IZVAJANJE MONETARNE POLITIKE V EVRO OBMOČJU, FEBRUAR 2005 · 2005. 2. 28. · 3 ECB Izvajanje monetarne politike v evro območju Februar 2005 UVOD 7 POGLAVJE 1 PREGLED OKVIRA MONETARNE

SL

I Z V A J A N J E M O N E TA R N E P O L I T I K EV E V R O O B M O Č J U

F E B R U A R 2 0 0 5

SPLOŠNA

DOKUMENTACIJA

O INSTRUMENTIH IN

POSTOPKIH

MONETARNE POLITIKE

EVROSISTEMAEVRO

PSKA

CEN

TRAL

NA

BAN

KAIZ

VAJA

NJE

MO

NET

ARN

E PO

LITI

KE V

EVR

O O

BMO

ČJU

FEBR

UAR

2005

V letu 2005 bo navseh publikacijah

ECB motiv iz bankovca za

50 evrov.

I Z V A J A N J E M O N E T A R N E P O L I T I K EV E V R O O B M O Č J U

F E B R U A R 2 0 0 5

SPLOŠNA

DOKUMENTACIJA

O INSTRUMENTIH IN

POSTOPKIH

MONETARNE POLITIKE

EVROSISTEMA

© Evropska centralna banka, 2005

NaslovKaiserstrasse 2960311 Frankfurt am MainNemčija

Poštni naslovPostfach l6 03 1960066 Frankfurt am MainNemčija

Telefon:+49 69 1344 0

Spletna stranhttp://www.ecb.int

Faks:+49 69 1344 6000

Teleks:411 144 ecb d

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene jedovoljeno, če je naveden vir.

Presečni dan za statistične podatke v tej izdajije 30. 5. 2005.

ISSN 1830-2777 (tiskana izdaja)ISSN 1830-2858 (spletna izdaja)

3ECB

Izvajanje monetarne politike v evro območjuFebruar 2005

UVOD 7

POGLAVJE 1PREGLED OKVIRA MONETARNE POLITIKE 91.1 Evropski sistem centralnih bank 91.2 Cilji Evrosistema 91.3 Instrumenti monetarne politike

Evrosistema 91.3.1 Operacije odprtega trga 91.3.2 Odprte ponudbe 101.3.3 Obvezne rezerve 10

1.4 Nasprotne stranke 111.5 Finančno premoženje za zavarovanje

terjatev 111.6 Spremembe okvira monetarne politike 12

POGLAVJE 2PRIMERNE NASPROTNE STRANKE 132.1 Splošna merila primernosti 132.2 Izbira nasprotnih strank za hitre

avkcije in dvostranske operacije 132.3 Sankcije v primeru neizpolnjevanja

obveznosti nasprotne stranke 142.4 Začasna ali trajna izključitev zaradi

razlogov varnega poslovanja 15

POGLAVJE 3OPERACIJE ODPRTEGA TRGA 173.1 Povratne transakcije 17

3.1.1 Splošni opis3.1.2 Operacije glavnega

refinanciranja 173.1.3 Operacije dolgoročnejšega

refinanciranja 183.1.4 Povratne operacije finega

uravnavanja 183.1.5 Povratne strukturne operacije 19

3.2 Dokončne transakcije 193.3 Izdaja dolžniških certifikatov ECB 203.4 Valutne zamenjave 213.5 Zbiranje vezanih depozitov 22

POGLAVJE 4ODPRTE PONUDBE 234.1 Odprta ponudba mejnega posojanja 234.2 Odprta ponudba deponiranja

likvidnosti čez noč 24

POGLAVJE 5POSTOPKI 275.1 Avkcijski postopki 27

5.1.1 Splošni opis 275.1.2 Koledar avkcij 285.1.3 Najava avkcije 295.1.4 Priprava in posredovanje

protiponudb s strani nasprotnihstrank 30

5.1.5 Postopki za sprejem ponudb 315.1.6 Objava rezultatov avkcije 33

5.2 Postopki za dvostranske operacije 355.3 Postopki poravnave 36

5.3.1 Splošni opis 365.3.2 Poravnava operacij odprtega trga 365.3.3 Postopki ob koncu dneva 37

POGLAVJE 6PRIMERNA SREDSTVA ZA ZAVAROVANJE 396.1 Splošni opis 396.2 Finančno premoženje z liste 1 406.3 Finančno premoženje z liste 2 426.4 Ukrepi za obvladovanje tveganj 44

6.4.1 Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 1 44

6.4.2 Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 2 49

6.5 Načela vrednotenja finančnegapremoženja za zavarovanje terjatev 51

6.6 Uporaba ustreznega finančnegapremoženja za zavarovanje terjatev prek meje 516.6.1 Korespondenčni centralnobančni

model 526.6.2 Povezave med sistemi poravnave

vrednostnih papirjev 53

POGLAVJE 7OBVEZNE REZERVE 557.1 Splošni opis 557.2 Institucije, ki so obvezniki za obvezne

rezerve 557.3 Določitev obveznih rezerv 567.4 Vzdrževanje rezervnih imetij 587.5 Pošiljanje poročil, potrditev in

preverjanje osnove za rezerve 597.6 Neizpolnjevanje obveznih rezerv 59

K A Z A L O

PRILOGE1 Primeri operacij in postopkov

monetarne politike 612 Glosar 773 Izbor nasprotnih strank za posege na

deviznem trgu in valutne zamenjave zacilje monetarne politike 87

4 Okvir poročanja za denarno in bančnostatistiko Evropske centralne banke 89

5 Spletne strani Evrosistema 996 Postopki in sankcije, ki se uporabljajo

ob kršitvah obveznosti nasprotne stranke 101

SEZNAM OKVIROV, GRAFOV IN PREGLEDNICOkviri

1 Izdaja dolžniških certifikatov ECB 202 Začasni nakupi/prodaje deviz 213 Operativni koraki avkcijskih postopkov 274 Dodelitev pri avkciji s fiksno mero 315 Dodelitev pri avkciji z variabilno

obrestno mero v evrih 326 Dodelitev pri avkciji valutne zamenjave

z variabilno swap mero 347 Dodatni koraki v smeri enotnega

seznama zavarovanj 408 Ukrepi za obvladovanje tveganj 459 Likvidnostne kategorije za finančno

premoženje z liste 1 4610 Stopnja odbitka pri vrednotenju

(v odstotkih), ki se uporablja priustreznem finančnem premoženju z liste 1 pri instrumentih s fiksnimkuponom in brezkuponskih instrumentih 47

11 Stopnja odbitkov pri vrednotenju (v odstotkih), ki se uporablja priinstrumentih z inverznim variabilnimdonosom z liste 1 47

12 Izračun pozivov h kritju 4813 Stopnja odbitkov pri vrednotenju

(v odstotkih), ki se uporablja za ustrezno finančno premoženje z liste 2 50

14 Osnova za rezerve in stopnje obveznihrezerv 57

15 Izračun obresti na rezervna imetja 59

Grafi1 Običajni časovni okvir za izvajanje

operativnih korakov standardnih avkcij(naveden je čas, ki ga uporablja ECB(srednjeevropski čas)) 28

2 Običajni časovni okvir za izvajanjeoperativnih korakov hitrih avkcij 28

3 Korespondenčni centralnobančni model 52

4 Povezave med sistemi poravnavevrednostnih papirjev 53

Tabele1 Operacije monetarne politike

Evrosistema 112 Običajni trgovalni dnevi za operacije

glavnega in dolgoročnejšegarefinanciranja 29

3 Običajni datumi poravnave za operacijeodprtega trga Evrosistemaa 37

4 Ustrezno finančno premoženje zaoperacije monetarne politike Evrosistema 44

4ECBIzvajanje monetarne politike v evro območjuFebruar 2005

5ECB


CCBM korespondenčni centralnobančni modelC.E.T. srednjeevropski časKI kreditne institucijeCRVP centralni register vrednostnih papirjevDVP dostava proti plačiluES Evropska skupnostECB Evropska centralna bankaEGP Evropski gospodarski prostorEGS Evropska gospodarska skupnostEPM plačilni mehanizem ECBESCB Evropski sistem centralnih bankEU Evropska unijaFOP brez plačilaFRN vrednostni papir s spremenljivo obrestno meroIDC posojilo čez danISIN ISIN kodaMFI monetarna finančna institucijaSDT sklad denarnega trgaMMP vrednostni papir denarnega trgaNCB nacionalna centralna bankaRoW tujinaBPRČ bruto poravnava v realnem časuSSS sistem poravnave vrednostnih papirjev Strip ločeno trgovanje s kuponi in glavnicoTARGET transevropski sistem bruto poravnave v realnem časuKNPVPVP kolektivni naložbeni podjem, ki vlaga v prenosljive vrednostne papirje

K R A T I C E

7ECB


Ta dokument predstavlja operativni okvir, ki ga je Evrosistem* izbral za enotno monetarnopolitiko v evro območju. Ta dokument, ki je delpravnega okvira Evrosistema za instrumente inpostopke monetarne politike, naj bi se uporabljalkot “splošna dokumentacija” o instrumentih inpostopkih monetarne politike Evrosistema, zlastis ciljem zagotoviti nasprotnim strankam podatke,ki jih potrebujejo v zvezi z izvajanjem monetarnepolitike Evrosistema.

Ta dokument sam po sebi niti ne podeljuje pravic niti ne nalaga obveznosti nasprotnimstrankam. Pravno razmerje med Evrosistemom innjegovimi nasprotnimi strankami se vzpostavi napodlagi ustreznih pogodb ali javnopravnihureditev.

Ta dokument je razdeljen na sedem poglavij.Poglavje 1 ponuja pregled operativnega okviramonetarne politike Evrosistema. V poglavju 2 soopredeljena merila primernosti nasprotnih strank,ki sodelujejo v operacijah monetarne politikeEvrosistema. Poglavje 3 opisuje operacijeodprtega trga, medtem ko poglavje 4 predstavljaodprte ponudbe, ki so na voljo nasprotnimstrankam. Poglavje 5 določa postopke, ki seuporabljajo pri izvrševanju operacij monetarnepolitike. V poglavju 6 so opredeljena merilaprimernosti finančnega premoženja zazavarovanje terjatev v operacijah monetarnepolitike. Poglavje 7 predstavlja sistem obveznihrezerv Evrosistema.

Priloge vsebujejo primere operacij monetarnepolitike, slovarček, merila za izbor nasprotnihstrank za posege Evrosistema na deviznem trgu,predstavitev okvira poročanja za potrebe denarnein bančne statistike Evropske centralne banke,seznam naslovov spletnih strani Evrosistema teropis postopkov in sankcij, ki se uporabijo vprimeru, da nasprotna stranka ne izpolni svojihobveznosti.

U V O D

* Svet Evropske centralne banke se je odločil besedo “Evrosistem”uporabljati kot izraz, ki označuje tiste sestavine Evropskegasistema centralnih bank, ki opravljajo njegove temeljne naloge,tj. Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke državčlanic, ki so uvedle enotno valuto v skladu s Pogodbo oustanovitvi Evropske skupnosti.

9ECB


1.1 E VROPSK I SISTEM CENTRALNIH BANK

Evropski sistem centralnih bank (ESCB)sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) innacionalne centralne banke držav članicEvropske unije (EU).1 Dejavnosti ESCB seizvajajo v skladu s Pogodbo o ustanovitviEvropske skupnosti (Pogodba) in StatutomEvropskega sistema centralnih bank in Evropskecentralne banke (Statut ESCB). ESCB vodijoorgani odločanja ECB. S tem v zvezi je Svet ECBodgovoren za oblikovanje monetarne politike,medtem ko je Izvršilni odbor pooblaščen zaizvajanje monetarne politike v skladu sodločitvami Sveta in smernicami, ki jih določiSvet. Kolikor to velja za možno in primerno, ters ciljem zagotoviti operativno učinkovitost, ECBnaloži nacionalnim centralnim bankam2

opravljanje poslov, ki so sestavni del nalogEvrosistema. Operacije monetarne politikeEvrosistema se izvajajo pod enakimi pogoji vvseh državah članicah.3

1.2 CILJ I E VROSISTEMA

Poglavitni cilj Evrosistema je ohranjanjestabilnosti cen, kakor je opredeljeno v členu 105Pogodbe. Ne da bi to posegalo v navedenipoglavitni cilj, mora Evrosistem podpiratisplošno gospodarsko politiko v Evropskiskupnosti. Pri uresničevanju svojih ciljev moraEvrosistem ravnati po načelu odprtega tržnegagospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemerdaje prednost učinkovitemu razdeljevanjusredstev.

