159

časopisskupine HSE

marec2011

Intervju, mag. Miran Žgajner, direktor HSE Invest

Fotoreportaža z zimskih športnih iger skupine HSE

2

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je: Novice iz družb 4

› Intervju, mag. Miran Žgajner, direktor HSE Invest 16

› Fotoreportaža z zimskih športnih iger skupine HSE 20

› Modra energija za toplotne črpalke 22 › Modra sončna elektrarna

Gimnazije Velenje 24

› Joga v vsakdanjem življenju 26

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Majda Pirš Kranjčec in Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Fotografija na naslovnici: Zimske športne igre skupine HSE; foto SENG

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

Reševanje planeta Zemlja ali energetika kot lepotni izborProjekt TEŠ 6 se zadnje čase pojavlja kot dežurni krivec onesnaževanja Slovenije. Pa kaj bi to; ko bo zgrajen, bo kriv celo za onesnaževanje našega celotnega planeta, stokajo tisti najglasnejši, za katere se zdi, da o energetiki vedo skoraj toliko kot o svojem temeljnem poslanstvu, izdatno financiranem s pomočjo države. Na srečo se sicer v zadnjem času pojavljajo tudi nekatera alternativna mnenja »nevtralcev«, ki ugotavljajo, da so napihovanje škodljivosti izpustov v povezavi z energetiko in tako imenovana »zelena delovna mesta« voda na mlin novodobnim zaslužkarjem, ki v dvomljivih rešitvah iščejo zamujene priložnosti. Alternativa proti alternativi, bi lahko imenovali ta zanimiv paradoks, iz katerega še čakamo, kaj se bo izcimilo. Dejstvo pa je prav gotovo jasno: tehnologije za tako imenovano okolju prijazno električno energijo so še vedno predrage in premalo učinkovite, sploh v primerjavi s fosilnimi gorivi. Slednja bomo tako lahko opustili šele takrat, ko bomo, na osnovi raziskav, razvoja, zadostili obema omenjenima kriterijema. Cena in učinkovitost sta, poleg okoljske (ne?)prijaznosti, tudi glavni kamen spotike projekta TEŠ 6, o katerem se veliko preveč piše in veliko premalo razmišlja – s trezno glavo. O vsevedih smo sicer v enem od uvodnikov že pisali, pa vendar ne bo odveč, če še enkrat namignemo: opletanje s floskulami ni dovolj; pokažite že končno nekaj znanja, izkušenj in konkretnih podatkov, predvsem pa zdrave pameti. Takšne, ki presega tekmovanje za najinteligentnejšo izjavo po vzoru izbora najlepše na svetu. »Rešila bi planet,« se sicer kot odgovor na vprašanje, kaj je prva stvar, ki bi jo naredila kot misica, sliši lepo in solze ob misli na zelene planjave, ki kar same od sebe proizvajajo električne vibracije, se otožno pocedijo po licu. A kaj ko energetika ni izbor za najlepšo, temveč za – najboljšo. Tehnologijo, kakopak. Dokler ta tehnologija dokazuje, da je res najboljša, pa bi bilo modro, da se kričači vzdržijo obremenjevati vse okoli sebe s populistično navlako, ki spominja na prej navedeno pačenje pred žirijo. Zmagovalka takšnega lepotnega izbora bi bila namreč kmalu pred hudo preizkušnjo: kako pojasniti vesoljni Sloveniji, katere sodobni način življenja je bistveno odvisen od električne energije, zakaj se je ta nenadoma podražila. V primeru neizgradnje bloka 6 – in posledično neizogibnega zaprtja celotne Termoelektrarne Šoštanj – bi namreč morali manjkajočo električno energijo uvažati, kar ne bi bilo poceni. Vprašanje za žirijo nikoli dokončanega lepotnega izbora: kolikšno povišanje družinskega proračuna bi prenesli, če bi se mesečni znesek položnice za električno energijo povišal za deset, dvajset, trideset, sto odstotkov?Našemu planetu bi bilo namreč za to čisto vseeno.

mag. Petja Rijavec glavna in odgovorna urednica Energije

› U

VO

DN

IK

4

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

Znova (o) TEŠ 6V zadnjih dneh in tednih leta 2010 in v začetku 2011 so se v medijih pojavljale razne manipulacije, podtikanja in neresnice na račun ravnanja novega vodstva TEŠ, ki nimajo nobene povezave s prizadevanjem novega vodstva TEŠ in HSE za kakovostno, učinkovito in transparentno vodenje TEŠ in projekta TEŠ 6. Zato sta HSE in TEŠ 6 januarja 2011 sklicala novinarsko konferenco, na kateri sta pojasnila svoja stališča glede vodenja projekta, novega vodstva TEŠ in neresnic, ki se omenjajo v medijih.

Dejstvo je, da je Termoelektrarna Šoštanj družba v stoodstotni lasti HSE. HSE ji zagotavlja več kot 95 odstotkov vseh prihodkov. Kar zadeva projekt TEŠ 6, je TEŠ investitor, HSE pa pomemben sofinancer. Ne nazadnje je kot porok tako ali drugače vključen v ključne pogodbe med TEŠ in bankami oziroma dobavitelji opreme za TEŠ 6. HSE kot družba je v projekt TEŠ 6 do zdaj vložila že 200 milijonov evrov, TEŠ pa sedem milijonov. Na strani investitorja je bilo za namene projekta do zdaj podpisanih že za več kot 800 milijonov evrov pogodb. HSE v projektu nastopa kot vir financiranja na eni ter porok na drugi strani, vse nastale obveznosti pa se prek HSE odražajo tudi na celotni skupini HSE. V tem pogledu sta vloga in izpostavljenost HSE kot lastnika TEŠ velikega pomena. HSE kot lastnik TEŠ in investitor v TEŠ 6 podpira sedanje poslovodstvo TEŠ v njegovih prizadevanjih, da oblikuje sposobno ekipo, oblikovano iz zaposlenih v TEŠ in zunanjih strokovnjakov, kakor tudi pri odpravljanju dosedanjih napak, ter da vodi projekt TEŠ 6 strokovno, učinkovito in transparentno. Dosedanji rezultati so tudi že vidni: v zadnjih dneh je bil s strani Republike Avstrije pridobljen pozitiven odgovor glede postopka čezmejnih vplivov na okolje, ki je pomemben za pridobitev okoljskega in posledično gradbenega dovoljenja za TEŠ 6. S tem so izpolnjeni tudi pogoji za črpanje prve tranše kredita EIB v višini 110

milijonov evrov. Usklajena pa je tudi kreditna pogodba z EBRD v višini 200 milijonov evrov, podpis katere je predviden še v tem mesecu. Poleg naštetega si novo vodstvo TEŠ prizadeva tudi za stroškovno racionalizacijo projekta. Potrjena pa je bila tudi razširjena organizacijska shema projekta TEŠ 6, ki bo omogočila izvedbo naložbe v zastavljenih časovnih, finančnih in tehničnih okvirih.Žal se projektu na pot še vedno postavljajo številne prepreke v obliki posameznikov in njihovih dejanj, ki kažejo, da osebni interesi in zamere prevladujejo nad željo po izpeljavi projekta TEŠ 6. Tako je bila 31. decembra 2010 s strani nekdanjega direktorja TEŠ 6 podana kazenska ovadba proti neznanemu storilcu in dr. Deanu Besednjaku, vodji Odbora za aktivni nadzor investicije v TEŠ 6. Očitana kazniva dejanja iz kazenske ovadbe, s katero so bili seznanjeni 5. januarja 2011, so neresnična. Razumeti je, da je njihov glavni namen zavajanje, kar dokazujeta nenavadno rokovanje in distribucija tega nejavnega dokumenta v javnost. S tem se poskuša diskreditirati dr. Deana Besednjaka, kar bo v nadaljnjih postopkih tudi dokazano. Veliko govora je bilo o tako imenovani odpovedi odpravnini dr. Uroša Rotnika. Nekdanji direktor TEŠ se ni nikoli uradno odpovedal odpravnini. TEŠ je v skladu z zakonodajo o delovnih razmerjih (79. člen) in pogodbo o zaposlitvi 29. decembra 2010 dr. Urošu Rotniku nakazal odpravnino v neto znesku 25.392,53 evra (to je šest mesečnih plač). Le-ta jo je vrnil z obrazložitvijo, da se je odpravnini javno odpovedal, ni pa se ji odpovedal uradno, kot to zahteva slovenska zakonodaja in bi TEŠ tako imel pravno podlago za neizplačilo odpravnine. Dr. Uroš Rotnik je v nadaljevanju korespondence odklonil podpis takšnega dokumenta in je zahteval, da se dokument spremeni in doda člen, ki navaja, da poslovodstvo TEŠ, d. o. o., potrjuje, da je Uroš Rotnik poravnal vse obveznosti do TEŠ in da TEŠ od njega ne bo terjal nobenih zahtevkov več. To pa pomeni, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri vodenju TEŠ in projekta TEŠ 6 dr. Uroš Rotnik ne bi imel nobenih odgovornosti in bi bil odvezan vsakršnih dolgov do družbe. Takšnega dokumenta vodstvo TEŠ ne more in ne sme podpisati, saj bi podpis lahko potencialno – torej v primeru ugotovljenih nepravilnosti – pomenil oškodovanje družbe. »Zato v Termoelektrarni Šoštanj ne moremo mimo dejstva, da si dr. Uroš Rotnik v resnici želi izsiliti člen, ki bi ga odvezoval

Mag. Simon Tot, direktor TEŠ, mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, in dr. Dean Besednjak, svetovalec poslovodstva HSE, med novinarsko konferenco. Foto: Majna Šilih

5

vseh posledic, ki lahko nastanejo na podlagi revizije poslovanja TEŠ. Takšne odveze mu nihče ne more in tudi ne sme dati,« pravi mag. Simon Tot, direktor TEŠ. Dodatek, ki so ga v Termoelektrarni Šoštanj poslali dr. Urošu Rotniku, govori le o uradni odpovedi odpravnini. »V TEŠ smo prepričani, da če se dr. Uroš Rotnik res želi s častnimi nameni odpovedati odpravnini, bo dodatek podpisal brez pogojevanja. V nasprotnem primeru se bo izplačevanje odpravnine nadaljevalo, saj lahko dr. Uroš Rotnik naše neizplačilo razglasi za kršitev pravic, čeprav se je odpravnini neuradno odpovedal. V poslovnem svetu in praksi pač velja le tisto, kar je uradno,« pravi direktor TEŠ mag. Simon Tot.

