premogovnika Velenje, d. d., v predlagani vsebini iz nasprotnega predloga, ki ga je na sami seji skupščine vložil Holding Slovenske elektrarne, in sicer so najpomembnejše spremembe razširitev enočlanske uprave ne v petčlansko, kot je prvotno predlagal HSE, temveč v tričlansko upravo ter tričlanskega nadzornega sveta v šestčlanskega. Sprejet je bil še nasprotni predlog, da mora imeti predsednik uprave ob izpolnjevanju ostalih pogojev tudi opravljen strokovni izpit za vodenje metanske jame.Vsi sklepi, ki so bili predlagani s prvotnim sklicem skupščine, so bili sprejeti. Nadalje so bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve Statuta, ki jih je v razširitvi dnevnega reda oziroma z nasprotnim predlogom na sami skupščini delničarjev predlagal delničar Holding Slovenske elektrarne.

16

Nadzorni svet dal soglasje k noveliranemu investicijskemu programu “Postavitev nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj” – revizija 4 (NIP 4) Glavne poudarke so po pridobljenem soglasju Nadzornega sveta TEŠ k NIP 4 v Šoštanju predstavili tudi na novinarski konferenci 18. avgusta, kjer so povedali, da NIP 4 vključuje vse zahteve in priporočila, ki izhajajo iz sklepov Vlade RS z dne 14. 4. 2011. Predračunska vrednost naložbe v nadomestni blok 6 znaša v stalnih cenah 1,2 milijarde EUR (1.195.928,100 EUR), v tekočih cenah pa 1,3 milijarde EUR (1.302.747,000 EUR).V NIP 4 so, za razliko od NIP 3, ki je bil sprejet oktobra 2009, vključene nove postavke, nekatere pa so ponovno ovrednotene. Gre predvsem za dela, kot je sanacija transportne infrastrukture za izredne prevoze, krožišče, parkirišča, vrednost nove upravne stavbe, razgradnja proizvodnih enot in bloka 6. Vključeni so tudi stikališče za priključitev bloka na elektroenergetski sistem ter zavarovanje in stroški investitorja. V predračunski vrednosti so upoštevani tudi dogovori, ki so bili doseženi z Alstomom, med drugim tudi aneks k pogodbi, ki je tik pred podpisom in določa »kapico« na eskalacijo, kar pomeni, da se vrednost opreme, ki jo dobavlja Alstom, ne bo povišala za več kot 100 milijonov EUR. S pogajanji o kapici na eskalacijo pa so po najbolj konservativni oceni dosegli minimalni prihranek v višini 35 milijonov EUR.Finančno-tržni učinki so ovrednoteni v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, ki predpisuje, da je treba za naložbe, ki se financirajo v skladu s to uredbo, upoštevati 7-odstotno diskontno stopnjo. Doba vračanja investicijskih vlaganj je 15 let, neto sedanja vrednost 83,6 milijona EUR, interna stopnja donosa 7,59 %, kazalnik relativne koristnosti 1,027, donos na lastniški kapital pa 13,6 %. Analiza občutljivosti projekta, ki opozarja na postavke, na katere moramo biti posebej pozorni, je bila narejena na spremembo cene premoga, spremembo prodajne cene električne energije, spremembo cene emisijskega kupona in spremembo vrednosti naložbe. Iz analize je razvidno, da je projekt sorazmerno malo občutljiv na spremembo cene premoga in najmanj občutljiv na povečanje investicijske vrednosti za 100 milijonov EUR. Večja občutljivost pa je na padec prodajne cene električne energije in cene emisijskih kuponov.V TEŠ so ob upoštevanju vseh dejstev in analize občutljivosti izdelali matriko tveganj in na njeni podlagi ocenili, da je projekt srednje tvegan ter da so predvidena in obdelana tveganja obvladljiva in na ravni tveganj za tovrstne objekte.Republika Slovenija, ki je posredni lastnik TEŠ, bo tako, poleg neposrednega donosa na vloženi kapital, deležna še visokih davkov na predvidene dobičke, plačil taks za izpuščanje