1.3 INSTRUMENTI MONE TARNE POLITIKEE VROSISTEMA

Evrosistem ima za doseganje svojih ciljev navoljo vrsto instrumentov monetarne politike:Evrosistem izvaja operacije odprtega trga, nudiodprte ponudbe in od kreditnih institucij zahteva,da vzdržujejo obvezne rezerve na računih priEvrosistemu.

1.3.1 OPERACIJE ODPRTEGA TRGA

Operacije odprtega trga igrajo pomembno vlogov monetarni politiki Evrosistema za uravnavanjeobrestnih mer, uravnavanje likvidnosti na trgu insignaliziranje naravnanosti monetarne politike.Evrosistem ima za izvajanje operacij odprtega trgana voljo pet vrst instrumentov. Najpomembnejšiinstrument so povratne transakcije (izvajajo se napodlagi repo pogodb ali zavarovanih posojil).Evrosistem se lahko poslužuje tudi dokončnihtransakcij, izdaje dolžniških certifikatov, valutnihzamenjav in zbiranja vezanih depozitov. Pobudoza operacije odprtega trga daje ECB, ki tudiodloča o instrumentu, ki se bo uporabil, in pogojihza njegovo izvršitev. Lahko se izvršijo na podlagistandardnih avkcij, hitrih avkcij ali dvostranskihpostopkov.4 Glede na njihove cilje, rednost inpostopke se lahko operacije odprtega trgaEvrosistema razdelijo na naslednje štiri kategorije(glej tudi tabelo 1):

• Operacije glavnega refinanciranja so rednepovratne transakcije za povečevanje likvidnosti,organizirane tedensko in z običajno dospelostjoenega tedna. Te operacije izvajajo nacionalnecentralne banke na podlagi standardnih avkcij.Operacije glavnega refinanciranja igrajoosrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev operacijodprtega trga Evrosistema in zagotavljajovečino refinanciranja finančnemu sektorju.

P O G L A V J E 1

P R E G L E D O K V I R A M O N E T A R N E P O L I T I K E

1 Opozoriti je treba, da nacionalne centralne banke držav članic, kiniso uvedle enotne valute v skladu s Pogodbo o ustanovitviEvropske skupnosti (Pogodbo), obdržijo svoja pooblastila napodročju monetarne politike v skladu z nacionalnim pravom inzato niso vključene v izvajanje enotne monetarne politike.

2 Povsod v tem dokumentu se izraz “nacionalne centralne banke”nanaša na nacionalne centralne banke držav članic, ki so uvedleenotno valuto v skladu s Pogodbo.

3 Povsod v tem dokumentu se izraz “država članica” nanaša nadržavo članico, ki je uvedla enotno valuto v skladu s Pogodbo.

4 Različni postopki za izvajanje operacij odprtega trga Evrosistema,tj. standardne avkcije, hitre avkcije in dvostranski postopki, sonavedeni v poglavju 5. Pri standardnih avkcijah poteče največ 24 ur med najavo avkcije in pošiljanjem obvestil uspešnimponudnikom. Standardnih avkcij se lahko udeležijo vse nasprotnestranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti iz oddelka 2.1.Hitre avkcije se izvedejo v časovnem okviru 90 minut. Evrosistemlahko izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje prihitrih avkcijah. Izraz “dvostranski postopki” se nanaša na katerikoli primer, v katerem Evrosistem izvede transakcijo z enonasprotno stranko ali več, ne da bi pri tem uporabil avkcijskepostopke. Dvostranski postopki zajemajo operacije, ki se izvedejoprek borz vrednostnih papirjev ali prek tržnih posrednikov.

• Operacije dolgoročnejšega refinanciranja so povratne transakcije za povečevanjelikvidnosti, organizirane mesečno in zobičajno dospelostjo treh mesecev. Teoperacije imajo za cilj zagotoviti nasprotnimstrankam dodatno dolgoročnejše refinanciranjein jih izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi standardnih avkcij. S temioperacijami Evrosistem praviloma ne želisignalizirati trgu namer glede obrestnih mer.

• Operacije finega uravnavanja se izvajajoobčasno s ciljem uravnavanja likvidnost natrgu in uravnavanja obrestnih mer, zlasti znamenom izravnati učinke, ki jih imajo naobrestne mere nepričakovana nihanjalikvidnosti na trgu. Operacije finegauravnavanja se v prvi vrsti izvajajo kotpovratne transakcije, vendar so lahko tudi v obliki dokončnih transakcij, valutnihzamenjav in zbiranja vezanih depozitov.Instrumenti in postopki, ki se uporabljajo zaizvajanje operacij finega uravnavanja, seprilagodijo glede na vrsto transakcije inposebne cilje, ki se jih želi doseči s temioperacijami. Operacije finega uravnavanjaobičajno izvajajo nacionalne centralne bankena podlagi hitrih avkcij ali dvostranskihpostopkov. Svet ECB lahko odloči, ali vizrednih okoliščinah dvostranske operacijefinega uravnavanja lahko izvaja tudi samaECB.

• Poleg tega lahko Evrosistem izvajastrukturne operacije na podlagi izdajedolžniških certifikatov, povratnih transakcijin dokončnih transakcij. Te operacije seizvajajo, kadar želi ECB prilagoditistrukturno pozicijo Evrosistema nasprotifinančnemu sektorju (redno ali občasno).Strukturne operacije v obliki povratnihtransakcij in izdaje dolžniških instrumentovizvajajo nacionalne centralne banke napodlagi standardnih avkcij. Strukturneoperacije v obliki dokončnih transakcij seizvajajo na podlagi dvostranskih postopkov.

1.3.2 ODPRTE PONUDBE

Odprte ponudbe imajo za cilj povečevati alizmanjševati likvidnost čez noč, signaliziratisplošno naravnanost monetarne politike indoločiti mejo nihanj obrestnih mer na trgu čeznoč. Primerne nasprotne stranke imajo na lastnopobudo na voljo dve odprti ponudbi, podpogojem, da izpolnjujejo določene operativnepogoje dostopa (glej tudi tabelo 1):

• Nasprotne stranke lahko uporabijo odprtoponudbo mejnega posojanja za pridobitevlikvidnosti čez noč od nacionalnih centralnihbank na podlagi ustreznega finančnegapremoženja za zavarovanje terjatev. Vnormalnih okoliščinah ni omejitev zneskaposojila ali drugih omejitev dostopanasprotnih strank do posojila, razen zahtevepo predložitvi zadostnega finančnegapremoženja za zavarovanje terjatev. Obrestnamera za mejno posojanje pravilomapredstavlja zgornjo mejo obrestne mere natrgu čez noč.

• Nasprotne stranke lahko uporabijo odprtoponudbo deponiranja likvidnosti čez noč zaplasiranje depozitov čez noč pri nacionalnihcentralnih bankah. V normalnih okoliščinahni omejitev višine depozitov ali drugihomejitev dostopa nasprotnih strank dozadevnega instrumenta. Obrestna mera zaodprto ponudbo deponiranja likvidnosti čeznoč praviloma predstavlja spodnjo mejoobrestne mere na trgu čez noč.

Odprte ponudbe nacionalne banke upravljajodecentralizirano.

1.3.3 OBVE ZNE RE ZERVE

Sistem obveznih rezerv Evrosistema se uporabljaza kreditne institucije v evro območju, in sicerpredvsem za stabilizacijo obrestnih merdenarnega trga in ustvarjanje (ali povečanje)strukturnega likvidnostnega primanjkljaja.Rezerve, ki jih je dolžna zagotoviti vsakainstitucija, se določijo glede na postavke njenebilance stanja. Z namenom slediti cilju


POGLAVJE 1

Pregled okviramonetarne pol it ike

11ECB


stabilizacije obrestnih mer sistem obveznihrezerv Evrosistema omogoča institucijamuporabo metode povprečenja. Izpolnjevanjeobveznih rezerv se določi na podlagi povprečnihdnevnih stanj rezervnih imetij za obdobjeizpolnjevanja. Institucije prejmejo nadomestiloza rezervna imetja, ki ne presegajo zneskaizračunanih obveznih rezerv po obrestni meri Evrosistema za operacije glavnegarefinanciranja.

1.4 NA SPROTNE STRANKE

Okvir monetarne politike Evrosistema jeoblikovan tako, da zagotavlja udeležbo širokegakroga nasprotnih strank. Institucije, za katerevelja zahteva po obveznih rezervah v skladu sčlenom 19.1 Statuta ESCB, lahko dostopajo doodprtih ponudb in sodelujejo v operacijahodprtega trga na podlagi standardnih avkcij.Evrosistem lahko izbere omejeno številonasprotnih strank za sodelovanje pri operacijah

finega uravnavanja. Pri dokončnih transakcijahni vnaprejšnjih omejitev glede kroga nasprotnihstrank. Pri operacijah valutnih zamenjav (swapposlih), ki se izvajajo za namene monetarnepolitike, se uporabljajo aktivni udeleženci nadeviznem trgu. Krog nasprotnih strank za teoperacije je omejen na tiste institucije, ki senahajajo v evro območju in so bile izbrane zaposege Evrosistema na deviznem trgu.

1.5 FINANČNO PREMOŽENJE Z A Z AVAROVANJETERJATE V

Na podlagi člena 18.1 Statuta ESCB morajo vsekreditne operacije Evrosistema (tj. operacijepovečevanja likvidnosti) temeljiti na ustreznihzavarovanjih. Evrosistem sprejema širok naborfinančnega premoženja za zavarovanje svojihoperacij. Razlikujemo med dvema kategorijamaustreznega finančnega premoženja zazavarovanje terjatev – “finančno premoženje zazavarovanje terjatev z liste 1” in “finančno

Ta b e l a 1 O p e r a c i j e m o n e t a r n e p o l i t i k e E v r o s i s t e m a

Operacije monetarne Vrste transakcij Dospelost Pogostost Postopekpolitike Povečevanje likvidnosti Zmanjševanje

likvidnosti

Operacije odprtega trga

Operacije Povratne transakcije - En teden Tedensko Standardne avkcijeglavnega refinanciranja

Operacije Povratne transakcije - Tri mesece Mesečno Standardne avkcijedolgoročnejšega refinanciranja

Operacije Povratne transakcije Povratne transakcije Nestandardizirano Občasno Hitre avkcijefinega Začasni Zbiranje vezanih Dvostranski uravnavanja nakupi/prodaje depozitov postopki

deviz Začasni nakupi/prodaje deviz

Dokončni nakupi Dokončne prodaje - Občasno Dvostranski postopki

Strukturne Povratne transakcije Izdaja dolžniških Standardizirano/ Redno in občasno Standardne avkcijeoperacije certifikatov nestandardizirano

Dokončni nakupi Dokončne prodaje - Občasno Dvostranski postopki

Odprte ponudbe

Odprta ponudba Povratne transakcije - Čez noč Dostop po prostem preudarku mejnega posojanja nasprotnih strank

Odprta ponudba - Depoziti Čez noč Dostop po prostem preudarku deponiranja nasprotnih stranklikvidnosti čez noč

premoženje za zavarovanje terjatev z liste 2” –predvsem zaradi notranjih potreb Evrosistema.To razlikovanje pa bo postopoma prenehalo v prihodnjih letih s ciljem, da se sistemzavarovanj v Evrosistemu približa enotnemuseznamu ustreznega finančnega premoženja zazavarovanje terjatev. Na listo 1 se trenutnouvrščajo tržni dolžniški instrumenti, kiizpolnjujejo enotna merila primernosti, ki veljajoza celotno evro območje, in ki jih določi ECB.Na listo 2 se uvršča dodatno tržno in netržnofinančno premoženje, ki je posebnega pomena zanacionalne finančne trge in bančne sisteme ter zakaterega merila primernosti določijo nacionalnecentralne banke, pri čemer jih mora odobritiECB. Med obema listama ni razlik gledekakovosti finančnega premoženja in njegoveustreznosti za različne vrste operacij monetarnepolitike Evrosistema (razen dejstva, da sefinančno premoženje z liste 2 v Evrosistemuobičajno ne uporablja za dokončne transakcije).Ustrezno finančno premoženje za zavarovanjeterjatev se lahko za zavarovanje terjatev vseh vrstrefinanciranja v Evrosistemu uporablja prek mejes pomočjo korespondenčnega centralnobančnegamodela (CCBM) ali prek odobrenih povezav medsistemi za poravnavo vrednostnih papirjev (SSS)v EU.5 Vse finančno premoženje, ki je ustreznoza operacije monetarne politike Evrosistema, seprav tako lahko uporabi kot finančno premoženjeza zavarovanje terjatev posojila čez dan.