Planska konferenca skupine HSE

21. januarja 2011 je v Hotelu Mons v Ljubljani potekala Planska konferenca skupine HSE, ki so se je poleg vodstva družbe Holding Slovenske elektrarne udeležila tudi vodstva vseh odvisnih družb in tudi nekateri člani nadzornega sveta HSE.Konferenca je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu je bil poudarek na predstavitvi ključnih ciljev skupine. V tem smislu bo leto 2011 zelo pomembno, saj načrtujejo povečanje obsega prodaje električne energije, s čimer se bodo približali 20 TWh, prav tako pa načrtujejo, da bo skupina prvič presegla prihodke v višini ene milijarde evrov. Za doseganje ambicioznih ciljev je nujno potrebno kakovostno in usklajeno delovanje celotne skupine kot tudi realizacija načrtovanih naložb, pri čemer nadaljevanje dejavnosti gradnje nadomestnega bloka 6 v TEŠ ostaja ena od prioritet. V sklopu prvega dela konference so bile predstavljene tudi krovne politike skupine na ključnih področjih, kot so trgovanje z električno energijo, finančni menedžment, načrtovanje in nadzor, obvladovanje tehničnega področja v skupini, razvoj, širjenje dejavnosti na trge JV Evrope itd. Drugi del konference je bil namenjen podrobnejši predstavitvi načrtov posameznih družb za leto 2011. Skupna ugotovitev je, da so načrti koncipirani kakovostno in da so dobra osnova za doseganje zastavljenih ciljev kot tudi za finalizacijo poslovnih načrtov za leto 2011.»Vtisi po zaključku konference so zelo pozitivni, saj je bila na enem mestu dana možnost, da se izmenjajo relevantne informacije in poenotijo stališča,« je v zaključnem govoru poudaril generalni direktor HSE, mag. Matjaž Janežič.

Modri Jan je obiskal nagrajene razrede

V okviru vseslovenskega EKO PROJEKTA – Modri Jan potuje in okoljevarstvene naloge dodeljuje, ki poteka v šolskem letu 2010/11 in na katerega se je prijavilo 386 razredov, je Modri Jan v januarju obiskal štiri nagrajene razrede, ki so svoje projekte oddali v prvem roku (do 15. novembra 2010). Otroci so bili nad obiskom Modrega Jana navdušeni, skupaj so risali, plesali, peli ter se skozi poučne igre naučili veliko novega o obnovljivih virih energije. Naslednja poročila opravljenih nalog so prispela v januarju, tudi med slednjimi bo Modri Jan izbral štiri razrede, ki so se z nalogami najbolj izkazali, in jih obiskal. Zadnji rok za oddajo nalog pa je 15. marec 2011.

Več o projektu najdete na www.modri-jan.si/ekoprojekt.

Planska konferenca skupine HSE v Hotelu Mons v Ljubljani; foto: mag. Janez Keržan

Modri Jan na obisku v 1. razredu OŠ Šentjanž. Foto: Arhiv HSE

Ptičja krmilnica, ki so jo ustvarili otroci iz vrtca pri OŠ Grad. Foto: Arhiv HSE

Majhna hišica, veliko zavetjeV okviru vseslovenskega naravovarstvenega projekta, katerega pobudnik in organizator je Holding Slovenske elektrarne, so konec decembra vsi prijavljeni vrtci prejeli material za izdelavo ptičje krmilnice in ptičje pobarvanke z namenom, da otroci spoznajo pomen skrbi za ptice v zimskem času. Na osnovi navodil so sestavili ptičjo krmilnico, jo pobarvali in postavili v okolje, kjer najbolje služi svojemu namenu.

6

Fotografije postavljenih ptičjih krmilnic in pobarvanke so poslali Modremu Janu, ki je vse prispele izdelke objavil na spletni strani www.modri-jan.si/ptice, kjer se je 10. februarja začelo glasovanje za najlepše izdelke. 5. marca, ko se glasovanje zaključi, bo Modri Jan preštel glasove, nato pa obiskal in nagradil tri vrtce, ki bodo prejeli največ glasov. Svoj glas za najlepšo ptičjo krmilnico lahko oddate tudi vi, če obiščete spletno stran www.modri-jan.si/ptice.

izšla je četrta številka revije Modri Jan

12. februarja, na svetovni dan varne uporabe interneta, je izšla četrta številka okoljevarstvene revije za otroke Modri Jan. Revija, ki se tiska v nakladi 10 tisoč izvodov, je med otroki, starši, vzgojitelji in učitelji odlično sprejeta, število naročnikov pa dnevno narašča. V januarju so bili izvodi revije poslani tudi na Pediatrično kliniko Ljubljana z željo, da polepšajo vsaj nekaj trenutkov malih bolnikov.Brezplačno revijo Modri Jan lahko naročite na naslovu: HSE, d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana ali preko spletne strani www.modri-jan.si.

Modri Jan na Facebooku

Z željo, da se s svojimi ekološkimi nasveti še bolj približa otrokom in staršem, si je tudi Modri Jan ustvaril svoj Facebook profil. Vabi vse, da ga obiščete, saj bo redno objavljaj zanimivosti s področja obnovljivih virov energije in varstva okolja.

Evropska investicijska banka nakazala 110 mio € za projekt TEŠ 6

Evropska investicijska banka (EIB) je v sredo, 16. februarja, sprostila prvi del od skupno 550 mio € kredita, in sicer 110 mio €, za projekt gradnje nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Sredstva so bila sproščena na osnovi dejstva, da so bili izpolnjeni vsi s strani EIB postavljeni pogoji za financiranje projekta. Izpolnjeni pogoji zadevajo okoljsko sprejemljivost nadomestnega bloka 6, zagotovitev virov financiranja projekta (308 mio € lastni viri HSE, 130 mio € lastni viri investitorja – TEŠ, 550 mio € krediti EIB in 200 mio € kredit EBRD) ter tako imenovano pismo soglasja (no-objection letter) vlade Republike Slovenije.Blok 6 Termoelektrarne Šoštanj bo nadomestil obstoječe premogovne enote TEŠ, ki imajo bistveno nižje izkoristke ter posledično emitirajo bistveno višje emisije CO2 ob primerljivi proizvodnji električne energije. Na dolgi rok se bodo izpusti ogljikovega dioksida iz TEŠ znižali za približno 1,2 milijona ton letno. Povedano drugače: znižanje emisij CO2 iz TEŠ predstavlja približno 8 odstotkov vseh toplogrednih emisij Slovenije. Na osnovi teh podatkov, ki so preverjeni in dokazani, sta k projektu pristopili tudi tako ugledni banki, kot sta EIB in EBRD, skupaj s komercialnimi bankami, ki z garancijami jamčijo za projekt. HSE kot družba je v projekt TEŠ 6 do danes vložila že 220 mio €, TEŠ pa 19 mio €. Na strani investitorja je bilo za namene projekta do sedaj podpisanih že za 800 mio € pogodb.

Če imate Facebook profil, vas Modri Jan vabi, da postanete njegov prijatelj. Najdete ga na povezavi http://www.facebook.com/#!/modri.jan.in.prijatelji.

»Dragi starši… na povezavi www.modri-jan.si lahko naročite brezplačno revijo Modri Jan za otroke. Zelo zanimiva in poučna revija, ki izhaja štirikrat letno. Se splača! Ne zamudite enkratne priložnosti.«

(Ena izmed objav o koristnosti revije, ki se pojavljajo na spletu. Objavljena na solajekul.blogspot.si.)

7

Mala hidroelektrarna Markovci, od zasnove do izvedbe

Ptujsko jezero predstavlja največjo slovensko vodno akumulacijo. Nastalo je z izgradnjo jezu v Markovcih za potrebe izgradnje hidroelektrarne Formin. Od jezu v Markovcih vodi 8,1 km dolg dovodni kanal vse do HE Formin. Vanj je preusmerjena voda iz reke Drave, ki izkorišča 29 m hidroenergetskega potenciala med zajezbo jezu v Markovcih in strojnico HE Formin; medtem ko v strugo reke Drave prepušča preko prelivnih polj s koncesijsko uredbo določen ekološko sprejemljivi pretok 5 m3/s oziroma 10 m3/s. Slednjega želi naročnik ekonomsko izkoriščati.Za naročnika Dravske elektrarne Maribor d.o.o. (DEM d.o.o.) HSE Invest pripravlja projektno dokumentacijo potrebno za izgradnjo male hidroelektrarne (mHE) na jezu v Markovcih. Projekt izgradnje mHE Markovci družba HSE Invest d.o.o. snuje od samega začetka in je v celoti rezultat lastnega znanja. HSE Invest je opravil ekonomske in tehnične analize, jih variantno obdelal in skupaj z naročnikom izbral najugodnejšo rešitev.Mala HE Markovci je načrtovana na desnem bočnem objektu obstoječega jezu v Markovcih kot pretočna elektrarna. Sestavljajo jo naslednji ključni objekti: škatlast vtočni objekt tlorisnih dim. 18,0 x 9,5m, dovodni sistem dolžine ca. 40 m (tlačni cevovod premera 1,80m), strojnična zgradba tlorisnih dimenzij ca. 8,0 x 16,0m, škatlast iztočni objekt in pripadajoča infrastruktura, kar bo omogočilo inštalacijo dveh agregatov, ki ima vsak 450 kW nazivne moči.Objekt mHE Markovci predstavlja kompleksno inženirsko

gradnjo, saj se z izgradnjo posega v obstoječi nasip akumulacije ptujskega jezera, ki je na delu vtoka zasnovan kot težnostni masivni armiranobetonski zid.ostali del objektov pa se delno nahaja na območju podzemnih vod, kar zahteva prilagojeno izvedbo konstukcije. Elektrarno so načrtovali skladno z okoljevarstvenimi zahtevami ter zahtevami in dognanji stroke.Izgradnja mHE Markovci predstavlja izpolnjevanje zaveze po zagotavljanju stabilne, varne in trajnostne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter korak bližje, k izpolnjevanju zaveze po zagotavljanju 20 odstotkov virov energije iz obnovljivih virov do leta 2020