toplogrednih plinov CO2, zagotovljena bodo delovna mesta, poleg tega pa bo deležna tudi prihodkov iz naslova stroškov poroštva za kredit EIB, ki v času trajanja kredita dosežejo približno 50 milijonov EUR, kot tudi drugih sinergijskih učinkov naložbe.V TEŠ so poudarili, da naložba v izgradnjo nadomestnega bloka 6 ne bi potrebovala poroštva države, če energetski zakon družbam v državni lasti ne bi prepovedoval zastavljanja lastnega premoženja kot poroštva za kredite. Zato je ob naložbah ravni, kakršna je nadomestni blok 6, razumljivo, da država omogoči izpeljavo takšne naložbe z zakonom o poroštvu, ki investitorju omogoči, da se lahko na trgu zadolži po zelo konkurenčnih pogojih. V TEŠ tako pričakujejo, da bo državni zbor do konca oktobra sprejel zakon o poroštvu, ki bo zagotovil nemoteno financiranje gradnje nadomestnega bloka 6.

Za slovenske izvajalce možnost sodelovanja pri izgradnji bloka 6 vsaj v višini 246 milijonov EUR

V projekt izgradnje nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj je že vključena vrsta slovenskih podjetij s področja gradbene operative in inženiringa. Potencial za domačo udeležbo v projektu pa je že danes 21-odstoten.Skupna vrednost pogodbenih del projekta izgradnje nadomestnega bloka 6 je po tekočih cenah 1,174 milijona EUR, pri čemer so že danes, ali pa še bodo, slovenski izvajalci vključeni z najmanj 21 odstotki te vrednosti oziroma 246 milijoni EUR. Slovenska podjetja, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, so v projekt vključena od samega začetka, tako na glavnem pogonskem objektu (Primorje), pripravljalnih delih (RGP), upravni stavbi (Cigrad) kot pri gradnji razžveplalne naprave (konzorcij Rudis-Esotech-Doberšek) in hladilnega stolpa (Rudis).Podjetja, ki dosegajo ustrezne standarde, bodo lahko tudi v prihodnje kandidirala na razpisih, in to pod enakovrednimi pogoji kot ostala podjetja. Seveda pa bo pri tem pomemben dejavnik tudi cenovna konkurenčnost.

Novinarska konferenca v TEŠ – Janja Štrigl, mag. Janez Keržan, mag. Miran Žgajner, mag. Simon Tot in dr. Dean Besednjak; foto: Arhiv TEŠ

17

Uspešno zaključili remont bloka 5

V Termoelektrarni Šoštanj so se 15. julija 2011 uspešno zaključila zahtevna obnovitvena dela na bloku 5, ki so se začela 19. maja 2011. Blok 5 se je tako predčasno vključil v slovensko elektroomrežje. Ključna dela so bila opravljena na menjavi generatorja, reviziji in pregledu kotla, kotlovskih naprav, rotorja turbine in turbinskih naprav, čistilne naprave, elektroopreme … Dela so kljub veliki obsežnosti in zahtevnosti potekala po zastavljenem načrtu. Direktor TEŠ, mag. Simon Tot, je ob uspešno zaključenem remontu izrazil zadovoljstvo, da so v manj kot dveh mesecih v TEŠ dokazali, da je mogoče morebitne težave z vnaprejšnjim predvidevanjem in z znanjem ter strokovnostjo uspešno zaobiti in celo predčasno zaključiti projekt. Predčasna sinhronizacija bloka 5 v omrežje je bila zelo pomembna tudi zaradi velikih potreb po energiji v tem obdobju. Vrednost celotnih obnovitvenih del je znašala 27 milijonov EUR.

Proizvodnja v obdobju od januarja do avgusta nad planom

V obdobju od januarja do konca avgusta 2011 je bilo v TEŠ proizvedenih 2458,3 GWh (na pragu), od tega je bilo iz premoga proizvedenih 2353,5 GWh, iz plina pa 104,8 GWh. Za navedeno proizvodnjo so porabili 2.478.250 ton premoga in 30,8 milijona Sm3 zemeljskega plina. V omenjenem obdobju so presegli plan za 3,3 odstotka.V avgustu so proizvedli 348,1 GWh (na pragu). Iz premoga je bilo proizvedenih 340,9 GWh, iz plina pa 7,2 GWh. Za navedeno proizvodnjo so porabili 370.394 ton premoga in 2,2 milijona Sm3 zemeljskega plina. V avgustu so zaradi neugodnih hidroloških razmer presegli plansko proizvodnjo za 15,3 odstotka.