1.6 SPREMEMBE OKVIRA MONE TARNEPOLITIKE

Svet ECB lahko kadar koli spremeni instrumente,pogoje, merila in postopke za izvajanje operacijmonetarne politike Evrosistema.


5 Glej oddelka 6.6.1 in 6.6.2.

13ECB


2.1 SPLOŠNA MERILA PRIMERNOSTI

Nasprotne stranke v operacijah monetarne politikeEvrosistema morajo izpolnjevati določena merilaprimernosti.1 Ta merila so določena s ciljemomogočiti širokemu krogu institucij dostop dooperacij monetarne politike Evrosistema, krepitienako obravnavo institucij v celotnem evroobmočju in zagotoviti, da nasprotne strankeizpolnjujejo določene operativne zahteve inzahteve varnega poslovanja:

• Samo institucije, ki so obvezniki v sistemuobveznih rezerv Evrosistema v skladu sčlenom 19.1 Statuta ESCB, so primernenasprotne stranke. Institucije, ki so izvzete izobveznosti v okviru sistema obveznih rezervEvrosistema (glej oddelek 7.2), niso primernenasprotne stranke pri odprtih ponudbah inoperacijah odprtega trga Evrosistema.

• Nasprotne stranke morajo biti finančno trdne. Biti morajo podvržene najmanj eniobliki nadzora s strani nacionalnih organov,harmoniziranega z zahtevami EU/EGP.2

Vendar se lahko kot nasprotne strankesprejmejo tudi finančno trdne institucije, kiso predmet neharmoniziranega nacionalneganadzora na primerljivi ravni v evro območju,npr. podružnice institucij, ki imajo sedežizven Evropskega gospodarskega prostora(EGP).

• Da bi se zagotovilo učinkovito izvajanjeoperacij monetarne politike Evrosistema,morajo nasprotne stranke izpolnjevati vsaoperativna merila, določena v ustreznihpogodbenih ali javnopravnih ureditvah, ki jihuporablja njihova nacionalna centralna banka(ali ECB).

Ta splošna merila primernosti so enaka zacelotno evro območje. Institucije, ki izpolnjujejosplošna merila primernosti:

• lahko dostopajo do odprtih ponudbEvrosistema in

• se lahko udeležujejo operacij odprtega trgaEvrosistema, ki temeljijo na standardnihavkcijah.

Institucija lahko dostopa do odprtih ponudb inoperacij odprtega trga Evrosistema na podlagistandardnih avkcij samo prek nacionalnecentralne banke države članice, v kateri jeustanovljena. Če ima institucija poslovalnice (v obliki sedeža ali podružnice) v več kakor enidržavi članici, ima vsaka poslovalnica dostop doteh operacij prek nacionalne centralne bankedržave članice, v kateri se nahaja, ne glede nadejstvo, da protiponudbe ene institucije lahkopredloži samo ena poslovalnica (bodisi sedež aliizbrana podružnica) v vsaki državi članici.

2.2 IZBIRA NA SPROTNIH STRANK Z A HITREAVKCIJE IN DVOSTRANSKE OPERACIJE

Pri dokončnih transakcijah ni vnaprejšnjihomejitev glede kroga nasprotnih strank.

Pri valutnih zamenjavah, ki se izvajajo zanamene monetarne politike, morajo bitinasprotne stranke sposobne učinkovito opravljatidevizne transakcije velikega obsega v katerihkoli tržnih pogojih. Krog nasprotnih strank zavalutne zamenjave je enak krogu nasprotnihstrank, ki se nahajajo v evro območju in soizbrane za posege Evrosistema na deviznem trgu.Merila in postopki, ki se uporabljajo za izbironasprotnih strank za posege na deviznem trgu, sopredstavljeni v Prilogi 3.

Pri drugih operacijah, ki se izvajajo na podlagihitrih avkcij in dvostranskih postopkov (povratnetransakcije finega uravnavanja in zbiranjevezanih depozitov), vsaka nacionalna centralnabanka izbere določeno število nasprotnih strank iz nabora institucij, ustanovljenih v svojidržavi članici, ki izpolnjujejo splošna merila

P O G L A V J E 2

P R I M E R N E N A S P R O T N E S T R A N K E

1 Pri dokončnih transakcijah ni vnaprejšnjih omejitev glede kroganasprotnih strank.

2 Harmoniziran nadzor kreditnih institucij temelji na Direktivi2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij,Uradni list Evropskih skupnosti (UL), L 126 z dne 26. maja 2000,stran 1, z vsemi spremembami.

primernosti za nasprotne stranke. V tem pogleduje glavno merilo izbire aktivnost na denarnemtrgu. Druga merila, ki se lahko upoštevajo, so na primer učinkovitost službe za trgovanje z vrednostnimi papirji in potencial za udeležbopri avkcijah.

Pri hitrih avkcijah in dvostranskih operacijahnacionalne centralne banke sklepajo posleizključno z nasprotnimi strankami, ki sovključene v krog njihovih nasprotnih strank zafino uravnavanje. Če zaradi operativnih razlogovnacionalna centralna banka pri posameznioperaciji ne more sodelovati z vsemi nasprotnimistrankami za fino uravnavanje, se nasprotnestranke v tej državi članici izberejo po sistemukroženja, da bi se zagotovil enakopraven dostopvseh nasprotnih strank.

Svet ECB lahko odloči, ali lahko v izrednihokoliščinah dvostranske operacije finegauravnavanja izvaja tudi sama ECB. Če bi moraladvostranske operacije izvajati ECB, ta v takšnihprimerih z namenom zagotovitve enakopravnegadostopa po sistemu kroženja izbere nasprotnestranke iz kroga tistih nasprotnih strank v evroobmočju, ki so primerne za hitre avkcije indvostranske operacije.

2.3 SANKCIJE V PRIMERU NEIZPOLNJE VANJAOBVE ZNOSTI NA SPROTNE STRANKE

ECB institucijam, ki ne izpolnjujejo obveznostiiz uredb in odločb ECB v zvezi z uporaboobveznih rezerv, naloži sankcije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropskecentralne banke za nalaganje sankcij,3 UredboEvropske centralne banke (ES) št. 2157/1999 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilihEvropske centralne banke za nalaganje sankcij(ECB/1999/4),4 Uredbo Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o uporabi obveznihrezerv Evropske centralne banke,5 kakor je bilaspremenjena, in Uredbo Evropske centralnebanke (ES) št. 1745/2003 z dne 12. septembra2003 o uporabi obveznih rezerv (ECB/2003/9).6

Ustrezne sankcije in postopkovna pravila za

njihovo izvajanje so določeni v zgoraj navedenihuredbah. Poleg tega lahko v primeru hudihkršitev zahtev po obveznih rezervah Evrosistemnasprotne stranke začasno izključi iz udeležbe v operacijah odprtega trga.

V skladu s pogodbenimi ali javnopravnimiureditvami, ki jih uporablja zadevna nacionalnacentralna banka (ali ECB), Evrosistemnasprotnim strankam lahko naloži in bo naložildenarne kazni ali jih začasno izključi iz udeležbev operacijah odprtega trga, če ne izpolnijo svojihobveznosti po pogodbenih ali javnopravnihureditvah, ki jih uporabljajo nacionalne centralnebanke (ali ECB), kakor je navedeno spodaj.

To velja za primere kršitev avkcijskih pravil (če nasprotna stranka ni sposobna zagotovitizadostnega finančnega premoženja zazavarovanje zneska, ki ji je bil dodeljen voperaciji povečevanja likvidnosti, ali če nisposobna zagotoviti zadostnih denarnih sredstevza poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen voperaciji zmanjševanja likvidnosti) in pravildvostranskih transakcij (če pri dvostranskihtransakcijah nasprotna stranka ni sposobnazagotoviti zadostnega zneska ustreznegafinančnega premoženja za zavarovanje terjatevali zadostnih denarnih sredstev za poravnavodogovorjenega zneska).

To velja tudi za primere, ko nasprotna stranka ne izpolnjuje pravil za uporabo finančnegapremoženja za zavarovanje terjatev (če nasprotnastranka uporablja finančno premoženje, ki je alije postalo neustrezno ali ki ga nasprotna strankane sme uporabljati, na primer zaradi tesnihpovezav med izdajateljem/garantom in nasprotnostranko ali zato ker sta to isti osebi), in zaneizpolnjevanje pravil za postopke ob koncudneva ter pogojev dostopa do mejnega posojanja(če nasprotna stranka, ki ima ob koncu dnevanegativno stanje na poravnalnem računu, neizpolnjuje pogojev dostopa do mejnegaposojanja).


3 UL L 318 z dne 27. novembra 1998, stran 4.4 UL L 264 z dne 12. oktobra 1999, stran 21.5 UL L 318 z dne 27. novembra 1998, stran 1.6 UL L 250 z dne 2. oktobra 2003, stran 10.

Poleg tega se lahko ukrep začasne izključitve izoperacij odprtega trga, ki se izreče nasprotnistranki, ki ne izpolnjuje obveznosti, uporabi tudiza podružnice iste institucije, ki se nahajajo vdrugih državah članicah. Izjemoma se lahkonasprotni stranki za določeno obdobje prepovesodelovanje v vseh prihodnjih operacijahmonetarne politike, kadar se to zahteva glede naresnost primera neizpolnjevanja obveznosti,denimo zaradi njegove pogostosti ali trajanja.

Denarne kazni, ki jih naložijo nacionalnecentralne banke v primeru neizpolnjevanja, ki senanaša na kršitve pravil v zvezi z avkcijami,dvostranskimi transakcijami, finančnimpremoženjem za zavarovanje terjatev, postopkiob koncu dneva ali pogoji dostopa do odprteponudbe mejnega posojanja, so izračunane povnaprej določeni kazenski obrestni meri (kakorje navedeno v Prilogi 6).

2.4 Z AČA SNA ALI TRAJNA IZKLJUČITE VZ ARADI RAZLOGOV VARNEGA POSLOVANJA

V skladu s pogodbenimi ali javnopravnimiureditvami, ki jih uporablja zadevna nacionalnacentralna banka (ali ECB), lahko Evrosistemzaradi razlogov varnega poslovanja nasprotnestranke začasno ali trajno izključi iz uporabeinstrumentov monetarne politike.

Poleg tega se lahko začasna ali trajna izključitevnasprotnih strank odobri v nekaterih primerih, ki sodijo pod pojem “neizpolnitev obveznosti”nasprotne stranke, kakor je opredeljen vpogodbenih ali javnopravnih ureditvah, ki jihuporabljajo nacionalne centralne banke.

POGLAVJE 2

Primerne nasprotnestranke

15ECB


17ECB


Operacije odprtega trga igrajo pomembno vlogov monetarni politiki Evrosistema priuresničevanju ciljev uravnavanja obrestnih mer,uravnavanja likvidnost na trgu in signaliziranjanaravnanosti monetarne politike. Glede nanjihove cilje, rednost in postopke se lahkooperacije odprtega trga Evrosistema razdelijo na štiri kategorije: operacije glavnegarefinanciranja, operacije dolgoročnejšegarefinanciranja, operacije finega uravnavanja instrukturne operacije. Z vidika uporabljenihinstrumentov so povratne transakcije glavniinstrument odprtega trga Evrosistema in se lahkouporabijo za vse štiri kategorije operacij, medtemko se lahko dolžniški certifikati uporabijo zaoperacije strukturnega zmanjševanja likvidnosti.Poleg tega ima Evrosistem na razpolago tri drugeinstrumente za izvajanje operacij finegauravnavanja: dokončne transakcije, valutnezamenjave in zbiranje vezanih depozitov. Vnaslednjih oddelkih so podrobno predstavljeneznačilnosti posameznih vrst instrumentovodprtega trga, ki jih uporablja Evrosistem.