Drava malo drugače

Sončna, a hladna zimska sobota 29. januarja 2011 je tradicionalno privabila člane potapljaškega kluba PRO DIVE na obrežje Drave na Lentu v Mariboru na že skorajda tradicionalni zimski potop, ki ga bojda mora opraviti vsak potapljač. Nekateri so oblekli potapljaške obleke, nekateri pa so jih prišli samo pogledat, bodrit in se družit s člani. Sodelavec HSE Investa Sandi Ritlop je želel prvo, vendar kot se to v hladnih mesecih rado zgodi, je zaradi prehlada sodeloval pri slednji aktivnosti, čast družine pa je ohranila njegova hči Tina. Brez težav je svoj prvi potop v reki Dravi opravila tudi najmlajša članica kluba, še ne 12 letna Patricija, četudi je reka imela ta dan le1°do 2°C. Potop je bil eden izmed tistih, ki potapljača lahko navdušijo in odprejo zopet kakšno novo obzorje. Drava je bila čista, v primerjavi s prejšnjimi leti tako je bila vidljivost za reko odlična. Opaziti je precej življenja razveseljivo pa je dejstvo, da so se v Dravi začele zopet razmnoževati školjke. Seveda ni manjkalo tudi takšnih in drugačnih odpadkov, vendar to je zopet druga zgodba. Potop se je pričel ob vznožju kopališča Pristan končal pa pri zasidrani barki »Dravska vila«.

Prikaz območja načrtovane mHE Markovci na levem boku jezu v Mar-kovcih za izkoriščanje zagotovljenega ekološko sprejemljivega pretoka določenega v koncesijski pogodbi. Foto: Arhiv HSE Invest

Potop v Dravo. Foto: Bojan Majcen

8

Modra energija Soče v letu 2010

Ugodne hidrološke razmere skozi celo leto 2010 so znatno vplivale na to, da je bila rekordna proizvodnja iz leta 2008, ko so Soške elektrarne proizvedle 576 GWh, presežena že 11. decembra. Elektrarne na Soči so prvi rekord dosegle že v maju z mesečno proizvodnjo 67 GWh, v novembru pa so ta rekord presegle še za 7,2 GWh. Reka Soča s pritoki ima hudourniški značaj, kar povzroča velike spremembe pretokov in tako tudi velika nihanja proizvodnje električne energije, zato dajejo v podjetju poudarek predvsem ustrezni dinamiki proizvodnje, ki poskuša čim bolj slediti potrebam kupca ter hkrati s svojim delovanjem upoštevati zahteve okolja.V zadnjih desetih letih so imeli kar dve sušni leti, ko je povprečni letni pretok dosegal vrednost 50 m3/s. V preteklem letu pa je povprečni pretok reke Soče na pregradi Podselo dosegel 109 m3/s, kar je tretja najvišja vrednost, ki je bila v zadnjih 50 letih izmerjena na reki Soči. Gradnja in obnova elektrarn, nenehna skrb za dobro razpoložljivost agregatov in prizadevanje za ustrezno dinamiko proizvodnje električne energije, ki služi potrebam potrošnikov, so v sodelovanju z naravo obrodili kar nekaj rekordov lanskega leta.

Skupaj z malimi in srednjimi elektrarnami na pritokih Soče je bila brez upoštevanja ČHE Avče dosežena najvišja mesečna proizvodnja Soških elektrarn v njihovi zgodovini, in sicer 85,3 GWh. Ob koncu leta je bila dosežena letna proizvodnja HE na Soči ter malih in srednjih HE 624 GWh, kar je osem odstotkov več kot leta 2008.Najvišja zabeležena skupna dnevna proizvodnja HE na Soči in njenih pritokih, 3597 MWh, je bila dosežena 15. maja.V času, ko so se vsi začeli zavedati vplivov, ki jih ima način življenja na svet okoli nas, vedno bolj cenijo energijo, pridobljeno iz čistih, obnovljivih virov, zato imata rekordna proizvodnja električne energije, ki so jo v letu 2010 omogočili Soča in njeni pretoki, ter zavzeto delo zaposlenih v SENG še večji pomen.

Soča; foto: Janko Lipovšek

9

Termoelektrarna Šoštanj; foto: Arhiv TEŠ

Namesto poslovnih daril pomoč socialno ogroženim V preteklem letu so se v Termoelektrarni Šoštanj odločili, da namesto načrtovanih novoletnih poslovnih daril sredstva namenijo socialno ogroženim družinam in posameznikom na območju Občine Šoštanj.

Pristojni za to področje na Občini Šoštanj so predlagali prejemnike pomoči, ki po evidencah, dostopnih Občini Šoštanj, izkazujejo šibek socialno-ekonomski položaj oziroma živijo na meji preživetja. Varni hiši Velenje pa so podarili štiristo didaktičnih igrač in knjig, ki so jih v podjetju zbirali mesec dni. Igrače so predali tistim, ki nimajo varnega in toplega doma. In ker uporabnicam nastanitev v varni hiši v danem trenutku pomeni možnost preživetja ali pa edino rešitev njihove težave, so jim priskočili na pomoč še z nekaj manjšimi donacijami.

Nova predsednik in namestnik predsednika nadzornega sveta TEŠ

Na 15. izredni seji nadzornega sveta Termoelektrarne Šoštanj so izvolili novega predsednika in namestnika predsednika. Novi predsednik nadzornega sveta TEŠ je mag. Janez Keržan, sicer vodja službe kontrolinga HSE, njegov namestnik pa dr. Dean Besednjak, ki je v nadzornem svetu TEŠ zamenjal mag. Djordjeta Žebeljana.

EBRD in TEŠ podpisala posojilno pogodbo za 200 milijonov evrov za posodobitev TEŠ

12. januarja so na sedežu Termoelektrarne Šoštanj direktor TEŠ, mag. Simon Tot, generalni direktor HSE, mag. Matjaž Janežič, in direktorica sektorja za energetiko pri EBRD, Nandita Parshad, podpisali posojilno pogodbo za posodobitev TEŠ v vrednosti 200 milijonov evrov. Finančna sredstva bodo namenjena financiranju gradnje 600 MW bloka 6, ki bo nadomestil obstoječe premogovne enote TEŠ, ki imajo bistveno nižje izkoristke ter posledično emitirajo bistveno večje emisije CO2 ob primerljivi proizvodnji električne energije. Tehnološko, energetsko in ekološko visokoučinkovit blok 6 bo za proizvodnjo enake količine električne energije, kot jo proizvedejo obstoječi bloki TEŠ, porabil 30 odstotkov manj premoga, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti CO2, in sicer za 35 odstotkov. Na dolgi rok to pomeni znatno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, in sicer za približno 1,2 milijona ton letno. To zmanjšanje CO2 pa predstavlja približno osem odstotkov vseh toplogrednih emisij Slovenije.»Z realizacijo tega energetsko visokoučinkovitega projekta bo lahko Termoelektrarna Šoštanj, z zmanjševanjem emisij in nižjo porabo premoga, bistveno izboljšala učinkovitost svojega poslovanja. Omenjena naložba pa bo podjetju omogočala izpolnjevanje okoljskih zahtev Evropske unije,« je po podpisu

pogodbe povedala predstavnica EBRD, Nandita Parshad.

Vodenje projekta TEŠ 6 prevzel mag. Miran Žgajner

Vodenje projekta blok 6 v TEŠ je 19. januarja 2011 prevzel mag. Miran Žgajner, univerzitetni inženir elektrotehnike, direktor družbe za inženiring in izgradnjo energetskih objektov HSE Invest, ki je hčerinska družba HSE. Njegov namestnik in vodja tehničnega področja projekta pa je postal mag. Branko Debeljak, univerzitetni inženir strojništva, drugače vodja sektorja obratovanja v TEŠ. Novo vodstvo projekta sestavljata strokovnjaka z dolgoletnimi izkušnjami na področju energetike in vodenja različnih energetskih projektov, zato so prepričani, da so za vodenje tako za TEŠ, HSE kot tudi za Slovenijo pomembnega projekta vsekakor izbrali prave ljudi.Projektna struktura, ki je bila do nedavnega močno podhranjena, se je zdaj razširila z dodatnimi člani in trenutno šteje okoli 40 različnih strokovnjakov. V prihodnosti pa se bo skupina, skladno s potrebami, še dopolnjevala z ustreznimi strokovnjaki in bo štela okoli 50 članov.

10

Za TET podan predlog za podaljšanje veljavnosti certifikata

Pooblaščeni presojevalci TÜV so 10. in 11. januarja 2011 v Termoelektrarni Trbovlje izvedli presojo sistemov vodenja. Opravili so prvo kontrolno presojo sistema BS OHSAS 18001:2007 – sistem varnosti in zdravja pri delu, peto kontrolno presojo ISO 14001:2005 – sistem ravnanja z okoljem in sedmo kontrolno presojo ISO 9001:2008 – sistem vodenja kakovosti. Presojevalci so preverjali usklajenost sistemov vodenja s pridobljenimi standardi. Na presoji so sodelovali vodilni presojevalci TÜV mag. Jože Borovnik, dr. Igor Čuhalev in Vilko Švab ter tehnična strokovnjaka Igor Rozman in Nikola Vlahovič.Sistem presoje je potekal po sistemu vzorčenja, tako da so bila v letošnji kontrolni presoji zajeta področja vodstva, nabave, proizvodnje s planiranjem, oljno gospodarstvo, vzdrževanje, varnost in zdravje pri delu, ekologija in kakovost.Najobsežnejša je bila presoja na področju vzdrževanja, kjer so presojevalci pod drobnogled še posebej vzeli področje remonta, v katerem so zajeta vsa prej omenjena področja.Vodja presojevalcev mag. Jože Borovnik je povedal, da so opazna še nekatera nekritična odstopanja oziroma nekaj področij, na katerih lahko še dodatno napredujejo, in da bodo v zaključnem poročilu v tem smislu podali tudi nekaj priporočil. Pohvalil oziroma povedal je, da je viden velik napredek v sistematičnosti dela na sistemih vodenja, kar lahko utemeljuje z dejstvom, da so presojevalci v TET presojo opravljali že večkrat in podjetje dobro poznajo. Pohvalno je, da sistem ni le na papirju, ampak se uporablja kot orodje za stalno izboljševanje. Zahvalil se je vsem tudi za res konstruktivno in operativno sodelovanje na sami presoji, kar omogoča, da je presoja izvedena maksimalno profesionalno.Na koncu je dejal, da so presojevalci na podlagi izvedene presoje ugotovili,

da sistemi vodenja ustrezajo standardom, tako da bodo certifikacijskemu organu TÜV v Nemčiji podali predlog za podaljšanje veljavnosti certifikatov.Na koncu je direktor TET mag. Marko Agrež dejal: »Termoelektrarna Trbovlje je vedno težila k izboljšavam na vseh področjih in tako bo tudi v prihodnje. S sistemi tako dokazujemo našo organiziranost, našo skrb in odnos do okolja ter varnosti in zdravja pri delu.« Mag. Agrež se je zahvalil presojevalcem za opravljeno delo in seveda svojim sodelavkam in sodelavcem za dobro opravljeno delo, ki so ga vložili za pripravo zunanje presoje.