Gradbišče bloka 6, september 2011; foto: Janja Štrigl

18

Remont 125 MW bloka 4

V Termoelektrarni Trbovlje so načrtovali izvedbo letnega remonta bloka 4 od 8. do 21. avgusta 2011. Zaradi viškov proizvedene električne energije na slovenskem trgu pa so planerji in dispečerji družbe HSE blok 4 ustavili že 30. julija. Takoj so obvestili vse zunanje izvajalce o možnosti predčasnega začetka del, vendar zaradi ostalih obveznosti v glavnem niso predčasno začeli delati.Čas zaustavitve pred remontom so izkoristili za ohladitev naprav in čiščenje prahu, žlindre in saj s kotla in elektrostatičnega filtra ter sadre iz pralnika dimnih plinov na napravi za razžveplanje dimnih plinov. Postavili so tudi večino gradbenih odrov za izvedbo del na višjih napravah.Na kotlu so posebno pozornost namenili pregledu cevja grelnika vode. Našli so 23 plastično že deformiranih odsekov cevi in več kolen, ki so jih zamenjali z novimi. V premogovnih mlinih so izrabljeno pločevino in udarne plošče zamenjali z novimi. Temeljito so pregledali elektrostatični filter in zamenjali kladiva za stresanje elektrod. Pregledali in očistili so vse ventilatorje, zakrpali prejedena mesta kanalov dimnih plinov in svežega zraka. Preverili so delovanje varnostnih ventilov. Pregledali so obzidavo v drugem vleku kotla ter sanirali del stene. Zamenjali so poškodovano opeko v premogovnih kanalih in nanesli novo plast zaščitne mase proti izrabi. Popravili so poškodovano obzidavo premogovnih gorilnikov. Na turbini so pregledali vse ležaje in hidravlični sistem za krmiljenje hitrozapornih in regulacijskih ventilov.

Pregledali so deformiranost cevovodov napajalne vode in parovodov grelnikov vode ter pridobili podatke za izdelavo ocene utrujenosti materiala. Prav tako so vzeli vzorce materiala na parovodih za dovod pare na turbino za izdelavo analize utrujenosti materiala in preostale življenjske dobe.Na transportnih sistemih za premog, pepel, žlindro in sadro so opravili samo tista vzdrževalna dela, ki jih ne morejo narediti med krajšimi zaustavitvami med obratovanjem. Zamenjali so gumitrak na treh transportnih trakovih ter izrabljeno pločevino na presipnih mestih.Na napravi za razžveplanje dimnih plinov so očistili pralnik dimnih plinov usedlin in pregledali ter lokalno popravili gumirano oblogo. Opravili so servis vseh črpalk, grelnika zraka, kompresorjev in vakuumskega tračnega filtra.Na elektromotorjih, ki jih ne morejo izklapljati med obratovanjem bloka, so pregledali in po potrebi zamenjali ležaje. Opravili so diagnostične meritve na energetskih transformatorjih in generatorju ter preverili električne zaščitne naprave 0,4 kV in 6 kV stikališč. Opravili so verifikacijo merilne opreme za meritve dinamičnega stanja turbine, kontrolo delovanja merilnih in regulacijskih krogov ter servis elektromotornih pogonov za krmiljenje ventilov in loput. Naprave za kemijsko pripravo vode so očistili in zamenjali reagente.Vsa dela so opravili skupaj z zunanjimi izvajalci in v roku, ki je bil določen za remont. Na remontu je sodelovalo poleg zaposlenih v Termoelektrarni Trbovlje še 41 družb s skupaj 244 delavci.V soboto, 20. avgusta, so opravili hladne funkcijske preizkuse delovanja vseh naprav, ki so potrebne za delovanje bloka, naslednji dan pa zagon bloka in preizkuse zaščit bloka v živo. Blok 4 je bil 22. avgusta ob 5.50 sinhroniziran na omrežje in od takrat naprej znova obratuje.

Remont bloka 4; foto: Arhiv TET

19

9. skupščina družbe HESS, d. o. o.