3.1 POVRATNE TRANSAKCIJE

3.1.1 SPLOŠNI OPIS

VRSTA INSTRUMENTAPovratne transakcije se nanašajo na operacije, prikaterih Evrosistem kupuje ali prodaja ustreznofinančno premoženje na podlagi repo pogodb aliizvaja kreditne operacije, zavarovane z ustreznimfinančnim premoženjem. Povratne transakcije seuporabljajo za operacije glavnega refinanciranjain operacije dolgoročnejšega refinanciranja.Poleg tega lahko Evrosistem povratne transakcijeuporablja za strukturne operacije in operacijefinega uravnavanja.

PRAVNA NARAVANacionalne centralne banke lahko izvajajopovratne transakcije bodisi v obliki repo pogodb(tj. lastništvo nad finančnim premoženjem seprenese na upnika, istočasno pa se strankidogovorita, da bo lastništvo nad finančnimpremoženjem enkrat v prihodnosti prenesenonazaj na dolžnika) ali z zavarovanimi posojili

(tj. upnik dobi izvršljivo pravico unovčite finančnegapremoženja, ki je bilo dano kot zavarovanjeterjatve, vendar ob predpostavljeni izpolnitvidolžnikove obveznosti lastništvo nad finančnimpremoženjem obdrži dolžnik). Ostale določbe zapovratne transakcije v obliki repo pogodb sodoločene v pogodbenih ureditvah, ki jih uporabljazadevna nacionalna centralna banka (ali ECB).Ureditve za povratne transakcije v oblikizavarovanih posojil upoštevajo posebne postopkein formalnosti, ki so v posameznih pravnihsistemih potrebni za vzpostavitev in poznejšeaktiviranje osnovnega zavarovanja (npr. zastave).

IZRAČUN OBRESTIRazlika med nakupno ceno in ceno ponovneganakupa pri repo pogodbi je enaka obrestim naizposojeni ali posojeni denarni znesek v času dodospelosti posla, tj. cena ponovnega nakupavključuje obresti posla. Obresti povratnetransakcije v obliki zavarovanega posojila sedoločijo na podlagi obrestne mere, zneskaposojila in roka dospelosti operacije. Obrestnamera, ki velja za povratne operacije odprtega trgaEvrosistema, je linearna obrestna mera, pri čemerse za štetje dni uporablja konvencija “dejanskoštevilo dni/360 dni v letu”.

3.1.2 OPERACIJE G LAVNEGA REFINANCIRANJA

Operacije glavnega refinanciranja sonajpomembnejše operacije odprtega trga, ki jihizvaja Evrosistem in igrajo osrednjo vlogo priuresničevanju ciljev uravnavanja obrestnih mer,uravnavanja likvidnosti na trgu in signaliziranjanaravnanosti monetarne politike. Finančnemusektorju zagotavljajo tudi večino refinanciranja.

Operativne značilnosti operacij glavnegarefinanciranja se lahko povzamejo, kakor sledi:

• so operacije povečevanja likvidnosti;

• izvajajo se redno vsak teden;1

P O G L A V J E 3

O P E R A C I J E O D P R T E G A T R G A

1 Operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajov skladu z vnaprej objavljenim koledarjem avkcij Evrosistema(glej tudi oddelek 5.1.2), ki je objavljen na spletni strani ECB (www.ecb.int), kakor tudi na spletni strani Evrosistema (glej Prilogo 5).

• običajno imajo rok dospelosti en teden;2

• izvajajo se decentralizirano s straninacionalnih centralnih bank;

• izvajajo se na podlagi standardnih avkcij(kakor je določeno v oddelku 5.1);

• vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošnamerila primernosti (kakor je določeno voddelku 2.1), lahko pri operacijah glavnegarefinanciranja posredujejo protiponudbe in

• finančno premoženje z liste 1 in finančnopremoženje z liste 2 (kakor je določeno vpoglavju 6) sta pri operacijah glavnegarefinanciranja primerna kot finančnopremoženje za zavarovanje terjatev.

3.1.3 OPERACIJE DOLGOROČNEJŠEGAREFINANCIRANJA

Evrosistem izvaja tudi redne operacijerefinanciranja, običajno s trimesečnim rokomdospelosti, namenjene zagotavljanju dodatnegadolgoročnejšega refinanciranja finančnegasektorja. Te operacije predstavljajo samo majhendel celotnega zneska refinanciranja. S temioperacijami Evrosistem praviloma ne želisignalizirati trgu namer glede obrestnih mer. Zatose operacije dolgoročnejšega refinanciranjaobičajno izvajajo v obliki avkcij z variabilnomero, ECB pa občasno objavi obsegrefinanciranja, ki bo dodeljen v prihodnjihavkcijah. V izrednih okoliščinah lahko Evrosistemoperacije dolgoročnejšega refinanciranja izvedetudi v obliki avkcije s fiksno mero.

Operativne značilnosti operacij dolgoročnejšegarefinanciranja se lahko povzamejo, kakor sledi:


• izvajajo se redno vsak mesec;3

• običajno imajo rok dospelosti tri mesece;4



• vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti (kakor jedoločeno v oddelku 2.1), lahko pri operacijahdolgoročnejšega refinanciranja posredujejoprotiponudbe in

• finančno premoženje z liste 1 in finančno premoženje z liste 2 (kakor jedoločeno v poglavju 6) sta pri operacijahdolgoročnejšega refinanciranja primerna kotfinančno premoženje za zavarovanje terjatev.

3.1.4 POVRATNE OPERACIJE FINEGAURAVNAVANJA

Evrosistem lahko izvaja operacije finegauravnavanja v obliki povratnih transakcijodprtega trga. Cilj operacij finega uravnavanja jeuravnavati likvidnost na trgu in uravnavatiobrestne mere, zlasti z namenom izravnatiučinke, ki jih imajo na obrestne merenepričakovana nihanja likvidnosti na trgu. Zaradimorebitne potrebe po hitrem ukrepanju v primerunepričakovanih dogodkov na trgu je zaželenoohraniti visoko stopnjo fleksibilnosti pri izbiripostopkov in operativnih značilnostih tehoperacij.

Operativne značilnosti povratnih operacij finegauravnavanja se lahko povzamejo, kakor sledi:

• lahko so v obliki operacije povečevanjalikvidnosti ali zmanjševanja likvidnosti;

• njihova pogostost ni standardizirana;

• njihov rok dospelosti ni standardiziran;

• povratne transakcije finega uravnavanja zapovečevanje likvidnosti se običajno izvajajona podlagi hitrih avkcij, čeprav možnost


2 Rok dospelosti operacij glavnega in dolgoročnejšegarefinanciranja se lahko občasno spreminja, med drugim vodvisnosti od praznikov v državah članicah.

3 Glej opombo 1 zgoraj.4 Glej opombo 2 zgoraj.

uporabe dvostranskih postopkov niizključena (glej poglavje 5);

• povratne transakcije finega uravnavanja zazmanjševanje likvidnosti se pravilomaizvajajo na podlagi dvostranskih postopkov(kakor je določeno v oddelku 5.2);

• te operacije se običajno izvajajodecentralizirano s strani nacionalnihcentralnih bank (Svet ECB lahko odloči, aliv izrednih okoliščinah dvostranske povratneoperacije finega uravnavanja lahko izvajaECB);

• Evrosistem lahko v skladu z merili,določenimi v oddelku 2.2, izbere omejenoštevilo nasprotnih strank za sodelovanje vpovratnih operacijah finega uravnavanja in

• finančno premoženje z liste 1 in finančnopremoženje z liste 2 (kakor je določeno vpoglavju 6) sta pri povratnih operacijahfinega uravnavanja primerna kot finančnopremoženje za zavarovanje terjatev.

3.1.5 POVRATNE STRUK TURNE OPERACIJE

Evrosistem lahko izvaja strukturne operacije vobliki povratnih transakcij odprtega trga znamenom prilagoditi strukturno pozicijoEvrosistema nasproti finančnemu sektorju.

Operativne značilnosti teh operacij se lahkopovzamejo, kakor sledi:


• pogostost operacij je lahko redna ali občasna;

• rok dospelosti operacij ni vnaprejstandardiziran;



• vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošnamerila primernosti (kakor je določeno voddelku 2.1), lahko pri povratnih strukturnihoperacijah posredujejo protiponudbe in

• finančno premoženje z liste 1 in finančnopremoženje z liste 2 (kakor je določeno vpoglavju 6) sta pri povratnih strukturnihoperacijah primerna kot finančno premoženjeza zavarovanje terjatev.

3.2 DOKONČNE TRANSAKCIJE

VRSTA INSTRUMENTADokončne transakcije odprtega trga so operacije,pri katerih Evrosistem na trgu dokončno kupujeali prodaja ustrezno finančno premoženje zazavarovanje terjatev. Takšne operacije se izvajajosamo za strukturne namene in namene finegauravnavanja.

PRAVNA NARAVADokončna transakcija je popoln prenos lastništvas prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tempredviden poznejši prenos lastništva nazaj naprodajalca. Te transakcije se izvajajo v skladu s tržnimi običaji, ki veljajo za dolžniškeinstrumente, uporabljene v transakciji.

DOLOČITEV CENEPri izračunu cen Evrosistem deluje v skladu stržnimi običaji, ki se najbolj pogosto uporabljajoza dolžniški instrument, uporabljen v transakciji.

DRUGE OPERATIVNE ZNAČILNOSTIOperativne značilnosti dokončnih transakcijEvrostistema se lahko povzamejo, kakor sledi:

• lahko so v obliki operacije povečevanjalikvidnosti (dokončni nakup) ali zmanjševanjalikvidnosti (dokončna prodaja);


• izvajajo se prek dvostranskih postopkov(kakor je določeno v oddelku 5.2);

POGLAVJE 3

Operaci je odpr tega trga

19ECB


• običajno se izvajajo decentralizirano s straninacionalnih centralnih bank (Svet ECBodloči, ali lahko v izrednih okoliščinahdokončne operacije finega uravnavanja izvajaECB);

• pri dokončnih transakcijah ni vnaprejšnjihomejitev glede kroga nasprotnih strank in

• pri dokončnih transakcijah se kot finančnopremoženje za zavarovanje terjatev običajnouporabljajo samo instrumenti z liste 1 (kakorje določeno v oddelku 6.1).

3.3 IZDAJA DOLŽNIŠK IH CERTIFIKATOV ECB

VRSTA INSTRUMENTAECB lahko izda dolžniške certifikate s ciljemprilagajanja strukturne pozicije Evrosistemanasproti finančnemu sektorju, da bi se ustvaril(ali povečal) likvidnostni primanjkljaj na trgu.

PRAVNA NARAVACertifikati ECB predstavljajo dolg ECB doimetnika tega instrumenta. Certifikati se izdajoin hranijo v nematerializirani obliki pri registrihvrednostnih papirjev v evro območju. ECB ne postavlja nikakršnih omejitev gledeprenosljivosti certifikatov. Ostale določbe v

zvezi z dolžniškimi certifikati ECB bodovsebovane v pogojih za takšne certifikate.

IZRAČUN OBRESTICertifikati se izdajo z diskontom, tj. izdajo se v znesku, ki je manjši od nominalnega zneska,izplačajo pa se v nominalnem znesku. Razlika medzneskom izdaje in zneskom izplačila je enakaobračunanim obrestim na znesek izdaje podogovorjeni obrestni meri za obdobje do dospelosticertifikata. Uporabljena obrestna mera je linearnaobrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporabljakonvencija “dejansko število dni/360 dni v letu”.Izračun zneska izdaje je prikazan v okvirju 1.

DRUGE OPERATIVNE ZNAČILNOSTIOperativne značilnosti dolžniških certifikatovECB se lahko povzamejo, kakor sledi:

• certifikati se izdajo za zmanjšanje likvidnostina trgu;

• certifikati se lahko izdajajo redno aliobčasno;

• certifikati imajo rok dospelosti krajši od 12mesecev;

• certifikati se izdajo na podlagi standardnihavkcij (kakor je določeno v oddelku 5.1);


O k v i r 1

IZDAJA DOLŽNIŠKIH CERTIFIKATOV ECB

Znesek izdaje znaša:

kjer je:

N = nominalni znesek dolžniškega certifikata

rI = obrestna mera (kot odstotek)

D = rok dospelosti dolžniškega certifikata (v dnevih)

PT = znesek izdaje dolžniškega certifikata

P Nr DT I

= ××

1

136 000

+.