Termoelektrarna Trbovlje; foto: Arhiv TET

11

Premier Borut Pahor obiskal DEM

Po dveh letih in pol je vlada Boruta Pahorja 26. januarja obiskala Podravje in se v neposrednem pogovoru s predstavniki občin in podjetij poskušala soočiti z uspehi in težavami na vseh področjih življenja in dela ljudi v regiji. V ospredju je bil dogovor o financiranju projekta Evropske prestolnice kulture, preostali čas pa so predstavniki vlade obiskali uspešnejša podjetja. Med njimi tudi Dravske elektrarne Maribor, ki so leto 2010 sklenile uspešno. Dravske elektrarne Maribor so v preteklem letu za 20 odstotkov presegle letni plan proizvodnje, ustvarile prihodek 75 milijonov evrov in od tega ustvarile čisti poslovni izid za dobrih 11 milijonov evrov. Glavna tema sestanka premierja Boruta Pahorja in ministrice za gospodarstvo mag. Darje Radič v Dravskih elektrarnah Maribor je bila seznanitev z dvema ključnima razvojnima projektoma Dravskih elektrarn – črpalno hidroelektrarno Kozjak in izgradnjo verige hidroelektrarn na Muri. O tem je mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, uvodoma povedal: »Zadnje čase v Sloveniji ne le HSE, ampak celotno skupino HSE poznamo predvsem kot nosilko projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. A skupina HSE je mnogo več kot to. Danes imamo priložnost predstavnikom lastnika pokazati, da gre za pripravo razvejane strukture energetskih objektov in za nekatere kot največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov skrbijo tudi v Dravskih elektrarnah. Vsi se trudimo, da tudi v prihodnje zagotovimo uravnoteženo energetsko bilanco Slovenije.«

Besedo je zatem prevzel direktor DEM, mag. Viljem Pozeb, in povedal, da ga veseli, da je Vlada republike Slovenije v okviru obiska Podravja prišla tudi v Dravske elektrarne in s tem dala DEM priložnost za predstavitev dveh strateških projektov izgradnje novih energetskih objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki sta pomembna za DEM, Podravje, Pomurje in celotno Slovenijo.Črpalna hidroelektrarna Kozjak bo postavljena osem kilometrov nad elektrarno Fala in bo izkoriščala tri milijone kubičnih metrov vode, akumulirane v jezeru pri Duhu na Ojstrem vrhu. Po 700 metrih padca bosta električno energijo proizvajali dve turbini s po 200 MW moči. Vrednost naložbe, ki bi se začela še v letošnjem letu in sklenila v letu 2015, bi bila 345 milijonov evrov. Dravskim elektrarnam in slovenskemu energetskemu sistemu bo izgradnja ČHE Kozjak prinesla višjo dodano vrednost, proizvodnjo vršne energije, obratovanje v različnih scenarijih oskrbe energije in pretvarjanje nizke vrednosti v energijo visoke tržne vrednosti. Črpalna hidroelektrarna bo pomembna sistemska rezerva, v koordinaciji z jedrskimi in termoelektrarnami pa bo omogočala pretvorbo nočne energije v vršno energijo.Drugi razvojni projekt, hidroelektrarne na Muri, je zaradi dobre hidrologije reke Mure in vedno večjih potreb po energiji iz obnovljivih virov velik izziv za razvoj energetike v Sloveniji. Projekt za izgradnjo HE na Muri je bil pripravljen pred mnogimi leti, vendar so ga v začetku 80. let ustavili. Zdaj preveritev možnosti energetske izrabe reke Mure poteka v skladu z EU-direktivami, v procesu prostorskega načrtovanja ter v razgovorih s sosedsko državo in lokalnimi skupnostmi. Do leta 2012 v Dravskih elektrarnah načrtujejo, da bo vse pripravljeno za umeščanje hidroelektrarn v prostor. Do takrat pa bo treba opraviti inventarizacijo živega sveta, trajnostno obravnavo razvoja vplivnega območja HE, določitev obsega mogoče energetske izrabe in opredelitev optimalnih lokacij HE na Muri.

Predsednik Vlade RS Borut Pahor na obisku v DEM. Foto: Arhiv DEM

12

Srečanje gospodarske ministrice mag. Darje Radić s predsednikoma sveta delavcev

V sklopu obiska DEM predsednika vlade in gospodarske ministrice je ministrica za gospodarstvo že prej izrazila željo, da bi se rada sestala s predstavniki sveta delavcev v skupini HSE. V Dravskih elektrarnah so ji predlagali, da se srečajo po uradnem delu obiska. Na njihovo prijetno presenečenje so z ministrstva kmalu dobili pritrdilen odgovor. Na srečanje so povabili tudi predsednico skupnega sveta delavcev skupine HSE mag. Mojco Turnšek. V uvodu je predsednik sveta delavcev DEM Vladimir Šega poudaril, da pristojnosti svetov delavcev sežejo le do delodajalca, in se omejil na tehnično razlago pristojnosti, ki jih določa zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Pogovarjali so se tudi o vpetosti elektroenergetskih objektov v lokalno okolje, ki ni nujno nekaj slabega. Tudi DEM, ki proizvaja čisto energijo iz obnovljivih virov, na neki način degradira okolje in mora zaradi tega sprejemati tudi določeno družbeno odgovornost do tega okolja. V povezavi s tem dejstvom je Vladimir Šega omenil tudi nestrinjanje zaposlenih s pretirano centralizacijo poslovnih in drugih odločitev.V nadaljevanju pogovora na sestanku z ministrico mag. Darjo Radić so se dotaknili še nekaterih drugih aktualnih tem. Ministrica je pojasnila svoje poglede na določene odločitve lastnika. Vsi pa so bili enotnega mnenja, da neprestane menjave v vodstvih elektrogospodarskih podjetij negativno vplivajo na zaposlene kakor tudi na poslovanje podjetij. Poudarila je, da v skupini HSE potrebujejo predvsem mir, da čim bolj kakovostno in strokovno izpeljejo zadane projekte. Obljubljene pol ure se je razvleklo v prijetno urico in pogovor je bil, ne glede na nekatere pomisleke, izredno koristen tudi za ekonomsko demokracijo nasploh.

Mag. Darja Radić na sestanku s predsednikoma sveta delavcev. Foto: Arhiv DEM

Javna razgrnitev državnega prostorskega načrta za HE Brežice

Od 1. februarja do 7. marca 2011 poteka v prostorih Občine Brežice, Občine Krško ter Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani javna razgrnitev Državnega prostorskega načrta (DPN) za Hidroelektrarno Brežice. V času javne razgrnitve in na dveh predvidenih javnih razpravah bosta omogočena vpogled v projekt predvidene gradnje HE Brežice in seznanitev z vplivnim območjem gradnje, s projektiranimi ureditvami na energetskem ter infrastrukturnem delu, mogoče pa bo podati tudi morebitne pripombe na gradivo DPN.Do javne razgrnitve je prišlo z zamudo, saj se je priprava takrat še Državnega lokacijskega načrta za HE Brežice začela že v letu 2006. Razlogi za to ležijo predvsem v spremembi zakonodaje na področju umeščanja objektov v prostor. V sklopu priprav DPN je bilo treba dodatno pripraviti vrsto strokovnih podlag za potrebe celovite presoje sprejemljivosti umestitve objekta v okolje, izvesti različne študije, predvideti ukrepe in območja za nadomestne habitate za ogrožene življenjske vrste ter ekološko pomembna območja in ne nazadnje tudi za ohranjanje kmetijskih površin. Sama površina akumulacijskega bazena se je od začetka postopkov priprave DPN z optimizacijo projektnih rešitev bistveno

Tako bo videti HE Brežice, ko bo zgrajena. Foto: Arhiv HESS

Mag. Djordje Žebeljan novi član NS DEM

15. februarja je mag. Simona Tota v nadzornem svetu Dravskih elektrarn Maribor zamenjal mag. Djordje Žebeljan.

13

zmanjšala, in sicer s prvotno načrtovanih približno 450 hektarjev na približno 312 hektarjev.Po nekajkratnih dopolnitvah in spremembah je bilo tako s strani Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje, konec decembra lani izdano pozitivno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila za HE Brežice, kar je omogočilo nadaljevanje postopka v smeri javne razgrnitve.Poleg okoljskega poročila je izdelan tudi Idejni projekt HE Brežice, v katerem so zajete projektne rešitve za zaščito naseljenih območij pred visokimi vodami, ureditve izlivnih delov pritokov reke Save, ureditve protierozijskih zaščit na območjih zunaj bazena, ureditve reguliranja globine podzemne vode in zaščite pred njenimi vplivi ter različne spremljajoče infrastrukturne ureditve ob sami gradnji hidroelektrarne. Med drugim so tako ob pregradi HE Brežice predvidene ureditev splavnice, ki bo omogočala plovnost reke Save, ureditev centra za obiskovalce hidroelektrarne in poslovnih prostorov koncesionarja, ureditev rekreacijskega območja Vrbina med bazenom HE Brežice in mestnim jedrom Brežic, lokalne kolesarske povezave v Občinah Brežice in Krško itd.HE Brežice je peta v verigi predvidenih šestih hidroelektrarn na Spodnji Savi. Je pretočno akumulacijskega tipa z nameščenimi tremi agregati s skupno pretočno zmogljivostjo 500 m3/s, s prelivnimi polji s prelivno zmogljivostjo 4600 m3/s ter povprečno letno proizvodnjo 148 GWh. Predvidena sta polna avtomatizacija elektrarne in obratovanje brez posadke z daljinskim vodenjem iz centra vodenja.