29. avgusta 2011 je v poslovnih prostorih družbe v Brežicah potekala 9. skupščina družbe HESS, d. o. o. Na skupščini so se družbeniki seznanili z revidiranim Letnim poročilom za

Vodenje TET je prevzel Franc Blaznek

Dosedanji namestnik direktorja RTH Franc Blaznek je v ponedeljek, 5. septembra, prevzel vodenje Termoelektrarne Trbovlje, d. o. o. Novega direktorja bo nadzorovalo šest članov nadzornega sveta namesto dosedanjih treh. Svojega kandidata je prvič v članstvo nadzornega sveta imenovala tudi NFD, ki je 18-odstotna družbenica TET.Nadzorni svet TET se je za Franca Blazneka odločil med petimi kandidati, ki so oddali popolne vloge na razpis za direktorja družbe. Prepričal jih je s svojo vizijo, ki temelji na ekonomiji in rasti cen električne energije v prihodnje, pridobivanju električne energije v kombinaciji s srednjesavskimi hidroelektrarnami, pridobitvah potencialnih investitorjev, ki bi bili pripravljeni vlagati v prenovo dobrih 40 let starega 125 MW bloka TET na fosilna goriva, ter daljinskem ogrevanju zasavskih občin. V svoji ekipi v TET je v funkciji pomočnika direktorja obdržal dosedanjega, mag. Janeza Žlaka, bivšemu direktorju mag. Marku Agrežu pa je zaupal mesto direktorja tehničnega sektorja. Franc Blaznek, direktor TET; foto: Arhiv TET

leto 2010, s pisnim Poročilom nadzornega sveta o preveritvi Letnega poročila ter podelili razrešnico direktorju družbe in članom nadzornega sveta.Prav tako so družbeniki odločali o delitvi bilančnega dobička in sprejeli Poslovni načrt družbe za leto 2011. Imenovali so tudi pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2011.Na podlagi odpoklica je prenehal mandat enemu od članov nadzornega sveta družbe HESS, d. o. o., zato je bil na seji skupščine imenovan nov član.

Sava, Brežice; foto: Marjan Priveršek

20

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

S T

AB

OR

A

Skupine delujejo na različnih področjih zato, da lahko udeleženci najdejo tisto, kar jih zanima in kjer bi se radi izpopolnili. Prav tako se lahko ob spremljanju dela skupin seznanijo z vsebinami in metodami različnih ved in tako laže prepoznajo svoje študijske in poklicne interese.V geografski skupini, ki jo podpira tudi Modri sklad, so raziskovali možnosti za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije. Zato so obiskali Toplarno Celje, Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, malo elektrarno na bioplin na kmetiji Flere v Letušu, male hidroelektrarne ob reki Savinji in Razvojno-didaktični energetski poligon, ki so ga pred kratkim odprli na Medpodjetniškem izobraževalnem centru v Velenju. Tako so izvedeli več o hidroenergiji, vetrni energiji, fotovoltaiki, bioplinu, »Waste to energie« tehnologijah, E-mobilnosti in učinkoviti rabi energije. Biologi so popisovali in fotografirali floro in favno ob Šaleških jezerih, preizkusili pa so se tudi v ribolovu. Kemiki so raziskovali, kakšne kakovosti je voda v jezerih, zato so ob terenskem delu veliko časa preživeli tudi v laboratorijih Inštituta ERICo. V umetniški skupini so obravnavali likovno teorijo preprostih likov, njihovo risanje in barvanje, veliko znanja pa so pridobili tudi na področju akrilov ter monotipij. Udeleženke skupine za kitajščino so spoznale osnove mandarinščine in se naučile nekaj fraz in pismenk, ob tem pa spoznale delček zgodovine jezika in države Kitajske. Na zaključni prireditvi so presenetile s pesmijo Mojster Jaka, ki so jo seveda zapele v mandarinščini.

23. raziskovalni tabor »Velenje 2011«ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, d. o. o., je od 16. do 21. avgusta organiziral že 23. raziskovalni tabor za nadarjene dijake in študente iz vse Slovenije. Letošnjega se je udeležilo 30 mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev. Nastanjeni so bili v Podružnični osnovni šoli Škale pri Velenju. V šestih dneh so mladi raziskovalci pod vodstvom strokovno usposobljenih mentorjev po skupinah podrobneje proučevali posamezne teme iz biologije, geografije, kemije, novinarstva in umetnosti, novost pa je bila skupina, ki je spoznavala osnove kitajščine.