• avkcije certifikatov in poravnave certifikatovse opravljajo decentralizirano s straniposameznih nacionalnih centralnih bank in

• vse nasprotne stranke, ki izpolnjujejo splošnamerila primernosti (kakor je določeno voddelku 2.1), lahko predložijo protiponudbeza vpis dolžniških certifikatov ECB.

3.4 VALUTNE Z AMENJAVE

VRSTA INSTRUMENTAValutne zamenjave, ki se izvajajo za namenemonetarne politike, sestavljata istočasnipromptni in terminski nakup ali prodaja evra zatujo valuto. Uporabljajo se za namene finegauravnavanja, zlasti s ciljem uravnavanjalikvidnosti na trgu in uravnavanja obrestnih mer.

PRAVNA NARAVAValutne zamenjave, ki se izvajajo za namenemonetarne politike, so operacije, pri katerihEvrosistem promptno kupuje (ali prodaja) evroza tujo valuto in istočasno terminsko prodaja (ali

kupuje) evro za tujo valuto. Ostale določbe zavalutne zamenjave so določene v pogodbenihureditvah, ki jih uporablja zadevna nacionalnacentralna banka (ali ECB).

VALUTE IN DEVIZNI TEČAJIEvrosistem praviloma sklepa posle samo vvalutah, s katerimi se veliko trguje, in v skladu zobičajno tržno prakso. V vsaki operaciji valutnezamenjave se Evrosistem in nasprotne strankedogovorijo o swap točkah transakcije. Swaptočke so razlika med deviznim tečajemterminskega posla in deviznim tečajempromptnega posla. Swap točke za evro nasprotituji valuti kotirajo v skladu s splošnimi tržnimiobičaji. Zveza med promptnim in formalnimtečajem obeh valut je predstavljena v okvirju 2.

DRUGE OPERATIVNE ZNAČILNOSTIOperativne značilnosti valutnih zamenjav selahko povzamejo, kakor sledi:

• lahko so v obliki operacije povečevanjalikvidnosti ali zmanjševanja likvidnosti;

POGLAVJE 3

Operaci je odpr tega trga

21ECB


O k v i r 2

Z AČASNI NAKUPI/PRODAJE DEVIZ

S = promptni (na dan sklenitve valutne zamenjave) devizni tečaj med evrom (EUR) in tujovaluto ABC

FM = terminski devizni tečaj med evrom in tujo valuto ABC na datum ponovnega nakupa privalutni zamenjavi (M)

∆M = terminske točke med evrom in tujo valuto ABC na datum ponovnega nakupa pri valutnizamenjavi (M)

N(.)= promptni znesek valute; N(.)M je terminski znesek tuje valute:

ali

ali

S

x ABC

EUR= ×

×1

F

y ABC

EURM= ×

×1

∆M MF S= −

N ABC N EUR S( ) ( )= ×

N ABC N EUR FM M M( ) ( )= ×

N EUR

N ABC

S( )

( )=

N EUR

N ABC

FMM

M

( )( )=


• njihov rok dospelosti ni standardiziran;

• izvajajo se na podlagi hitrih avkcij alidvostranskih postopkov (glej poglavje 5);

• običajno se izvajajo decentralizirano s straninacionalnih centralnih bank (Svet ECB lahkoodloči, ali v izrednih okoliščinah valutnezamenjave v obliki dvostranskih postopkovlahko izvaja ECB) in

• Evrosistem lahko v skladu z merili,določenimi v oddelku 2.2 in Prilogi 3, izbereomejeno število nasprotnih strank zasodelovanje v valutnih zamenjavah.

3.5 ZBIRANJE VE Z ANIH DEPOZITOV

VRSTA INSTRUMENTANasprotna stranka lahko na pobudo Evrosistemasklene obrestovane vezane depozite prinacionalni centralni banki v državi članici, vkateri je nasprotna stranka ustanovljena. Zbiranjevezanih depozitov je predvideno samo za finouravnavanje, z namenom zmanjšanja likvidnostina trgu.

PRAVNA NARAVADepoziti nasprotnih strank so plasirani zadoločen rok in s fiksno obrestno mero.Nacionalne centralne banke ne dajejozavarovanja v zameno za depozite.

IZRAČUN OBRESTIObrestna mera, ki velja za depozite, je linearnaobrestna mera, pri čemer se za štetje dniuporablja konvencija “dejansko število dni/360dni v letu”. Obresti se izplačajo ob dospelostidepozita.

DRUGE OPERATIVNE ZNAČILNOSTIOperativne značilnosti zbiranja vezanihdepozitov se lahko povzamejo, kakor sledi:

• depoziti se zbirajo z namenom zmanjšanjalikvidnosti;

• pogostost zbiranja depozitov nistandardizirana;

• rok dospelosti depozitov ni standardiziran;

• zbiranje depozitov se običajno izvajajo napodlagi hitrih avkcij, čeprav možnost uporabedvostranskih postopkov ni izključena (glej poglavje 5);

• zbiranje depozitov se običajno izvajadecentralizirano s strani nacionalnihcentralnih bank (Svet ECB lahko odloči, ali v izrednih okoliščinah zbiranje vezanihdepozitov v obliki dvostranskih postopkov5

lahko izvede ECB), in

• Evrosistem lahko v skladu z merili,določenimi v oddelku 2.2, izbere omejenoštevilo nasprotnih strank za zbiranje vezanihdepozitov.


5 Vezani depoziti se vodijo na računih pri nacionalnih centralnihbankah; to bi veljalo tudi v primeru, ko bi ECB operacije izvajalacentralizirano.

23ECB


4.1 ODPRTA PONUDBA MEJNEGA POSOJANJA

VRSTA INSTRUMENTANasprotne stranke lahko uporabijo odprtoponudbo mejnega posojanja, da pridobijolikvidnost čez noč od nacionalnih centralnihbank po vnaprej določeni obrestni meri napodlagi ustreznega finančnega premoženja zazavarovanje terjatev (kakor je določeno vpoglavju 6). Namen instrumenta je zadovoljitizačasne likvidnostne potrebe nasprotnih strank.V normalnih okoliščinah obrestna mera za mejnoposojanje predstavlja zgornjo mejo obrestnemere na trgu čez noč. Pogoji za to operacijo soenaki v celotnem evro območju.

PRAVNA NARAVANacionalne centralne banke lahko ponudijoodprto ponudbo mejnega posojanja bodisi vobliki pogodb o povratnem nakupu čez noč (tj. lastništvo nad finančnim premoženjem seprenese na upnika, istočasno pa stranki sklenetapovratno transakcijo vračila lastništvafinančnega premoženja nazaj na dolžnika znaslednjim delovnim dnem) ali z zavarovanimiposojili čez noč (tj. upnik dobi izvršljivo pravicounovčenja finančnega premoženja, ki je bilodano kot zavarovanje terjatve, vendar obpredpostavljeni izpolnitvi dolžnikove obveznostilastništvo nad finančnim premoženjem obdržidolžnik). Ostale določbe za repo pogodbe sodoločene v pogodbenih ureditvah, ki jihuporablja zadevna nacionalna centralna banka.Ureditve za zagotavljanje likvidnosti v oblikizavarovanih posojil upoštevajo posebnepostopke in formalnosti, ki so v posameznihpravnih sistemih potrebni za vzpostavitev inpoznejše aktiviranje osnovnega zavarovanja (npr. zastave).

POGOJI DOSTOPADo odprte ponudbe mejnega posojanja lahkodostopijo institucije, ki izpolnjujejo splošnamerila primernosti za nasprotne stranke,določena v oddelku 2.1. Dostop do mejnegaposojanja je mogoč preko nacionalne centralnebanke v državi članici, v kateri je institucijaustanovljena. Dostop do odprte ponudbe mejnegaposojanja je mogoč samo na dneve, ko so zadevni

nacionalni sistem bruto poravnave v realnemčasu (BPRČ) in zadevni sistemi SSS odprti zaposlovanje.

Morebitno debetno stanje na poravnalnem računu nasprotne stranke pri nacionalni centralnibanki ob koncu vsakega delovnega dne seavtomatsko šteje kot zahtevek za dostop domejnega posojanja. Postopki dostopa do mejnega posojanja ob koncu dneva so določeniv oddelku 5.3.3.

Nasprotna stranka lahko dobi dostop do odprteponudbe mejnega posojanja tudi tako, da pošljezahtevek nacionalni centralni banki državečlanice, v kateri je ustanovljena. Da binacionalna centralna banka lahko obravnavalazahtevek še isti dan, mora zahtevek prejetinajpozneje 30 minut po dejanskem času zaprtjasistema TARGET1,2 za poslovanje. Splošnopravilo je, da je čas zaprtja sistema TARGET zaposlovanje 18.00 ura po času ECB(srednjeevropski čas). Skrajni rok za zahtevek zadostop do odprte ponudbe mejnega posojanja sena zadnji delovni dan Evrosistema v obdobjuizpolnjevanja obveznih rezerv podaljša zadodatnih 30 minut. V zahtevku se mora navestiznesek posojila in, če finančno premoženje zazavarovanje terjatev za transakcijo ni bilovnaprej deponirano pri nacionalni centralnibanki, finančno premoženje za zavarovanjeterjatev mejnega posojanja.

Razen zahteve po predložitvi zadostnegaustreznega finančnega premoženja zazavarovanje terjatve ni omejitve glede denarnegazneska, ki se lahko odobri v okviru odprteponudbe mejnega posojanja.

P O G L A V J E 4

O D P R T E P O N U D B E

1 V nekaterih državah članicah nacionalne centralne banke (alinekatere njihove podružnice) na določene delovne dneveEvrosistema ne izvajajo operacij monetarne politike zaradinacionalnih ali regionalnih praznikov. V teh primerih je zadevnanacionalna centralna banka odgovorna za vnaprejšnje obveščanjenasprotnih strank o ureditvi dostopa do odprte ponudbe mejnegaposojanja na zadevni praznični dan.

2 Dnevi, ko je sistem TARGET zaprt, so objavljeni na spletni straniECB (www.ecb.int), kakor tudi na spletni strani Evrosistema (glejPrilogo 5).

ROK DOSPELOSTI IN IZRAČUN OBRESTIRok dospelosti posojila, odobrenega na podlagiodprte ponudbe mejnega posojanja, je čez noč.Nasprotne stranke, ki so neposredno udeležene vsistemu TARGET, posojilo odplačajo naslednjidan, ko so zadevni nacionalni sistem BPRČ inzadevni sistemi SSS operativni, in sicer vtrenutku, ko se odprejo za poslovanje.

Obrestno mero objavi Evrosistem vnaprej in seizračuna kot linearna obrestna mera, pri čemer seza štetje dni uporablja konvencija “dejanskoštevilo dni/360 dni v letu”. ECB lahko kadar kolispremeni obrestno mero, z veljavnostjo najprejnaslednji delovni dan Evrosistema.3 Obrestiposojila se plačujejo skupaj z odplačilomposojila.

UKINITEV ODPRTE PONUDBEDostop do odprte ponudbe deponiranjalikvidnosti čez noč se odobri samo v skladu s ciljiin splošnimi usmeritvami monetarne politikeECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogojeinstrumenta ali ga ukine.

4.2 ODPRTA PONUDBA DEPONIRANJALIKVIDNOSTI ČE Z NOČ

VRSTA INSTRUMENTANasprotne stranke lahko uporabijo odprtoponudbo deponiranja likvidnosti čez noč zasklenitev depozitov čez noč pri nacionalnihcentralnih bankah. Depoziti se obrestujejo povnaprej določeni obrestni meri. V normalnihokoliščinah obrestna mera za odprto ponudbodeponiranja likvidnosti čez noč predstavljaspodnjo mejo obrestne mere na trgu čez noč.Pogoji za možnost deponiranja likvidnosti čeznoč so enaki v celotnem evro območju.4

PRAVNA NARAVADepoziti čez noč, sprejeti od nasprotnih strank,se obrestujejo po fiksni obrestni meri. V zamenoza depozite se nasprotnim strankam ne dajezavarovanja.