Osnovni podatki o HE Brežice:

instaliran pretok: 500 •m3/s,višina padca: 10,2 m,•nazivnamočturbine:•15,32 MW,povprečnaletna•proizvodnja: 148 GWh.

Po terminskem planu je predviden začetek gradnje Hidroelektrarne Brežice v letu 2012, predviden zaključek pa leta 2016.

Tako bo videti HE Brežice, ko bo zgrajena. Foto: Arhiv HESS

Predstavili knjigo Mejniki

V 135-letni zgodovini Premogovnika Velenje so na njegovo delovanje in razvoj vplivali številni mejniki, ki so zaznamovali tudi razvoj Šaleške doline. Te pomembne dogodke in datume je Vinko Mihelak, kustos za področje novejše zgodovine in premogovništva v Muzeju Velenje, na pobudo in v sodelovanju s Premogovnikom Velenje zbral, vsebinsko opredelil in slikovno opremil v knjigi Premogovnik Velenje – Mejniki. O knjigi so v torek, 2. februarja 2011, v Vili Široko pri Šoštanju spregovorili direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, avtor knjige Vinko Mihelak in direktor Muzeja Velenje Damijan Kljajič.Rudarstvo ima v Šaleški dolini pomembno vlogo, saj je za nami že več kot stoletna tradicija premogovništva in s tem povezana bitka s podzemnimi razmerami odkopavanja. Premogovnik Velenje, ki deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti na svetu, tako že več kot stoletje soustvarja podobo tega območja in tudi širše regije. Pobuda za nastanek knjige je nastala ob 135-letnici Premogovnika, z njo smo želeli prikazati zgodovino podjetja od njegovih popolnih začetkov do današnjega dne, ko je eden izmed najboljših svetovnih premogovnikov s podzemno eksploatacijo. »Premogovnik Velenje je plod številnih generacij naših rudarjev in vseh ostalih, ki so skrbeli za delovanje premogovnika skozi zgodovino,« je uvodoma dejal dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje. »Vsi ti so prispevali k temu, da je naš premogovnik eden od najboljših na svetu. Naš slogan, da gradimo na preteklosti in mislimo na prihodnost, poudarja natančno tisto, kar mislimo in delamo. Knjiga Mejniki je posvečena vsem tistim, ki so prispevali svoj kamenček v mozaik Premogovnika. Vsaka generacija je imela in ima svoje probleme, vsaki generaciji se zdi, da samo njeni problemi štejejo. Vse generacije so imele svoje mejnike – vsi smo lahko nanje upravičeno ponosni, saj smo skupaj soustvarjali zgodovino Premogovnika Velenje.« Pri vprašanju, kateri je najpomembnejši mejnik v zgodovini Premogovnika, so si bili sogovorniki enotni, da je težko izpostaviti le enega, saj se je v dolgoletnem obdobju zvrstilo precej pomembnih prelomnic, ki so vsaka po svoje zaznamovale delovanje velenjskega rudnika. Družbena odgovornost Premogovnika se kaže že praktično od samega začetka delovanja, saj je že njegov prvi lastnik Daniel pl. Lapp na Lilijskem griču v Pesju zgradil rudarsko stanovanjsko kolonijo in bolnišnico. Tega je bilo v preteklosti precej, saj si Premogovnik Velenje dejavno prizadeva, da sodeluje z okoljem, katerega sestavni del je. Tako je v preteklem stoletju sodeloval pri oblikovanju gospodarskega in družbenega razvoja, zaradi Premogovnika je nastalo mesto

14

Velenje. Prav zaradi razvoja premogovništva so bila ustvarjena številna delovna mesta, urejena je bila infrastruktura, zgrajena so bila stanovanja, Premogovnik je pomagal pri gradnji šol in zdravstvenega sistema. Te temelje je Premogovnik Velenje nadgrajeval vse do današnjih dni, ko zelo izpostavlja pomen trajnostnega razvoja, skrb do okolja, varnosti pri delu in zaposlenih. Damijan Kljajič, direktor Muzeja Velenje, je povedal, da bi bila podoba Šaleške doline povsem drugačna, če premogovništva tukaj ne bi bilo. »Verjetno bi se tako Velenje kot Šoštanj razvijala počasi. Velenje bi danes najbrž štelo tri do štiri tisoč prebivalcev, Šoštanj bi bil nekoliko večji. Industrija bi se razvijala po potrebi. Verjetno bi še vedno obstajala Tovarna usnja.«Danes sodi Premogovnik med najsodobnejše premogovnike tudi v svetovnem merilu, vendar še vedno vidimo priložnosti za izboljšave, napredek in razvoj novih tehnologij, ki nam bodo v prihodnjih desetletjih prinesle konkurenčnost na odprtem trgu z energijo. Zadnji razvoj od 50., 60. let preteklega stoletja pa do danes je bil res izjemno silovit, po letu 1987 ni več klasičnega odkopa, le še mehanizirani. Rudarji dandanes obvladujejo vrhunsko tehnologijo, saj imamo v jami položene optične kable, na odkopih brezžično pošiljamo številne podatke iz kombajna v informacijski sistem. V povprečju 18 rudarjev obvladuje dela z 200-metrskim odkopom, ki je sposoben v enem dnevu napredovati za kar devet metrov, kar je nepredstavljivo za nekdanje generacije. Premogovnik Velenje, ki je bil in bo tudi v prihodnje gibalo razvoja v Šaleški dolini, danes simbolizira prepletanje moderne tehnologije in znanja s tradicijo izkopavanja premoga. Podjetje stremi k novim znanjem, tehnologijam in tržnim programom, ki bodo gonilo družbe tudi potem, ko bodo zaloge premoga pošle.

Premogovnik Velenje – energetsko učinkovito podjetje

V Skupini Premogovnik Velenje se zavedajo, da danes podjetje, ki ni energetsko učinkovito, ne more biti poslovno uspešno. V Premogovniku Velenje si prizadevajo za učinkovito rabo energije in so na tem področju v preteklih letih že dosegli nekaj uspehov. Kazalniki rabe energije kažejo na konstantno padanje porabe električne energije, toplotne energije, komunalne vode, komprimiranega zraka in dizel goriva v Premogovniku Velenje. Zaradi izvedenih ukrepov in učinkovitega ravnanja z energijo se specifična poraba energije vsako leto znižuje. V letu 2010 so porabo električne energije znižali za tri odstotke glede na 2009. Izvajali so ukrepe za racionalno rabo razsvetljave in komprimiranega zraka, kjer za proizvodnjo porabljajo električno energijo. S spremljanjem trenutne porabe toplotne energije prek Centralno-nadzornega sistema energetike (CNSE) vplivajo na regulacijo temperatur in s tem na porabo toplote za ogrevanje v skupnih prostorih Premogovnika in pripravo sanitarne vode. Vplivajo na delovanje ogrevalnih postaj in spremljajo temperature v jami. S primernejšimi temperaturami ogrevanja dosegajo nižje stroške zaradi reguliranega odjema daljinske toplote. V letu 2010 je priključna moč s 23 MW zmanjšana za 1,8 MW. V letu 2010 so porabo komunalnih voda znatno znižali, in sicer za 22 odstotkov glede na 2009. Največji učinek je povzročila obnova hidrantnega omrežja na področju NOP. V letu 2010 so porabo komprimiranega zraka znižali za sedem odstotkov glede na 2009. Spremljali so ciljno porabo s CNSE, zmanjšali rabo v jami in še zmanjšali izgube na omrežju. V letu 2010 so porabo dizla znižali za 15 odstotkov glede na leto 2009.

Slovesnost ob izidu knjige Mejniki. Foto: I. H. Avberšek

15

Čeprav je Premogovnik Velenje energetsko podjetje, redno dosegajo izredne kazalnike uspešnosti gospodarjenja z energenti, kar vpliva na nižjo ceno premoga in posledično elektrike, proizvedene v TE Šoštanj.

Pihalni orkester Premogovnika Velenje s solisti in Urošem Perićem navdušil

Ljubitelji vrhunsko odigrane glasbe vsako leto komaj dočakajo tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in tudi letos ni bilo nič drugače. Za vse, ki so želeli 22. januarja godbenike slišati v živo, je bil velenjski dom kulture premajhen, saj so šle karte za med, teh pa bi najbrž zmanjkalo tudi, če bi pripravili dva koncerta. Tokrat so se s solističnimi nastopi predstavili trije člani Pihalnega orkestra Premogovnika, in sicer Rado Kompan na klarinetu, Janez Uršej na alt saksofonu in Aleš Logar na tenor saksofonu, ter resnično navdušili do zadnjega kotička nabito dvorano.Na tradicionalnem novoletnem koncertu se je velenjski pihalni godbi pridružil Uroš Perić: »Z njimi tokrat sodelujem prvič, a prav gotovo ne zadnjič,« je vidno navdušen nad skupnim nastopom dejal slovenski glasbenik, ki je s svojim programom A Tribute to Ray Charles do zdaj razgrel občinstvo v Evropi, ZDA in Afriki. Uroš Perić je snemal in nastopal s številnimi jazz orkestri doma in po svetu, sodeloval je z uveljavljenimi in priznanimi glasbeniki, dejaven pa je tudi kot skladatelj. Njegova zgodba se je začela s harmoniko, glasbena pot pa je bila začrtana, ko je prvič slišal peti Raya Charlesa in je v trenutku postal njegov oboževalec. »Rodil sem se v napačnem času – preden sem namreč kot mlad fant zvečer odhajal ven, sem doma poslušal povsem drugačno glasbo od tiste, ki so jo vrteli v lokalih.« To so bile predvsem zvrsti, kot so jazz, blues in soul. Med igranjem in petjem tovrstne glasbe je prišel tudi značilen hripav, kar malce črnski glas. Da ima Uroš