Novinarji so v časopisu Škalek beležili celotno dogajanje na taboru, se javljali na radio in posneli krajši film.Poleg raziskovalnega dela pomemben del tabora predstavlja tudi družabno življenje, ki je s športnimi, glasbenimi in drugimi dejavnostmi pomemben razlog, da se dijaki in študentje radi vračajo v Šaleško dolino. Organizatorji so za vse udeležence pripravili ekskurzijo po Šaleški dolini, kjer so si mladi ogledali na novo odprto Hišo mineralov v Velenju, območje ugrezanja ob Družmirskem jezeru in Muzej usnjarstva v Šoštanju. Ekskurzijo so zaključili na Golteh, kjer so se okrepčali v novem hotelu in se sprehodili do Alpskega vrta.Ker je bil letos tabor krajši in je bilo delo v skupinah bolj zgoščeno čez dan, so se tradicionalni dogodki odvijali ob večerih, kar jim je dalo še večji čar. Nočni orientacijski pohod je bil namenjen podrobnejšemu spoznavanju Škal. Osrednji družabni dogodek ostaja krst, ki je bil še posebej izviren, saj je bil čarovniško obarvan. Novi raziskovalci niso ušli čarovnici Kunigundi, ki jih je s svojo metlo ošvrknila in spremenila v prave raziskovalce. Polno smeha je bilo na igri »Raziskovalec, ne jezi se«, izbrali pa so tudi himno tabora in ugotovili, da Tabor ima talent. Raziskovalni tabor so zaključili s prireditvijo, kjer so mladi staršem in gostom predstavili rezultate svojega dela.

Besedilo: Zoran Pavšek

Udeleženci 23. raziskovalnega tabora Velenje 2011; foto: Nika Anžiček Na ekskurziji po Šaleški dolini so si mladi ogledali tudi Muzej usnjarstva v Šoštanju. Foto: Zoran Pavšek

21

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

Z D

NE

VA

HS

E

Pustolovsko obarvan Dan HSEŽe pred poletjem smo se sodelavci pogovarjali, da bi bil čas za ponovno organizacijo Dneva HSE. Po zbiranju predlogov smo se odločili za Bled, in tako smo se 9. septembra zaposleni družbe HSE, d. o. o., zjutraj zbrali pred hotelom Krim, kjer smo si s kavico in rogljički nabrali moči za dejavnosti, ki so sledile. Najprej smo se odpravili do jezera, kjer smo prisluhnili vodički, ki nam je predstavila znamenitosti Bleda, nato pa se je ena skupina odpeljala s pletnjami na Blejski otok, druga pa se je povzpela na hrib Straža, kjer so se preizkusili v Pustolovskem parku.

Prvi znaki poselitve otoka segajo v mlajšo kameno dobo – neolitik, vendar strokovnjaki domnevajo, da je bil otok takrat le začasna ribiška postojanka. Znaki prvih stavb segajo v 7. stoletje pr. n. št., temelji prvega svetišča pa so iz 8. stoletja. Takrat so na otoku postavili cerkvico, posvečeno Marijinemu rojstvu, ki pa je prvič pisno omenjena šele leta 1185. Cerkev so prvič razširili briksenški škofi, ki so leta 1004 blejsko posest dobili v dar od cesarja Henrika II. Cerkev so kasneje še nekajkrat prenovili, leta 1511 zaradi potresa, ki jo je skoraj povsem uničil. Največjo prenovo je cerkev doživela leta 1698, ko je dobila današnjo baročno podobo. Tudi sicer je otok doživel največ sprememb prav v 17. stoletju, ko sta bila med drugim (leta 1655) zgrajena tudi znano stopnišče in kapelica Matere božje, ki ju je dal zgraditi tedanji oskrbnik cerkve Maks Petschacher. Danes je otoček priljubljena turistična točka, nanj so organizirani vsakodnevni izleti s tradicionalnimi blejskimi čolni. Posebej znano je zvonjenje na zvon, ki naj bi po ljudskem izročilu tistemu, ki zvoni nanj, izpolnil vse želje. Poleg cerkve in znamenitega stopnišča,

ki vodi do nje, je na otoku zanimivo videti tudi kip Marije Magdalene ter gotski svetilnik v bližini južnega vhoda v cerkev. Pogumnejši so se, kot rečeno, odpravili v Pustolovski park, katerega koncept temelji na doživljajskem popotovanju prek posebej urejenega plezalnega poligona, ki je zgrajen med krošnjami dreves in to tako, da si obiskovalci sami lahko izbirajo sebi primerno težavnostno stopnjo. »Plezalce« so navdušile naloge in zanimiv pogled na okolje iz drugačne perspektive.Po zaključenih pustolovščinah smo se prijetno družili na vrhu Straže in uživali v lepem vremenu in čudovitem pogledu na jezero in okoliške vrhove. Nato smo se s sankami, sedežnico ali peš spustili v dolino in se sprehodili do hotela Krim na okusno kosilo. Druženje smo zaključili prijetno utrujeni ob HSE koktajlu.