POGOJI DOSTOPA5

Do odprte ponudbe deponiranja likvidnosti čeznoč lahko dostopijo institucije, ki izpolnjujejosplošna merila primernosti za nasprotne stranke,določena v oddelku 2.1. Dostop do odprteponudbe deponiranja likvidnosti čez noč jemogoč preko nacionalne centralne banke v državičlanici, v kateri je institucija ustanovljena.Dostop do možnosti deponiranja likvidnosti čeznoč je mogoč samo na dneve, ko je zadevninacionalni sistem BPRČ odprt za poslovanje.

Da se nasprotni stranki dovoli dostop do odprteponudbe deponiranja likvidnosti čez noč, moraposlati zahtevek nacionalni centralni bankidržave članice, v kateri je ustanovljena. Da binacionalna centralna banka lahko obravnavalazahtevek še isti dan, mora nacionalna centralnabanka zahtevek prejeti najpozneje 30 minut podejanskem času zaprtja sistema TARGET, ki je praviloma ob 18.00 uri po času ECB(srednjeevropski čas).6,7 Skrajni rok za zahtevekza dostop do odprte ponudbe deponiranjalikvidnosti čez noč se na zadnji delovni danEvrosistema v obdobju izpolnjevanja obveznihrezerv podaljša za dodatnih 30 minut. V zahtevkuje treba navesti znesek depozita.

Znesek, ki ga nasprotna stranka lahko deponirav okviru odprte ponudbe deponiranja likvidnostičez noč, ni omejen.


3 Povsod v tem dokumentu se izraz “delovni dan Evrosistema”nanaša na kateri koli dan, ko sta ECB in najmanj ena nacionalnacentralna banka odprti za izvajanje operacij monetarne politikeEvrosistema.

4 Zaradi različnih struktur računov v nacionalnih centralnih bankahlahko med državami evro območja obstajajo operativne razlike.

5 Zaradi obstoja različnih struktur računov v nacionalnih centralnihbankah lahko ECB dovoli nacionalnim centralnim bankamuporabljati pogoje dostopa, ki se nekoliko razlikujejo od tistih, kiso navedeni tukaj. Nacionalne centralne banke posredujejoinformacije o morebitnih odstopanjih od pogojev dostopa,opisanih v tem dokumentu.

6 V nekaterih državah članicah nacionalne centralne banke (alinekatere njihove podružnice) na določene delovne dneveEvrosistema ne izvajajo operacij monetarne politike Evrosistemazaradi nacionalnih ali regionalnih praznikov. V takšnih primerihje zadevna nacionalna centralna banka odgovorna za vnaprejšnjeobveščanje nasprotnih strank o ureditvi dostopa do odprteponudbe deponiranja likvidnosti čez noč na zadevni praznični dan.

7 Dnevi, ko je sistem TARGET zaprt, so objavljeni na spletni straniECB (www.ecb.int), kakor tudi na spletni strani Evrosistema (glej Prilogo 5).

ROK DOSPELOSTI IN IZRAČUN OBRESTIRok dospelosti depozita v okviru odprte ponudbedeponiranja likvidnosti čez noč je čez noč. Zanasprotne stranke, ki so neposredno udeležene vsistemu TARGET, imajo depoziti, ki so jihsklenile v okviru odprte ponudbe deponiranjalikvidnosti čez noč, rok dospelosti naslednji dan, ko je zadevni nacionalni sistem BPRČoperativen, in sicer v trenutku, ko se odpre zaposlovanje.

Obrestno mero objavi Evrosistem vnaprej in seizračuna kot linearna obrestna mera, pri čemer seza štetje dni uporablja konvencija “dejanskoštevilo dni/360 dni v letu”. ECB lahko kadar kolispremeni obrestno mero, z veljavnostjo najprejnaslednji delovni dan Evrosistema. Obresti nadepozite se plačajo ob dospelosti depozita.

UKINITEV ODPRTE PONUDBEDostop do odprte ponudbe deponiranjalikvidnosti čez noč se odobri samo v skladu s ciljiin splošnimi usmeritvami monetarne politikeECB. ECB lahko kadar koli prilagodi pogojeinstrumenta ali ga ukine.

POGLAVJE 4

Odpr te ponudbe

25ECB


27ECB


5.1 AVKCIJSK I POSTOPK I

5.1.1 SPLOŠNI OPIS

Operacije odprtega trga Evrosistema se običajnoizvajajo v obliki avkcijskih postopkov. Avkcijskipostopki Evrosistema se izvajajo v šestihoperativnih korakih, kakor so navedeni v okvirju 3.

Evrosistem razlikuje med dvema različnimaavkcijskima postopkoma: standardne avkcije inhitre avkcije. Postopki za standardne in hitreavkcije so enaki, razen rokov izvedbe in kroganasprotnih strank.

STANDARDNE AVKCIJEPri standardnih avkcijah lahko poteče največ 24ur od najave avkcije do pošiljanja obvestiluspešnim ponudnikom (pri čemer je čas medrokom za posredovanje protiponudb in objavododelitve približno dve uri). Graf 1 podajapregled običajnega časovnega okvira zaoperativne korake standardnih avkcij. ECB selahko odloči za prilagoditev časovnega okvira priposameznih operacijah, če meni, da je toprimerno.

Operacije glavnega refinanciranja, operacijedolgoročnejšega refinanciranja in strukturneoperacije (razen dokončnih transakcij) se vednoizvajajo v obliki standardnih avkcij. Standardnihavkcij se lahko udeležijo nasprotne stranke, kiizpolnjujejo splošna merila primernosti izoddelka 2.1.

HITRE AVKCIJEHitre avkcije se običajno izvedejo v roku 90minut po najavi avkcije, obvestila uspešnimponudnikom pa se pošljejo neposredno po objavirezultatov. Običajni časovni okvir za izvajanjeoperativnih korakov hitrih avkcij je podan vgrafu 2. ECB se lahko odloči za prilagoditevčasovnega okvira pri posameznih operacijah, čemeni, da je to primerno. Hitre avkcije seuporabljajo izključno za izvajanje operacij finegauravnavanja. Evrosistem lahko v skladu z meriliin postopki iz oddelka 2.2 izbere omejeno številonasprotnih strank za sodelovanje na hitrihavkcijah.

AVKCIJE S FIKSNO MERO IN AVKCIJE Z VARIABILNOMEROEvrosistem ima možnost izvajati bodisi avkcijes fiksno mero (licitira se količina) bodisi avkcijez variabilno mero (licitira se obrestna mera). Pri

P O G L A V J E 5

P O S T O P K I

O k v i r 3

OPERATIVNI KORAKI AVKCIJSKIH POSTOPKOV

Korak 1 Najava avkcijea. objava s strani ECB prek javnih elektronskih medijevb.objava s strani nacionalnih centralnih bank prek nacionalnih elektronskih medijev

neposredno posameznim nasprotnim strankam (po potrebi)

Korak 2 Priprava in posredovanje protiponudb s strani nasprotnih strank

Korak 3 Zbiranje protiponudb s strani Evrosistema

Korak 4 Dodelitev in objava rezultatov avkcijea. odločitev ECB o dodelitvib.objava dodelitve

Korak 5 Pošiljanje obvestil uspešnim ponudnikom

Korak 6 Poravnava transakcij (glej oddelek 5.3)

avkciji s fiksno mero ECB vnaprej določiobrestno mero in udeležene nasprotne stranke vprotiponudbah navedejo denarni znesek posla, kiga želijo skleniti po fiksni obrestni meri.1 Priavkciji z variabilno mero nasprotne stranke vprotiponudbah navedejo denarne zneske inobrestne mere, po katerih želijo skleniti posle z nacionalnimi centralnimi bankami.2

5.1.2 KOLEDAR AVKCIJ

OPERACIJE GLAVNEGA IN DOLGOROČNEJŠEGAREFINANCIRANJAOperacije glavnega in dolgoročnejšegarefinanciranja se izvajajo v skladu z okvirnim

koledarjem, ki ga objavi Evrosistem.3 Koledar seobjavi najmanj tri mesece pred začetkom leta, zakaterega velja. Običajni trgovalni dnevi zaoperacije glavnega in dolgoročnejšegarefinanciranja so navedeni v tabeli 2. ECB siprizadeva zagotoviti, da se operacij glavnega indolgoročnejšega refinanciranja lahko udeležijo


G r a f 1 O b i č a j n i č a s o v n i o k v i r z a i z v a j a n j e o p e r a t i v n i h k o r a k o v s t a n d a r d n i h a v k c i j

1a1b

654b

4a3

454 p.m.

3015 309 a.m.

30 454510 a.m.

15 30 4511 a.m.

15 3015

T-1 Trgovalni dan (T)

30

9.30 a.m.Rok za posredovanje protiponudb nasprotnih strank

3.30 p.m.Najava avkcije

11.15 a.m.Objava rezultatov avkcije

T+1

2

Opomba: Ure so podane v času ECB (srednjeevropski čas) in številke se nanašajo na operativne korake, kakor so predeljeni v Okvirju 3.

G r a f 2 O b i č a j n i č a s o v n i o k v i r z a i z v a j a n j e o p e r a t i v n i h k o r a k o v h i t r i h a v k c i j

1a1b

65

4b4a3

2

30 451 ura

30 452 ura

15 30 453 ura

15 30 4515

Trgovalni dan (T)

Najavaavkcije

Rok za posredovanje protiponudb

nasprotnih strank Objavarezultatov

avkcije

Opomba: Številke se nanašajo na operativne korake, kakor so predeljeni v Okviru 3.

1 Pri avkcijah valutnih zamenjav s fiksno swap mero ECB zaposamezno operacijo določi swap točke, nasprotne stranke palicitirajo znesek v valuti, ki ga želijo prodati (in ponovno kupiti)ali kupiti (in ponovno prodati) po navedeni meri.

2 Pri avkcijah valutnih zamenjav z variabilno swap mero nasprotnestranke v protiponudbah navedejo znesek v osnovni valuti inkotacijo swap točk, po katerih želijo skleniti posel.

3 Koledar avkcij Evrosistema je objavljen na spletni strani ECB(www.ecb.int), kakor tudi na spletni strani Evrosistema (glejPrilogo 5).

nasprotne stranke v vseh državah članicah. ECBpri pripravi okvirnega koledarja avkcij upoštevadržavne praznike v posameznih državahčlanicah, zato so možna odstopanja od običajnihtrgovalnih dni.

STRUKTURNE OPERACIJEPri strukturnih operacijah, ki se izvajajo napodlagi standardnih avkcij, se vnaprej določenkoledar ne upošteva. Vendar se te običajnoizvajajo in poravnavajo samo na dneve, ki sodelovni dnevi NCB4 v vseh državah članicah.

OPERACIJE FINEGA URAVNAVANJAPri operacijah finega uravnavanja se vnaprejdoločen koledar ne upošteva. ECB se lahkoodloči, da izvede operacije finega uravnavanjana kateri koli delovni dan Evrosistema. V tehoperacijah sodelujejo samo nacionalne centralnebanke držav članic, v katerih so trgovalni dan,dan poravnave in dan izplačila delovni dneviNCB.

5.1.3 NAJAVA AVKCIJE

Standardne avkcije Evrosistema se javnoobjavijo prek elektronskih medijev. Poleg tegalahko nacionalne centralne banke o avkcijineposredno obvestijo nasprotne stranke, kinimajo dostopa do elektronskih medijev. Javnanajava avkcije običajno vsebuje naslednjepodatke:

• referenčna številka avkcije;

• datum avkcije;

• vrsta operacije (povečevanje alizmanjševanje likvidnosti in vrsta instrumentamonetarne politike, ki se bo uporabil);

• rok dospelosti operacije;

• vrsta avkcije (avkcija s fiksno mero aliavkcija z variabilno mero);

• metoda dodelitve (avkcija nizozemskega tipaali avkcija ameriškega tipa, kakor jeopredeljeno v oddelku 5.1.5);

• predvideni znesek operacije (običajno samo prioperacijah dolgoročnejšega refinanciranja);

• obrestna mera/cena/swap točka, ki je določenaza avkcijo (pri avkcijah s fiksno mero);

• izklicna obrestna mera/cena/swap točka (čeje predvideno);

• datum začetka in datum dospelosti operacije(če je predvideno) ali datum valute in datumdospelosti instrumenta (pri izdaji dolžniškihcertifikatov);

• valute, uporabljene v operaciji, in osnovnavaluta (pri valutnih zamenjavah);

• referenčni promptni devizni tečaj, ki seuporablja za izračun protiponudbe (privalutnih zamenjavah);

• zgornja meje protiponudbe (če je predvideno);

• minimalni znesek dodelitve (če je predvideno);

POGLAVJE 5

Postopki

29ECB


Ta b e l a 2 O b i č a j n i t r g o v a l n i d n e v i z a o p e r a c i j e g l a v n e g a i n d o l g o r o č n e j š e g a r e f i n a n c i r a n j a

Vrsta operacije Običajni trgovalni dan (T)

Operacije glavnega refinanciranja vsak torekOperacije dolgoročnejšega refinanciranja zadnjo sredo vsakega koledarskega meseca1

1) Zaradi božičnih praznikov se decembrska operacija prestavi na zgodnejši termin, običajno za en teden, tj. na predhodno sredo v temmesecu.