Perić, v tujini znan pod imenom Perry, neverjetno energijo, ki se dotakne poslušalcev, je dokazal tudi v Velenju.Navdušenje in zadovoljstvo nad odlično izvedenim koncertom je z občinstvom delil tudi dirigent Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje mag. Matjaž Emeršič: »Lahko rečem, da je koncert dobro uspel. V prvem delu, ki je bil nekoliko zahtevnejši, sta se odlično izkazala solist na klarinetu Rado Kompan in solist na saksofonu Janez Uršej. Vesel sem, da sta izrabila priložnost in skupaj z orkestrom predstavila svoji skladbi, tehnično in muzikalno na visoki ravni. Vse to dokazuje, da ima orkester ogromno potenciala in s tem odprte številne možnosti za nadgradnjo obstoječega. Drugi del koncerta, ki je bil nekoliko zabavneje obarvan, je izzvenel v zvokih jazza in soula. Poleg solista na saksofonu Aleša Logarja je koncert s klavirjem in predvsem s svojim glasom odlično obarval interpret Raya Charlesa Uroš Perić. Izvedeni jazz standardi so bili sprejeti tako pri glasbenikih kot v dvorani pri poslušalcih. Kadar zaznaš energijo, ki se pretaka med glasbeniki in občinstvom, se zaveš, da si delo dobro opravil.« V okviru abonmajskega programa koncertne sezone 2010/2011 bosta na sporedu še dva koncerta. 17. marca 2011 bomo lahko prisluhnili zasedbi vrhunskih glasbenikov Greentown jazz band, ki že desetletja igra tradicionalni jazz. Še posebej zanimiv pa bo spomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje »Zvoki v podzemlju«, ki bo na sporedu 12. maja 2011, saj bo le-ta izveden v zanimivem akustičnem okolju Muzeja premogovništva Slovenije 180 metrov pod zemljo.

Poslušalci so bili navdušeni. Foto: Tadeja M. Jegrišnik

16

› IN

TE

RV

JU

: m

ag. M

IRA

N Ž

GA

JN

ER

, D

IRE

KT

OR

HS

E I

NV

ES

T

Med sodelavci Miran Žgajner velja za zaupanja vrednega človeka, ki kljub obilici dela in težavnim nalogam zna prisluhniti zaposlenim. Je gotovo človek dejanj in manj besed, ki mu z vzgledom uspe motivirati sodelavce. Projektov se loti z odprtimi kartami, s širšim pogledom, ki ga lahko dajo zgolj znanje in izkušnje, ni človek osebnih zamer in v mislih ima dobrobit HSE Investa in energetike.

Kako ocenjujete vlogo in razvoj HSE Investa? HSE Invest je mlada družba, ki se zelo hitro razvija, kar so opazili tudi v časniku Dnevnik, saj smo se že drugo leto zapored uvrstili med Gazele. Hiter razvoj družbe pa temelji na ustrezno usposobljenem, kompetentnem in motiviranem kadru, ki s svojo dejavnostjo uspešno zaključuje zastavljene projekte. Uspešno zaključeni projekti prepričajo naše naročnike, da nam zaupajo vodenje vedno večjih projektov v vlogi svetovalnega inženiringa. Tako izpolnjujemo zastavljeno vizijo in poslanstvo, družba je tako postala prepoznavna na slovenskem trgu kot izvajalka investicijskega inženiringa, dosegla je vodilno vlogo pri snovanju, načrtovanju, pripravi in vodenju, gradnji projektov v energetiki na vodnem in termopodročju. Seveda uspešno širimo svojo dejavnost tudi na druga področja energetike, zunaj energetike in delno tudi na tuje trge.

Vodenje za napredekDirektor HSE Invest je Miran Žgajner, magister elektrotehnike, ki je začel kariero pri Dravskih elektrarnah. Sodeloval je pri prenovi verige hidroelektrarn na Dravi, kjer so v prvi fazi prenovili hidroelektrarne Mariborski otok, Dravograd in Vuzenica, v drugi fazi pa hidroelektrarni Vuhred in Ožbalt. Ravno zaradi pridobljenih izkušenj pri prenovi Dravskih elektrarn je bil povabljen v HSE Invest. Najprej kot vodja za elektroenergetske naprave in sisteme, leta 2003 pa je prevzel vodenje projekta izgradnje HE Boštanj, kar je bil zelo zahteven projekt, svoje delo pa je odlično opravil. Takoj za izgradnjo HE Boštanj je prevzel gradnjo naslednje elektrarne v verigi na spodnji Savi, HE Blanca, ki pa je ni zaključil, ker je prevzel vodenje družbe HSE Invest, d. o. o.. Zdaj je ponovno opozoril nase, ko mu je bila zaupana naloga vodenja projekta izgradnje nadomestnega bloka 6 v TEŠ.

Družba HSE Invest je bila ustanovljena z namenom vodenja izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi. Kako potekajo dela na Savi?HE Boštanj je v obratovanju od leta 2006 in je pridobila uporabno dovoljenje v letu 2010. Uporabno dovoljenje je pridobila tako pozno zaradi tehničnih težav s statorji generatorjev. Napako na statorjih je dobavitelj opreme priznal in izdelal nove statorje. Trenutno poteka zamenjava zadnjega statorja. Kljub težavam s statorji je elektrarna v tem času redno obratovala z določenimi omejitvami. Izgradnja druge v verigi spodnjesavskih elektrarn, HE Blanca, je končana. Hidroelektrarna je uspešno zaključila enoletno poskusno obratovanje in konec leta 2010 pridobila tudi uporabno dovoljenje. HE Krško je v izgradnji, gradbena dela so v polnem teku. V marcu se začne tudi montaža turbinske opreme. Vsa oprema za HE Krško je že v skladiščih in čaka na montažo. Prvi agregat bo pripravljen za obratovanje že konec letošnjega leta, vendar bo zaradi zamude pri gradnji akumulacijskega bazena z obratovanjem moral počakati, saj je bila pogodba z izvajalcem del na bazenu podpisana pred kratkim. Izgradnja bazena bo predvidoma trajala 450 dni. Za naslednjo elektrarno, HE Brežice, pravkar poteka razgrnitev državnega prostorskega načrta, ki naj bi bil sprejet še letos. Tudi za HE Mokrice poteka umeščanje elektrarne v prostor v okviru državnega prostorskega načrta. Optimistično tako računamo, da bi

lahko bila izgradnja celotne verige elektrarn na spodnji Savi zaključena do leta 2016.

Z zaključkom izgradnje elektrarn na spodnji Savi gradnja elektrarn na Savi še ni zaključena. Kako pa sodelujete pri elektrarnah na srednji Savi?Na srednji Savi vodimo svetovalni inženiring, v okviru katerega vodimo izdelavo ustreznih podlog, potrebnih za umeščanje elektrarn v prostor in izvajamo projektiranje spodnjih treh elektrarn (HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke). Pri projektiranju teh treh elektrarn je nastala ideja, da bi namesto treh zgradili eno večjo elektrarno z derivacijskim predorom. Ravno poteka preverjanje te derivacijske elektrarne in na osnovi končnih zaključkov bomo podali pobudo za začetek postopka državnega prostorskega načrta.

Znano nam je, da za Črpalno hidroelektrarno (ČHE) Kozjak poteka postopek priprave državnega prostorskega načrta. Kdaj pričakujete dokončen razplet?Po zadnjih javnih obravnavah dokumenta, ki so potekale spomladi 2010, so bila sprejeta in usklajena stališča do pripomb, temu sta sledili izdelava predloga dokumenta in pridobitev mnenj vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora. Dokument je pripravljen do te faze, da je bil pred kratkim sprejet na vladi. Trenutno poteka tudi novelacija idejnega projekta, v katerem bodo zajete

17

Mag. Miran Žgajner, direktor HSE Invest

tudi spremembe, sprejete na javnih obravnavah. Na osnovi novelacije idejnega projekta bo izdelana tudi novelacija investicijskega programa. Na osnovi uredbe o državnem prostorskem načrtu, novelacije idejnega projekta in novelacije investicijskega programa se bodo Dravske elektrarne skupaj s HSE odločale o nadaljnjih dejavnostih.

Pilotni projekt črpalne hidroelektrarne v Sloveniji je bil že izveden, in sicer je izgradnja ČHE Avče zaključena. Pri tem je v vlogi svetovalnega inženiringa sodeloval HSE Invest, tako da boste pridobljeno znanje lahko s pridom uporabili tudi pri ČHE Kozjak. Kako so potekala dela na ČHE Avče in kje vidite prednosti črpalnih elektrarn?Izgradnja črpalnih elektrarn je tehnološko zahteven projekt, kar se je pokazalo tudi pri ČHE Avče. Med izgradnjo so se namreč pojavile

določene težave, ker se je zaradi geologije moral nadzemni cevovod med zgornjim in spodnjim bazenom pre-projektirati v kombinacijo nadzemno-podzemnega cevovoda. Ta sprememba je povzročila tudi zamike v terminskem planu izvedbe projekta, kar pa je bilo uspešno obvladano, da ni prišlo do večjega zamika. Izgradnja in testiranje sta bila uspešno zaključena, elektrarna pa je trenutno v poskusnem obratovanju. HSE Invest ima podpisano pogodbo za svetovalni inženiring pri izgradnji ČHE Kozjak in tu bomo pridobljena znanja in izkušnje iz ČHE Avče uspešno uporabili.Črpalne elektrarne so koristne, saj lahko uspešno sodelujejo pri prilagajanju proizvodnje električne energije diagramu porabe. Črpalne elektrarne izkoriščajo cenovno razliko med visoko in nizko ceno električne energije, kjer v primeru nizkih cen (višek električne energije) delajo v črpalnem režimu (porabnik), v primeru visokih cen

(pomanjkanje električne energije) pa v generatorskem režimu (proizvaja), in lahko zagotavljajo tudi sistemske storitve. Z izgradnjo večjih jedrskih in termo blokov ter več obnovljivih virov električne energije (vetrne in sončne elektrarne) se potrebe po gradnji črpalnih elektrarn povečujejo.