Besedilo in fotografije: Majna Šilih

Klepet ob jutranji kavici in rogljičku

22

Zbor zaposlenih ob jezeru

Znamenite blejske pletnje

Tudi Blejski otok skriva številne legende in zanimivosti. V cerkvici na otoku je treba pozvoniti na zvonček želja.

23

Sto stopnic, ki vodijo do cerkvice na Blejskem otoku.

Pogled na Blejski grad

Pustolovski park

Zaslužen počitek in malica med posameznimi nalogami

24

Sprostitev po pustolovščinah

25

V dolino smo se spustili s sankami …

... ali peš. Za konec pa še HSE koktajl

26

Čista pitna voda na vsakem koraku – s športno plastenko AquaVallis™

Pomembnosti čiste pitne vode se zavemo šele takrat, ko nam je zmanjka. Pogosto se znajdemo v situaciji, ko je oporečnost vode vprašljiva. Športna plastenka AquaVallis™ zagotavlja čisto in neoporečno pitno vodo vedno in povsod. Glede na podobne izdelke na trgu je plastenka AquaVallis™ nekaj posebnega. Resnično je uporabna tam, kjer podobni izdelki zatajijo. Bodisi so izdelani samo za izboljšanje okusa in vonja s pomočjo aktivnega oglja ali pa se dobro prodajajo zaradi uspešnega odstranjevanja klora. Na trgu pa ni izdelka, ki bi lahko tako uspešno odstranjeval tudi bakterije, viruse in težke kovine, kot to naredi športna plastenka AquaVallis™.

Glavni namen uporabe plastenke AquaVallis™ je filtracija vode tam, kjer je kakovost pitne vode vprašljiva. Uživanje neoporečne pitne vode je pomembno s stališča preprečevanja lažjih ali težjih prebavnih motenj, ki vplivajo na zdravje ljudi. Plastenka AquaVallis™ s posebnim mikrobiološkim filtrom iz vode odstranjuje vse mikroorganizme (fekalne bakterije, koliformne bakterije, viruse …), težke kovine (železo,

cink, svinec …), vse trdne delce (pesek, mulj, travo …) ter hkrati izboljša okus in vonj. Filter po drugi strani iz vode ne odstranjuje naravnih mineralov, potrebnih za zdravje. To je lastnost uporabljenega filtracijskega nanomateriala, ki ima ustrezne FDA- in EPA-certifikate.

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

27

Filtracijski nanomaterial

Filter je izdelan iz steklenih vlaken mikronskih velikosti, nanje pa so elektroadhezivno vezana nanoaluminijasta vlakna dolžine 0,3 µm in premera 0,2 nm. Nastane papirju podoben filtrirni material z zeta potencialom približno +40 mV. Takšen material ima sposobnost zadrževanja submikronskih delcev, kot so bakterije in virusi. Ta tehnologija uporabe nanomateriala spada med dosežke razvoja vesoljske agencije NASA in kasnejše aplikacije pri filtraciji vode.

Slika steklenega vlakna z nanoaluminijastimi vlakni

Plastenka brez škodljivih primesi

Športna plastenka AquaVallis™ je izdelana iz kakovostnih polimernih materialov, ki so primerni za uporabo, kjer je plastika v stiku z živili in vodo. Materiali, iz katerih je izdelana plastenka AquaVallis™, so brez vonja in jih je mogoče v celoti reciklirati. Na trgu obstajajo različni plastični izdelki, ki se tako ali drugače uporabljajo za shranjevanje živil in ustekleničene vode. Plastenke za enkratno uporabo so iz reciklirane plastike, ki je najslabše kakovosti (glej tabelo z oznakami). Večkratna uporaba tovrstnih plastenk je odsvetovana zaradi izločevanja najrazličnejših kemijskih komponent. Mednje spada nevaren antimon, ki ga je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) označila kot komponento, ki lahko povzroča raka. Raziskave so pokazale, da se izločanje antimona v vodo poveča z visokimi temperaturami in časom. Plastične posode in plastenke za živila oz. vodo tudi ne bi smele vsebovati hormonskih motilcev, kot je bisfenol (BPA), ali drugih škodljivih snovi, ki jih je mogoče zaslediti v običajnih plastenkah in tudi plastenkah za večkratno uporabo. Slednje so sicer zadnje čase zelo priljubljene in jih je mogoče