4 Povsod v tem dokumentu se izraz “delovni dan NCB” nanaša nakateri koli dan, ko je nacionalna centralna banka določene državečlanice odprta za izvajanje operacij monetarne politikeEvrosistema. V nekaterih državah članicah so lahko podružnicenacionalne centralne banke zaprte na delovni dan NCB zaradilokalnih ali regionalnih praznikov. V teh primerih je zadevnanacionalna centralna banka odgovorna, da vnaprej obvestinasprotne stranke o postopkih za transakcije, ki vključujejo tepodružnice.

• minimalni odstotek dodelitve (če jepredvideno);

• roki za predložitev protiponudb;

• denominacija certifikatov (pri izdajidolžniških certifikatov) in

• ISIN koda izdaje (pri izdaji dolžniškihcertifikatov).

Zaradi izboljšanja preglednosti operacij finegauravnavanja Evrosistem hitre avkcije običajnojavno najavi vnaprej. Vendar se v izrednihokoliščinah ECB lahko odloči, da hitrih avkcijne bo javno najavil vnaprej. Najava hitre avkcijepoteka po enakih postopkih kakor za standardneavkcije. Pri hitri avkciji, ne glede na to, ali jejavno najavljena ali ne, nacionalne centralnebanke neposredno stopijo v stik z izbraniminasprotnimi strankami.

5.1.4 PRIPRAVA IN POSREDOVANJEPROTIPONUDB S STRANI NA SPROTNIHSTRANK

Protiponudbe nasprotnih strank morajo bitipripravljene v skladu z vzorcem, ki ga zazadevno operacijo določijo nacionalne centralnebanke. Protiponudbe se morajo predložitinacionalni centralni banki države članice, vkateri ima institucija poslovalnico (sedež alipodružnico). Protiponudbe ene institucije lahkopredloži samo ena poslovalnica (bodisi sedež aliizbrana podružnica) v vsaki državi članici.

Pri avkcijah s fiksno mero morajo nasprotnestranke v svojih protiponudbah navesti denarniznesek, v katerem nameravajo skleniti posel z nacionalnimi centralnimi bankami.5

Pri avkcijah z variabilno mero lahko nasprotnestranke predložijo do deset protiponudb zrazličnimi obrestnimi merami/cenami/swaptočkami. V vsaki protiponudbi morajo navestidenarni znesek, v katerem nameravajo sklenitiposel z nacionalnimi centralnimi bankami inustrezno obrestno mero.6,7 Licitirane obrestnemere morajo biti izražene kot mnogokratniki

0,01 odstotne točke. Pri operacijah valutnezamenjave z variabilno swap mero se swap točkemorajo navesti v skladu s splošnimi tržnimiobičaji, protiponudbe pa morajo biti izražene kotmnogokratniki 0,01 swap točke.

Pri operacijah glavnega refinanciranja znašanajnižji znesek protiponudbe 1.000.000 EUR.Protiponudbe, ki ta znesek presegajo, morajo bitiizražene kot mnogokratniki 100.000 EUR. Istiznesek protiponudbe in mnogokratnik veljatatudi za fino uravnavanje in strukturne operacije.Najnižji znesek protiponudbe se uporablja privsaki posamezni licitirani višini obrestnemere/cene/swap točk.

Pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranjadoloči vsaka nacionalna centralna banka najnižjiznesek protiponudbe v razponu od 10.000 EURdo 1.000.000 EUR. Protiponudbe, ki presegajonajnižji določeni znesek protiponudbe, morajobiti izražene kot mnogokratniki 10.000 EUR.Najnižji znesek protiponudbe se uporablja privsaki posamezni višini licitirane obrestne mere.

ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe, dabi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe.Vsaka tovrstna omejitev zgornje meje protiponudbese vedno navede v javni najavi avkcije.

Od nasprotnih stranke se pričakuje, da imajo zadenarni znesek, ki jim je bil dodeljen, vedno navoljo kritje z zadostno višino ustreznega finančnegapremoženja.8 Pogodbene ali javnopravne ureditve,ki jih uporablja zadevna nacionalna centralnabanka, dovoljujejo naložiti kazni, če nasprotnastranka ni sposobna zagotoviti zadostnega zneskafinančnega premoženja ali denarnih sredstev zaporavnavo zneska, ki ji je bil dodeljen na avkciji.


5 Pri valutnih zamenjavah s fiksno swap mero se mora navestiznesek v osnovni valuti, v višini katerega je nasprotna strankapripravljena skleniti posel z Evrosistemom.

6 V zvezi z izdajo dolžniških certifikatov ECB lahko ECB sklene,da morajo protiponudbe vsebovati licitirano ceno in ne obrestno.V takšnih primerih se morajo cene navesti kot odstoteknominalnega zneska.

7 Pri valutnih zamenjavah z variabilno swap mero je treba navestiznesek v osnovni valuti, v višini katerega je nasprotna strankapripravljena skleniti posel z Evrosistemom, ter swap točke.

8 Ali poravnati v denarju v primeru operacij umika likvidnosti.

Nasprotne stranke lahko umaknejo protiponudbedo skrajnjega roka za oddajo protiponudb.Protiponudbe, predložene po skrajnjem roku,določenem v najavi avkcije, so neveljavne. Oupoštevanju skrajnjega roka presojajo nacionalnecentralne banke. Nacionalne centralne bankezavržejo vse protiponudbe nasprotne stranke, če skupni znesek protiponudb presega zgornjo mejo protiponudb, ki jo določi ECB.Nacionalne centralne banke prav tako zavržejovsako protiponudbo, ki je pod spodnjim zneskom protiponudbe ali ki je pod ali nad izklicno obrestno mero/ceno/swap točkami.Poleg tega lahko nacionalne centralne banke zavržejo protiponudbe, ki niso popolne ali niso pripravljene v skladu z vzorcem. Če seprotiponudba zavrže, zadevna nacionalnacentralna banka o svoji odločitvi obvestinasprotno stranko pred dodelitvijo.

5.1.5 POSTOPK I Z A SPREJEM PONUDB

AVKCIJE S FIKSNO MEROPri avkciji s fiksno mero se protiponudbe, ki sojih podale nasprotne stranke, seštejejo. Če skupniznesek protiponudb presega znesek za dodelitev,

se predložene protiponudbe dodelijo sorazmernoglede na razmerje med zneskom za dodelitev inskupnim zneskom ponudb (glej okvir 4). Znesek,dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži nanajbližji evro. Vendar se lahko ECB na avkciji sfiksno mero odloči dodeliti vsakemu ponudnikuminimalni znesek/odstotek.

AVKCIJE Z VARIABILNO OBRESTNO MERO V EVRIHPri avkcijah z variabilno obrestno mero v evrih,na katerih Evrosistem povečuje likvidnost, seprotiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnemredu glede na licitirano obrestno mero.Protiponudbe z najvišjimi obrestnimi merami sesprejmejo prednostno, medtem ko seprotiponudbe z vedno nižjimi obrestnimi meramisprejemajo, dokler se ne izčrpa celotni znesek zadodelitev. Če pri najnižji sprejeti obrestni meri (tj. pri mejni obrestni meri) skupni znesekprotiponudb po tej obrestni meri presega preostaliznesek za dodelitev, se preostali znesek razdelimed protiponudbe sorazmerno glede na razmerjemed preostalim zneskom za dodelitev in skupnimzneskom protiponudb pri mejni obrestni meri(glej okvir 5). Znesek, dodeljen vsaki nasprotnistranki, se zaokroži na najbližji evro.

POGLAVJE 5

Postopki

31ECB


O k v i r 4

DODELITEV PRI AVKCIJI S FIKSNO MERO

Odstotek dodelitve je:

Znesek dodelitve i-ti nasprotni stranki je:

kjer je:

A = skupni dodeljeni znesek

n = skupno število nasprotnih strank

ai = ponujeni znesek i-te nasprotne stranke

vsi% = odstotek dodelitve

vsii = skupni znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki

vsiA

aii

n% =

=∑

1

vsi vsi ai i= ×( )%

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero, nakaterih Evrosistem zmanjšuje likvidnost (takšneavkcije se lahko uporabljajo za izdajo dolžniškihcertifikatov in zbiranje vezanih depozitov), seprotiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnemredu licitiranih obrestnih mer (ali v padajočemvrstnem redu licitiranih cen). Protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimicenami) se sprejmejo prednostno, medtem ko se

protiponudbe z vedno višjimi obrestnimi merami(nižjimi cenami) sprejemajo, dokler se ne izčrpaceloten znesek likvidnosti, ki jo želi Evrosistemz operacijo zmanjšati. Če pri najvišji obrestnimeri (najnižji ceni) od sprejetih (tj. pri mejniobrestni meri/ceni) skupni znesek protiponudbpo tej obrestni meri presega preostali znesek zadodelitev, se preostali znesek razdeli medprotiponudbe sorazmerno glede na razmerje med


O k v i r 5

DODELITEV PRI AVKCIJI Z VARIABILNO OBRESTNO MERO V EVRIH(primer se nanaša na avkcije, kjer se licitira obrestna mera)

Odstotek dodelitve pri mejni obrestni meri je:

Znesek dodelitve i-ti nasprotni stranki pri mejni obrestni meri je:

Skupni znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki, je:

kjer je:


rs = s-ta obrestna mera, ki jo licitirajo nasprotne stranke

n = skupno število nasprotnih strank

a(rs)i = ponujeni znesek pri s-ti obrestni meri (rs) s strani i-te nasprotne stranke

a(rs) = skupni znesek protiponudb pri s-ti obrestni meri (rs)

rm = mejna obrestna mera:

pri avkciji za povečevanje likvidnosti

pri avkciji za zmanjševanje likvidnosti

rm-1 = obrestna mera pred mejno obrestno mero (zadnja obrestna mera, pri kateri seprotiponudbe v celoti sprejmejo):

pri avkciji za povečevanje likvidnosti

pri avkciji za zmanjševanje likvidnosti

vsi%(rm) = odstotek dodelitve pri mejni obrestni meri

vsi(rs)i = dodelitev i-ti nasprotni stranki pri s-ti obrestni meri

vsii = skupni znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki

a r a rs s i

i

n

( ) = ( )=∑

1

vsi rA a r

a rms

s

m

m

%( ) =− ( )

( )=

−

∑1

1

vsi r vsi rm i m( ) = ( ) ×% a(r )m i

vsi a r vsi ri s i m is

m

= ( ) + ( )=

−

∑1

1

r r rs m1 ≥ ≥

r r rm s≥ ≥ 1

r rm m− >1

r rm m> −1

preostalim zneskom za dodelitev in skupnimzneskom protiponudb pri mejni obrestnimeri/ceni (glej okvir 5). Pri izdaji dolžniškihcertifikatov se znesek, dodeljen vsaki nasprotnistranki, zaokroži na najbližji mnogokratnikdenominacije dolžniških certifikatov. Pri drugihoperacijah zmanjševanja likvidnosti se znesek,dodeljen vsaki nasprotni stranki, zaokroži nanajbližji evro.

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero se lahkoECB odloči, da vsakemu uspešnemu ponudnikudodeli minimalni znesek.