HSE Invest sodeluje tudi pri pripravi novih projektov. Katerih?Omenili smo že pripravo elektrarn na srednji Savi, vendar to ni vse, saj sodelujemo tudi pri pripravi naslednjih projektov: izgradnja elektrarn na reki Muri in reki Idrijci, priprava HE Učja, mHE Kneža, mHE Možnica, mHE Markovci, mHE Lobnica itd.

Kolikor nam je znano, je družba HSE Invest usposobljena za svetovalni inženiring pri obnovah oziroma rekonstrukcijah energetskih objektov. Ali sodelujete pri kakšni

18

rekonstrukciji? Sodelujemo pri rekonstrukciji HE Zlatoličje, največje HE v Sloveniji, ki smo ji namenili izredno veliko pozornosti. Žal pa so se po obnovi prvega agregata pojavile težave, ki jih je bilo treba analizirati in najti rešitve za njihovo odpravo. Vse to je zahtevalo veliko časa in naporov, vendar je na podlagi trdega dela vseh vpletenih (naročnika, izvajalca in inženirja) projekt v taki fazi, ko ni več dvoma v uspešen zaključek, saj gre letos v zamenjavo drugi agregat. Seveda pa sodelujemo tudi pri rekonstrukciji HE Doblar in HE Plave, ki sta tudi v fazi izvedbe.

Ali se lotevate tudi projektov za izkoriščanje obnovljivih virov? Sodelujemo pri pripravi sončne elektrarne Zlatoličje, ki bo izvedena na strehi HE in v drugi fazi še na brežini dovodnega kanala in to skupne moči okoli enega megavata. V pripravi sta tudi vetrna in sončna elektrarna na območju zgornjega bazena ČHE Avče. Sodelujemo tudi pri pripravi izkoriščanja geotermalne energije v Prekmurju, kjer želimo pridobiti tudi EU-sredstva.

Kaj menite o razpletu dogodkov bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj?Družba HSE Invest sodeluje s svojimi storitvami svetovalnega inženiringa na bloku 6 v TEŠ že od leta 2006, torej sem s projektom delno seznanjen že od takrat. Ker sem po duši energetik in poznam razmere v slovenski energetiki, se mi razprave o potrebnosti in upravičenosti gradnje nadomestnega bloka 6 zdijo neutemeljene. Nasprotniki gradnje bloka 6 bi morali pojasniti, kako bomo nadomestili izgubo proizvodnje iz blokov 4 in 5. Prepričan sem, da bo tuja revizija o preveritvi zalog premoga dokazala, da je zalog premoga dovolj, prav tako pa bo tudi druga študija tujih strokovnjakov o rekonstrukciji bloka 4 in 5 dokazala, da so stroški za rekonstrukcijo preveliki ter učinki v povečanje izkoristkov in zmanjšanje vplivov na okolje premajhni. Ker verjamem v domače znanje, sem prepričan, da bodo tuji strokovnjaki samo potrdili študije domačih strokovnjakov in s tem omogočili projektu normalno nadaljevanje. Verjamem v potrebnost projekta,

zato sem tudi pristal na povabilo, da prevzamem vodenje projekta izgradnje nadomestnega bloka 6 v TEŠ in tako projekt vodim od 19. januarja 2011. S svojimi izkušnjami in znanjem vodenja velikih energetskih projektov sem se dela lotil intenzivno ter vzpostavil ustrezno organizacijsko strukturo, ki zagotavlja uspešno izpeljavo projekta. Moj namestnik in vodja tehničnega področja je mag. Branko Debeljak, univ. dipl. inž. stroj., vodja sektorja obratovanja v TEŠ. Projektno strukturo sva postavila na novo in jo močno razširila z dodatnimi strokovnjaki ter tako zagotovila, da bo projekt voden uspešno, kar so potrdili že nadzorni inženirji banke EBRD, ki so podali pozitivno mnenje, in po črpanju kredita EIB lahko kmalu pričakujemo tudi črpanje kredita EBRD. Kljub dilemam v javnosti vodim projekt v pravi smeri izvedbe, saj trenutno poteka razpis za gradbena dela glavnega tehnološkega objekta in v kratkem pričakujemo tudi okoljevarstveno dovoljenje. S tem bo izpolnjen še zadnji pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za hladilni stolp in glavni tehnološki objekt.S svojim znanjem vodenja in pozitivno energijo na projektu želim doseči, da projekt uspešno vodim in zaključim.

Vodite trenutno najbolj vroč projekt v Sloveniji. Hkrati ste direktor HSE Invest – kje črpate energijo in kako vam uspe vse uskladiti?Za vodenje družbe sem se glede na svoje

izkušnje odločil zavestno, kandidiral in vodenje družbe HSE Invest prevzel leta 2006. Družbo od takrat uspešno vodim, zato mi je bil zaupan tudi drugi mandat. S svojim delom in izkušnjami sem bil zagotovo opažen in dobil povabilo za vodenje projekta bloka 6 v TEŠ. Prevzeti tako odgovorno nalogo ni bila lahka odločitev, saj sem se zavedal, da bo to velika dodatna obremenitev zame in mojo družino. Vendar me je izziv vodenja tako zahtevnega projekta vseeno prepričal v odločitev, da to zmorem ob dobri usklajenosti ekipe v HSE Invest in ob novi ustrezni sestavi projektnega tima za blok 6 v TEŠ. Ob tako odgovornem delu energijo zagotovo črpam v svoji družini, urejanju doma in okolice, obdelovanju majhnega vinograda in male kmetije pri starših. Določen čas moram posvetiti tudi hobijem svojih dveh sinov, ki so raketno modelarstvo, jadralno padalstvo in jadralno letalstvo. Pri vseh teh opravilih se umirim in zberem misli za nove strokovne naloge na projektu in v družbi. Da to zmorem, zahteva od mene veliko doslednosti in discipline, kar pa pričakujem tudi od svojih sodelavcev.

Kakšne so vaše želje in načrti za prihodnost?Osebno si želim uspešno zaključiti projekt izgradnje nadomestnega bloka 6 v TEŠ, nadaljevati uspešno vodenje družbe HSE Invest ter si na vseh naštetih projektih v Sloveniji pridobiti ustrezno znanje in reference, da bomo lahko uspešni tudi v tujini.

Intervju in fotografije: HSE Invest

Mag. Miran Žgajner: »HSE Invest je mlada družba, ki se zelo hitro razvija.«

19

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas A4-2 tisk.pdf 2/12/10 12:16:24 PM

20

› F

OT

OR

EP

OR

TA

ŽA

Z Z

IMS

KIH

ŠP

OR

TN

IH I

GE

R

Kot se spodobi za najbolj alpskega med člani skupine HSE, smo letošnje igre organizirali člani Športnega društva Soške elektrarne. Naša smučarska sekcija je izbrala dobro urejeno smučišče Cerkno. Tako se je 5. februarja dobro počutilo vseh 138 tekmovalcev. Pomerili smo se v treh starostnih kategorijah za ženske in štirih starostnih kategorijah za moške. Zmagovalke treh kategorij za ženske so Vladimira Lepko (ŠD HSE), Anita Žučko (ŠD TET) in Jerneja Kemperle (ŠD PV). V štirih moških kategorijah so bili zmagovalci Franc Sinikar (ŠD TET), Matjaž Mihelič (ŠD PV), David Černe (ŠD SENG) in Matej Bradaškja (ŠD SENG).Zmagovalna družba letošnjih zimskih iger so kolegi iz Premogovnika Velenje z zbranimi 277 točkami, sledi Termoelektrarna Trbovlje z 262 točkami, tretje mesto pa smo gentlemansko zasedli Soškarji z 253 točkami.Zmagovalci in vsa njihova konkurenca smo pokazali plemenite poteze tudi na tekmi, saj je bučno spodbujanje prav vsakega tekmovalca kar poneslo med vratci do cilja. Prav tako smo prijateljsko pospremili razglasitev rezultatov na pogostitvi v Hotelu Cerkno, kjer smo krepili medsebojne vezi vse do poznih ur.Nasvidenje prihodnjič, ko se bodo naši vitezi spet borili.

Besedilo in fotografije: ŠD SENG

UVRSTITEV DRUŽBA ŠT.TOČK

1 PV 277

2 TET 262

3 SENG 253

4 DEM 218

5 HSE 216

6 HSE Invest 115

7 HESS 111

8 TEŠ 106

Športna krepitev medsebojnih veziŠport daje plemenitim ljudem plemenite poteze, ko je telesna aktivnost le nadgradnja duha in ne njegovo bistvo, ko na tekmovališču kraljuje viteštvo in pogum. To so športne igre skupine HSE, smo zapisali v uvodu k biltenu Športnih iger skupine HSE 2011.

21

Tekmovanje je potekalo v lepem, sončnem vremenu…

Udeleženci iger v hotelu Cerkno.

Podelitev pokalov najboljšim.

22

Modra energija za toplotne črpalke

Črpanje energije iz okolja nam omogočajo toplotne črpalke, ki za svoje delovanje koristijo 2/3 energije iz okolja in 1/3 električne energije. Če toplotno črpalko poganja modra energija, električna energija, pridobljena izključno iz vodnih virov, pa se ogrevamo in hladimo izključno iz obnovljivih virov energije. To zmanjšuje odvisnost od zalog in dobave fosilnih goriv, saj je energija okolja ves čas na razpolago. Ker je brezplačna, so tudi prihranki veliki in nam naložbo v toplotno črpalko povrnejo v petih do sedmih letih, nato pa ostane le strošek za porabljeno električno energijo, ki je veliko manjši, kot bi bil strošek za ogrevanje s kurilnim oljem ali zemeljskim plinom.V akciji se je po sinergijskem načelu povezalo več podjetij. Pokrovitelj HSE in organizator Informa Echo sta v sodelovanju razvila akcijo, ki presega zgolj spodbujanje k učinkovitemu ravnanju z energijo in vključuje tudi spodbujanje rabe električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Triindvajseta v nizu doslej izpeljanih akcij bo s pomočjo dobaviteljev električne energije in ponudnikov toplotnih črpalk potencialnim kupcem omogočala posebne ugodnosti. Ponudniki toplotnih črpalk, ki sodelujejo v akciji, bodo med drugim kupcem omogočali 10 odstotkov cenejši nakup toplotnih črpalk. Seznam sodelujočih ponudnikov toplotnih črpalk je objavljen na spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si. Dobavitelji električne energije, ki sodelujejo v akciji, so Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in Elektro Primorska. Kot podporo akciji so pripravili posebne pakete z imenom Modra energija za toplotne črpalke, ki so namenjeni končnim odjemalcem električne energije v gospodinjstvih. Paketi bodo omogočali kupcem toplotnih črpalk, ki so vključene v akcijo, modro energijo po ceni navadne električne energije, nato pa še 10 odstotkov popusta za obdobje dveh let. Akcijo pa bodo oglaševali ob računih za električno energijo.