v različnih velikostih, vabljivih barvah in všečnih poslikavah dobiti na policah večjih trgovskih centrov. Te plastenke so (običajno) izdelane iz polikarbonata in nosijo oznako 7, kamor spadajo najrazličnejše vrste plastik. Ta skupina polimernih materialov je po zadnjih izsledkih znanstvenikov za uporabo v živilske namene povsem neprimerna. Pri proizvodnji polikarbonata ali po domače pleksi stekla se kot ena osnovnih surovin uporablja bisfenol A (krajše BPA). Gre za organsko spojino z dvema fenolno funkcionalnima skupinama, ki dokazano povzročata motnje endokrinega sistema, saj posnemata hormone v telesu in lahko negativno vplivata na zdravje. Posledica neželenih vplivov je največja pri najmlajših ljudeh. V letu 2009 je raziskava pokazala, da pitje iz polikarbonatnih plastenk povzroča povečano koncentracijo BPA v urinu za dve tretjini. Društva za zaščito potrošnikov priporočajo tistim, ki želijo zmanjšati svojo izpostavljenost BPA, naj se izogibajo uporabi hrane iz pločevink in embalaže iz polikarbonatne plastike.

Uporabnost plastenke AquaVallis™

Plastenka AquaVallis™ je primerna za pripravo vode kjer koli in kadar koli – na delovišču v jami, na dopustu doma ali v tujini, na potovanjih po Evropi ali po svetu, v državah tretjega sveta in za pitje slovenskih gorskih biserov. Uporabljajo jo lahko taborniki in skavti, športniki, vojaki in enote civilne zaščite. Športna plastenka je lahko tudi odlično darilo, saj bo vsekakor prišla prav vašim prijateljem, znancem ali sorodnikom, ki se odpravljajo na območja, kjer je kakovost vode vprašljiva. Filtrski vložek je zamenljiv in samozaporen, kajti ob koncu življenjske dobe ne prepušča več tekočine. Uporabnik je tako varen do konca življenjske dobe filtra, saj je filtracija učinkovita do zadnje kapljice.

Varovanje okolja

Z nakupom in uporabo vode v plastenkah močno obremenjujemo okolje, kajti več kot 80 odstotkov plastenk konča v okolju, kjer jih ni več mogoče reciklirati. Razkroj teh plastenk lahko traja tudi več kot 2000 let. Po statističnih podatkih naj bi povprečen Slovenec letno zaužil več kot 50 litrov vode v plastenkah. Z uporabo plastenke AquaVallis™ lahko pripomorete tudi k varovanju okolja, saj pripomorete k zmanjševanju odpadne plastične embalaže. Naj vam ne bo vseeno!Več informacij o športni plastenki najdete na spletni strani www.aquavallis.si in www.sportnaplastenka.si.

oznaka sestavina uporaba

PET, polietilen tereftalat plastenke

HDPE, polietilen visoke gostote plastenke in pokrovčki, trgovinske vrečke, vrtne pipe, otroška igrala

PVC, polivinilklorid cevi, ograje, vrtni stolčki, plastenke za neživilske izdelke

LDPE, polietilen nizke gostote plastične vrečke, različni zaboji, cevi, laboratorijska plastika

PP, polipropilen zaboji, posoda in plastenke za hrano, avtomobilski deli

PS, polistiren kuhinjski pripomočki, pladnji, igrače, kasete

druga plastika, vključno z akrili, akrilonitril butadiene stiren, fiberglas, najlon, polikarbonati (pleksi steklo)

plastenke, leče za naglavne svetilke, zaščitna očala

OG

LASN

O S

PORO

ČIL

O

28

Za energičnemeje ne obstajajo.

Električna energija povezuje svet. Z njo trguje-mo daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem naše razvojne strategije postajamo pomemben člen elektroenergetske oskrbe na področju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikova-nju tujih trgov z električno energijo in doseganje ustreznejše strukture energetskih virov. S tem zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.