AVKCIJE VALUTNIH ZAMENJAV Z VARIABILNO SWAPMEROPri avkcijah valutnih zamenjav z variabilno swapmero, na katerih Evrosistem povečuje likvidnost,se protiponudbe razvrstijo po naraščajočemvrstnem redu glede na licitirane swap točke.9

Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimikotacijami swap točk, nato pa se sprejemajoprotiponudbe z vedno višjimi kotacijami swaptočk, in sicer dokler se ne izčrpa celotni znesek zadodelitev v osnovni valuti. Če pri najnižji sprejetikotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk)skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presegapreostali znesek za dodelitev, se preostali znesekrazdeli med protiponudbe sorazmerno glede narazmerje med preostalim zneskom za dodelitev inskupnim zneskom protiponudb pri mejni kotacijiswap točk (glej okvir 6). Znesek, dodeljen vsakinasprotni stranki, se zaokroži na najbližji evro.

Pri avkcijah valutnih zamenjav za zmanjševanjelikvidnosti z variabilno swap mero seprotiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnemredu licitiranih kotacij swap točk. Ponudbe znajvišjimi kotacijami swap točk se sprejmejoprednostno, medtem ko se naslednje nižjekotacije swap točk sprejemajo, dokler se neizčrpa celotni znesek v osnovni valuti. Če prinajnižji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejnikotaciji swap točk) skupni znesek protiponudbpo tej kotaciji presega preostali znesek zadodelitev, se preostali znesek razdeli medprotiponudbe sorazmerno glede na razmerje medpreostalim zneskom za dodelitev in skupnimzneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap

točk (glej okvir 6). Znesek, dodeljen vsakinasprotni stranki, se zaokroži na najbližji evro.

VRSTA AVKCIJEPri avkcijah z variabilno mero lahko Evrosistemuporabi postopek za avkcije nizozemskega aliameriškega tipa. Pri avkciji nizozemskega tipa jedodelitvena obrestna mera/cena/swap točka, ki se uporablja za vse sprejete protiponudbe,enaka mejni obrestni meri/ceni/swap točki (tj. tisti, pri kateri se izčrpa znesek za dodelitev).Pri avkciji ameriškega tipa je dodelitvenaobrestna mera/cena/swap točka enaka obrestnimmeram/cenam/swap točkam, ponujenim za vsakoposamezno protiponudbo.

5.1.6 OBJAVA RE ZULTATOV AVKCIJE

Rezultati standardnih in hitrih avkcij se javnoobjavijo prek elektronskih medijev. Poleg tegalahko nacionalne centralne banke o rezultatihdodelitve neposredno obvestijo nasprotnestranke, ki nimajo dostopa do elektronskihmedijev. Javno sporočilo o rezultatih avkcijeobičajno vsebuje naslednje podatke:

• referenčna številka avkcije;

• datum avkcije;

• vrsta operacije;

• rok dospelosti operacije;

• skupni znesek protiponudb s strani nasprotnihstrank Evrosistema;

• število ponudnikov;

• valute, uporabljene v operaciji (pri valutnihzamenjavah);

POGLAVJE 5

Postopki

33ECB


9 Kotacije swap točk se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu,ob upoštevanju predznaka kotacije, ki je odvisen od predznakaobrestne razlike med tujo valuto in evrom. Če je za dano ročnostvalutne zamenjave obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezneobrestne mere za evro, je kotacija swap točke pozitivna (tj. evrokotira s premijo glede na tujo valuto). Če je, nasprotno, obrestnamera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za evro, jekotacija swap točke negativna (tj. evro kotira z diskontom gledena tujo valuto).


O k v i r 6

DODELITEV PRI AVKCIJI VALUTNE Z AMENJAVE Z VARIABILNO SWAP MERO

Odstotek dodelitve pri mejni kotaciji swap točk je:

Znesek dodelitve i-ti nasprotni stranki pri mejni kotaciji swap točk je:

Skupni znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki, je:

kjer je:


∆s = s-ta kotacija swap točk, ki jo licitirajo nasprotne stranken = skupno število nasprotnih strank

a(∆s)i = ponujeni znesek pri s-ti kotaciji swap točk (∆s) s strani i-te nasprotne strankea(∆s) = skupni ponujeni znesek pri s-ti kotaciji swap točk (∆s)

∆m = mejna kotacija swap točkpri valutni zamenjavi za povečevanje likvidnosti

pri valutni zamenjavi za zmanjševanje likvidnosti

∆m-1 = kotacija swap točk pred mejno kotacijo swap točk (zadnja kotacija swap točk, pri kateri se protiponudbe v celoti sprejmejo),

pri valutni zamenjavi za povečevanje likvidnosti

pri valutni zamenjavi za zmanjševanje likvidnosti

vsi%(∆m) = odstotek dodelitve pri mejni kotaciji swap točkvsi(∆s)i = dodelitev i-ti nasprotni stranki pri s-ti kotaciji swap točkevsii = skupni znesek, dodeljen i-ti nasprotni stranki

a as s i

i

n

∆ ∆( ) = ( )=∑

1

vsiA a

ams

s

m

m

% ∆∆

∆( ) =

− ( )( )=

−

∑1

1

vsi vsim i m∆ ∆ ∆( ) = ( ) ×% a( )m i

vsi a vsii s i m is

m

= ( ) + ( )=

−

∑ ∆ ∆1

1

∆ ∆ ∆m s≥ ≥ 1

∆ ∆ ∆1 ≥ ≥s m

∆ ∆m m> −1

∆ ∆m m− >1

• skupni dodeljeni znesek;

• odstotek dodelitve (pri avkcijah s fiksno mero);

• promptni devizni tečaj (pri valutnihzamenjavah);

• mejna obrestna mera/cena/swap točke inodstotek dodelitve pri mejni obrestnimeri/ceni/swap točkah (pri avkcijah zvariabilno mero);

• najnižja licitirana obrestna mera/cena/swaptočke, najvišja licitirana obrestnamera/cena/swap točke in tehtana povprečnaobrestna mera/cena/swap točke dodelitve (priavkcijah ameriškega tipa);

• datum začetka in datum dospelosti operacije(če je predvideno) ali datum valute in datumdospelosti instrumenta (pri izdaji dolžniškihcertifikatov);

• minimalni znesek dodelitve (če jepredvideno);

• minimalni odstotek dodelitve (če jepredvideno);

• denominacija certifikatov (pri izdajidolžniških certifikatov) in

• ISIN koda izdaje (pri izdaji dolžniškihcertifikatov).

Nacionalne centralne banke obvestijo uspešneponudnike o rezultatih dodelitve neposredno.

5.2 POSTOPK I Z A DVOSTRANSKE OPERACIJE

SPLOŠNI OPISNacionalne centralne banke lahko izvajajooperacije na podlagi dvostranskih postopkov.10

Ti postopki se lahko uporabljajo za operacijefinega uravnavanja na odprtem trgu in strukturnedokončne operacije. V širšem smislu soopredeljeni kot kateri koli postopki, v katerihEvrosistem izvede transakcijo z eno nasprotno

stranko ali več brez uporabe avkcijskegapostopka. S tem v zvezi lahko razlikujemo med dvema različnima vrstama dvostranskihpostopkov: operacije, pri katerih Evrosistemneposredno stopi v stik z nasprotnimi strankami,in operacije, ki se izvajajo prek borz vrednostnihpapirjev in tržnih posrednikov.

NEPOSREDNI STIK Z NASPROTNIMI STRANKAMIPri tem postopku nacionalne centralne bankeneposredno stopijo v stik z eno domačonasprotno stranko ali več, izbrano(-imi) v skladuz merili iz oddelka 2.2. V skladu z natančniminavodili ECB se nacionalne centralne bankeodločijo, ali bodo sklenile posel z nasprotnimistrankami. Transakcije se poravnajo preknacionalnih centralnih bank.

Če bi Svet ECB odločil, da lahko v izrednihokoliščinah dvostranske operacije izvaja tudi samaECB (ali ena nacionalna centralna banka ali več,ki bi delovala kot operativna enota ECB), bi sepostopki za tovrstne operacije ustrezno prilagodili.V tem primeru bi ECB (ali nacionalna(-e)centralna(-e) banka(-e) v vlogi operativne enoteECB) neposredno stopila v stik z eno nasprotnostranko ali več v evro območju, izbrano v skladuz merili iz oddelka 2.2. ECB (ali nacionalna(-e)centralna(-e) banka(-e) v vlogi operativne enoteECB) bi se odločila, ali bo sklenila posel znasprotnimi strankami. Transakcije bi se kljubtemu poravnale decentralizirano prek nacionalnihcentralnih bank.

Dvostranske operacije prek neposrednega stika znasprotnimi strankami se lahko uporabijo zapovratne transakcije, dokončne transakcije,valutne zamenjave in zbiranje vezanih depozitov.

OPERACIJE, IZVEDENE PREK BORZ VREDNOSTNIHPAPIRJEV IN TRŽNIH POSREDNIKOVNacionalne centralne banke lahko izvajajodokončne transakcije prek borz vrednostnihpapirjev in tržnih posrednikov. Pri teh operacijahkrog nasprotnih strank ni vnaprej omejen,postopki pa so prilagojeni tržnim običajem, ki

POGLAVJE 5

Postopki

35ECB


10 Svet ECB lahko odloči, ali v izrednih okoliščinah dvostranskeoperacije finega uravnavanja lahko izvaja tudi sama ECB.

veljajo za dolžniške instrumente, za katere sesklepajo posli. Svet ECB odloči, ali lahko v izrednih okoliščinah ECB sama (ali enanacionalna centralna banka ali več v vlogioperativne enote ECB) izvaja dokončne operacijefinega uravnavanja prek borz vrednostnihpapirjev in tržnih posrednikov.

NAJAVA DVOSTRANSKIH OPERACIJDvostranske operacije se običajno vnaprej javnone najavijo. Poleg tega se ECB lahko odloči, darezultatov dvostranskih operacij ne bo javnoobjavila.

DELOVNI DNEVIECB se lahko odloči, da bo dvostranske operacijefinega uravnavanja izvedla na kateri koli delovnidan Evrosistema. V teh operacijah sodelujejosamo nacionalne centralne banke držav članic, v katerih so trgovalni dan, dan poravnave in danizplačila delovni dnevi NCB.

Dokončne dvostranske operacije za strukturnenamene se običajno izvajajo in poravnavajo samona dneve, ki so delovni dnevi NCB v vsehdržavah članicah.

5.3 POSTOPK I PORAVNAVE

5.3.1 SPLOŠNI OPIS

Denarne transakcije, povezane z uporabo odprtihponudb Evrosistema ali sodelovanjem voperacijah odprtega trga, se poravnajo prekračunov nasprotnih strank pri nacionalnihcentralnih bankah (ali prek poravnalnih računovbank udeleženk sistema TARGET). Denarnetransakcije se poravnajo šele po (ali ob)dokončnem prenosu finančnega premoženja zazavarovanje terjatev operacije. To pomeni, da jetreba finančno premoženje za zavarovanjeterjatev bodisi vnaprej deponirati na skrbniškemračunu pri nacionalni centralni banki bodisiporavnati na podlagi sistema dostave protiplačilu pri zadevni nacionalni centralni banki.Prenos finančnega premoženja za zavarovanjeterjatev se izvrši prek poravnalnih računov zavrednostne papirje nasprotnih strank pri sistemih

SSS, ki izpolnjujejo minimalne standarde ECB.11

Nasprotne stranke brez skrbniških računov pri nacionalni centralni banki ali brez poravnalnih računov za vrednostne papirje priSSS, ki izpolnjujejo minimalne zahteve ECB, lahko transakcije s finančnim premoženjem za zavarovanje terjatev poravnajo prekporavnalnega računa za vrednostne papirje aliskrbniškega računa korespondenčne kreditneinstitucije.

Ostale določbe v zvezi s postopki poravnave soopredeljene v pogodbenih ureditvah, ki jihuporabljajo nacionalne centralne banke (ali ECB)za posamezne instrumente monetarne politike.Postopki poravnave posameznih nacionalnihcentralnih bank se lahko zaradi različnihnacionalnih zakonodaj in operativnih praks medseboj nekoliko razlikujejo.

5.3.2 PORAVNAVA OPERACIJ ODPRTEGA TRGA

Operacije od

Documents

IZVAJANJE MONETARNE POLITIKE V EVRO OBMOČJU, FEBRUAR 2005 · 2005. 2. 28. · 3 ECB Izvajanje monetarne politike v evro območju Februar 2005 UVOD 7 POGLAVJE 1 PREGLED OKVIRA MONETARNE