Letos bo kampanjo Energija si, bodi učinkovit, katere pobudnik je HSE, zaznamovala akcija Modra energija za toplotne črpalke. Akcija je namenjena spodbujanju slovenskih gospodinjstev, da za ogrevanje in hlajenje bivalnih prostorov uporabljajo brezplačno energijo zraka, zemlje ali vode.

Toplotna črpalka; Foto: Vir internet

Za odmevnost akcije bo poskrbel HSE s pomočjo Informe Echo z domiselnim oglaševanjem, s predstavitvijo na portalu www.pozitivnaenergija.si, s spletno nagradno igro, ki bo vključevala tudi Facebook, in s sprotnim obveščanjem medijev.Rezultati lanske Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije (REUS 2010) so potrdili, da je usmeritev akcije Modra energija za toplotne črpalke smiselna. Čeprav je odstotek gospodinjstev, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami, še zelo majhen, pa kar 26 odstotkov anketiranih razmišlja, da bi v prihodnjih dveh letih obstoječe ogrevalne sisteme dopolnili ali nadomestili s toplotnimi črpalkami. Prepričani smo, da bo akcija poleg subvencij, ki jih omogoča Eko sklad, spodbudila mnoge k vgradnji toplotne črpalke in koriščenju modre energije.

Besedilo: Rajko Dolinšek, direktor Informe Echo

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

: M

OD

RA

EN

ER

GIJ

A Z

A T

OP

LO

TN

E Č

RP

AL

KE

23

toplotne rpalke

-10%

Letak_TC_2011_EnergijaSI.indd 6 1/27/11 1:44 PM

24

Kot lokacija se nam je zdela najprimernejša srednja šola, kjer lahko dijaki neposredno pridobivajo znanja iz področja sončnih elektrarn (način delovanja, spremljanje delovanja, kako vpliva osončenje na delovanje elektrarne…) in o prednostih proizvodnje električne energije iz OVE. S spremljanjem in spoznavanjem sončne elektrarne se poleg novega pridobljenega znanja pri mladih dviguje tudi okoljska ozaveščenost. Pri proučevanju lokacij po vsej Sloveniji smo se za postavitev na Gimnaziji Velenje med drugim odločili tudi zaradi ustreznega razmerja med predvideno močjo elektrarne in primerno površino strehe. Inštalirana moč Modre sončne elektrarne Gimnazija Velenje je 49,68 kW. Nameščenih je 216 polkristalnih modulov moči 230 W. Predvidena letna proizvodnja je dobrih 50.000 kWh. Sončna elektrarna je bila priključena na omrežje 24.12.2010. V kratkem bodo vsi podatki o proizvodnji Modre sončne elektrarne Gimnazija Velenje na voljo tudi na spletni strani Modre energije in tudi na prikazovalniku, ki bo nameščen v notranjosti Gimnaziji Velenje.V prihodnosti načrtujemo postavitev še kakšne manjše sončne elektrarne v Sloveniji iz sredstev Modrega sklada.

Sončno okoljsko ozaveščanje

Modra sončna elektrarna Gimnazije Velenje, foto: Stane Zorko

V okviru projekta Modra Energija, kjer HSE skupaj s partnerji projekta Elektro distribucijskimi podjetji promovira uporabo okolju prijazne električne energije proizvedene iz obnovljivih virov (OVE), smo se odločil, da bomo del sredstev zbranih v tako imenovanem Modrem skladu namenili za postavitev sončne elektrarne na javni izobraževalni ustanovi v Sloveniji. Postavitev sončne elektrarne na šoli namreč prinaša več prednosti. Takšna sončna elektrarna služi poleg proizvodnje električne energije iz OVE, ki s svojim delovanjem ne obremenjuje okolja tudi v izobraževalne, promocijske, demonstracijske in raziskovalne namene.

Modre energija in Modri sklad

Modra energija je električna energija, pridobljena iz okolju prijaznih, obnovljivih virov. Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek. Pri njeni proizvodnji ne izrabljamo dragocenih fosilnih goriv. Delovanje slovenskih hidroelektrarn ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, škodljivimi emisijami ali radioaktivnimi odpadki. Poskrbljeno je tudi za čim manjši vpliv energetskih objektov na življenje v vodi ter za ekološko primerno vpetost objektov v okolico. Vsi kupci Modre energije s svojim nakupom prispevajo sredstva v Modri sklad, s tem pa pripomorejo tudi k varovanju okolja, zdravja in večji zanesljivosti dobave električne energije. Modri sklad je namenjen izključno spodbujanju pridobivanja energije iz obnovljivih virov, raziskavam na področju pospeševanja pridobivanja energije iz obnovljivih virov ter obnovi in izgradnji enot, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov.Več o Modri energiji in Modrem skladu si lahko preberete na spletni strani: www.modra-energija.si

Besedilo: mag. Blanka Povh in mag. Nenad Trkulja

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

: M

OD

RA

SO

NČ

NA

EL

EK

TR

AR

NA

25

26

Joga v vsakdanjem življenjuŽivljenje je velikokrat stresno. Zato vam tokrat predstavljamo Khatu Pranam, vajo iz Sistema Joga v vsakdanjem življenju, ki je vsestranski sistem, ki se ukvarja s telesom in posega tudi na duševno ter duhovno raven.

6. Dvignite medenico in iztegnite noge v kolenih. Zgornji del telesa in roke naj bodo v ravni liniji. Cela stopala naj bodo na tleh. Glava naj sproščeno visi med iztegnjenimi rokami.

7. Roke dvignite nad glavo. Sklenite dlani in poglejte v njih. Medenico potisnite nekoliko naprej in uleknite hrbtenico. Čim bolj iztegnite zgornji del telesa.

8. Dlani položite na tla ob desno stopalo. Ponovite položaj 6.

9. Levo nogo postavi-te ob desno nogo. Iztegnite noge v kolenih. Zgornji del telesa naj sproščeno visi navzdol.

10. Z iztegnjenimi rokami se vzrav-najte (izhodišče giba: kolki). Sklenite dlani in poglejte v njih.

Asano nadaljujte v obratnem zaporedju položajev.

11. Sklonite se. Zgornji del telesa naj sproščeno visi navzdol. Ponovite položaj 9.

12. Desno nogo izte-gnite nazaj in se z desnim kolenom uprite v tla. Pono-vite položaj 8.

13. Dvignite roke. Ponovite položaj 7.

14. Dlani položite na tla ob desno stopalo. Ponovite položaj 12.

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

: J

OG

A V

VS

AK

DA

NJ

EM

ŽIV

LJ

EN

JU

27

Začetni položaj: Diamant (Vadžrasana)Pozornost: Na vse teloDihanje: NormalnoŠtevilo ponovitev: 2 do 4Izvajanje: Sedite v Vadžrasano. Hrbet naj bo vzravnan in v ravni liniji z glavo. Dlani položite na stegna.

Khatu Pranam krepi, razteza in sprošča vse mišice, povečuje gibljivost hrbtenice, uravnava delovanje žlez, krepi živčni sistem in usklajuje njegovo delovanje. Povečuje telesno odpornost in odpornost proti nalezljivim boleznim. Redna vadba izboljšuje telesno držo, lajša bolečine v hrbtenici, odpravlja prebavne motnje in pomaga proti stresu.

1. Iztegnite roke nad glavo. Sklenite dlani in poglejte v njih.

2. Sklenjene dlani obrnite naprej. Z zravnanim hrbtom se sklonite (izhodišče giba: kolki). Z rokami in s čelom se dotaknite tal.

3. S trupom drsite po tleh naprej, dokler ramena niso med dlanmi. Brado in prste na nogah uprite v tla. Medenica naj bo dvignjena.

4. Dvignjeno medenico spustite na tla. Oprite se na roke. Dvignite zgornji del telesa, medenica naj ostane na tleh. Uleknite hrbtenico in poglejte navzgor.

5. Dvignite medenico in iztegnite noge v kolenih. Zgornji del telesa in roke naj bodo v ravni liniji. Cela stopala naj bodo na tleh. Glava naj sproščeno visi med iztegnjenimi rokami.

15. Levo stopalo posta-vite ob desno stopalo in dvignite medenico. Ponovite položaj 5.

16. Dvignjeno medenico spustite na tla. Oprite se na roke. Ponovite položaj 4.

17. Brado in prsni koš uprite v tla. Dvignite medenico. Ponovite položaj 3.

18. S trupom drsite po tleh nazaj. Ponovite položaj 2

19. Dvignite zgornji del telesa. Roke naj bodo iztegnjene (položaj 1).

20.Spustite dvignjene roke. Vrnite se v začetni položaj.

Literatura: Sistem Joga v vsakdanjem življenju, Paramhans Swami Maheshwarananda, 2000 by Ibera Verlag / European University Press, Wien. Dodatne informacije na spletni strani: www.joga-v-vsakdanjem-zivljenju.org.

Besedilo: Ana Zaljetelj

28

Za energičnemeje ne obstajajo.

Električna energija povezuje svet. Z njo trguje-mo daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem naše razvojne strategije postajamo pomemben člen elektroenergetske oskrbe na področju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikova-nju tujih trgov z električno energijo in doseganje ustreznejše strukture energetskih virov. S tem zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.