IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA · 2015. 6. 14. · Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina ..... 58 . 10 10. ... pri rabota na postrojkata, nemaweto tro{oci

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA

@IVOTNATA SREDINA

ZA

PROEKT ZA INFRASTRUKTURA-LINISKA INFRASTRUKTURNA GRADBA ZA MALA

HIDROELEKTRI^NA CENTRALA NA REKA BREGALNICA - MHEC 329, KO PEHÊVO,

OP[TINA PEHÊVO

N A C R T V E R Z I J A

Skopje, Dekemvri 2014 godina

2

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, soglasno ~len 65, stav 2 od Zakonot za

ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 183/13 и 42/14), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa:

Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist,

Igor Kukulovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Keti Andonova, administrator.

Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje

Upravitel

Emil Stojanovski

3

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina za Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo kako i odredbite od Zakonot za ìvotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E

Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena

na ìvotnata sredina Emil Stojanovski, diplomiran inèner, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na ìvotna sredina za Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo.

Obrazloènie: Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Enviro Resursi, DOO Skopje

Upravitel

_________________ Emil Stojanovski

4

5

6

7

8

9

Sodrìna:

Voved .............................................................................................. 11

1. Celi na Planskiot dokument ................................................... 15

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................ 17

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 19

1.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 20

1.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 21

1.5 Institucionalna ramka ............................................................ 23

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na

ìvotnata sredina ...................................................................... 25

1.7 Rezime ............................................................................................ 26

2. Pregled na planskiot dokument .............................................. 27

2.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 27

2.2 Planski opfat ............................................................................. 27

2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 27

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 28

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za 29

izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura......

3.1 Soobra}aen plan ......................................................................... 29

3.2 Komunalna infrastruktura........................................................ 29

4. 4.1

Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina ...................................................................... Karakteristiki na prostorot .................................................

30

30

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ............................................................ 31

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot ............ 31

4.1.3 Hidrotehni~ka struktura ...... ................................................... 32

4.1.4 Klimatski i mikroklimatski karakteristiki ................... 33

4.1.5 Naselenie ...................................................................................... 34

4.1.6 Kulturno nasledstvo ................................................................... 34

4.1.7 Prirodni resursi ........................................................................ 34

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiot opfat ..........................................................................

35

4.3 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat ..........................................................................

38

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 40

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............. 41

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina ...........................................................................................

42

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe

na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument ................................ 48

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina ......... 58

10

10. Netehni~ko rezime ..................................................................... 60

11. Prilozi ......................................................................................... 67

Dodatok ........................................................................................... 70

Koristena literatura ................................................................. 71

11

Voved

Osnovna cel na izrabotuvawe na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, e da se ovozmoì izgradba na objekt za proizvodstvo na elektri~na energija. Prostornite kvaliteti na vodite vo Republika Makedonija iniciraat koncesionirawe na vodite za izgradba na mali hidroelektri~ni centrali za proizvodstvo na elektri~na energija. Za izrabotka na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, e pokrenata inicijativa od strana na MINKA-ENERGOTEK DOO - Skopje.

Nekolku tehnologii, osobeno energijata dobiena od veter, malite hidrocentrali i son~evata energija se ekonomski konkurentni. Iskoristuvaweto na energijata od veter e najbrz raste~ki segment na proizvodstvo na energija od obnovlivi izvori na energija. Kako dobri strani na iskoristuvaweto na energijata od veterot e golemata sigurnost pri rabota na postrojkata, nemaweto tro{oci za gorivo, a so toa i nema zagaduvawe na ìvotnata sredina. Negativni strani se visokite tro{oci za izgradba kako i promenlivosta na brzinata na veterot (nema garancija za isporaka na energija).

Son~evata energija e mo}en izvor na obnovliva energija. Ovaa energija lesno se akumulira i ne predizvikuva zagaduvawe na ìvotnata sredina, {to ja pravi mnogu povolen izvor za dobivawe na toplinska energija ili elektri~na energija. Blagodarej}i na dolgiot ìvoten vek i ednostavnata gradba fotovoltai~niot sistem e pogoden za postavuvawe na lokaliteti kade moè da se povrze so postoe~kata elektroenergetska mreà kako nejzino nadopolnuvawe. Povrzuvaweto na fotovoltai~nite }elii e preku transmisioni elektri~ni vodovi (podzemni kabli) do trafostanica, a potoa so nadzemen kabel do dalnovod na postoe~kata elektroenergetska mreà. Iako raspolo`livosta na son~evata energija ima pogolema (kratkoro~na) predvidlivost od veternata energija sepak ovaa tehnologija e va`na zatoa {to proizvodstvoto od fotonaponski izvori e namaleno vo periodite od godinata koga ima nedostatok od energija i mo}nost. Osnovni principi na direktno iskoristuvawe na energijata od Sonceto se:

Solarni kolektori (pripremawe na vrela voda i greewe na prostorii);

Fotonaponski }elii (direktno pretvorawe na son~evata energija vo elektri~na energija);

Fokusirawe na son~evata energija (upotreba vo golemi energetski postrojki, golemi generatori ili toplinski pogoni). Hidroenergijata e najzna~aen obnovliv izvor na energija, a voedno i

edinstven koj e ekonomski konkurenten na fosilnite goriva i nuklearnata energija. Hidroenergijata nemoè da se koristi bilo kade bidej}i taa pobaruva brzo istekuvawe na vodata, a i poèlno e da ima voda vo tekot na

12

celata godina zatoa {to elektri~nata struja nemoè eftino da se ~uva. Gradbata na hidroelektranata }e ja zgolemi ponudata na energetski izvori vo ovoj region i po{iroko i }e go podigne iskoristuvaweto na obnovlivite izvoti na energija.

Okolu 70% od povr{inata na zemjata e pokriena so voda. Taa otsekoga{ pretstavuvala centralen resurs vo ~ovekoviot razvoj. Upotrebata na hidroenergija beleì kontinuiran tehni~ki razvoj i vo momentov pretstavuva vtoriot najiskoristen izvor na obnovliva energija vo svetot, vedna{ zad cvrstata biomasa. Od hidroenergijata se dobiva mnogu golem del od obnovlivata energija, so {to se proizveduvaat 16,6% od svetskata potro{uva~ka i 92% od vkupnata elektri~na energija. Intencijata na ovoj proekt e da integrira odredeno koli~estvo na elektri~na energija od obnovliv izvor na makedonskiot energetski pazar. Toa }e ovozmoì soodvetni pridobivki vo domenot na za{titata na ìvotnata sredina vo forma na namaluvawe na emisiite na stakleni~ki i drugi {tetni gasovi koi se proizvod od koristewe na fosilni goriva (jaglen, nafta i dr.). Treba da se napomene deka proektite bazirani na obnovlivi izvori na energija, pokraj soodvetnite smaluvawa na emisiite na stakleni~ki gasovi moàt da se povrzat i drugi pridobivki koi se vo nasoka na odr`liv razvoj. Kako takvi, ovie proekti moàt da se kvalifikuvaat preku mehanizmot za ~ist razvoj so {to se podobruva ekonomijata na proektot, a so toa se zgolemuva interesot, pred se, na stranski investitori.

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na eventualnite vlijanija od sproveduvawe na planot. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a do podobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko angaìrawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj.

Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite. Isto taka, cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.

Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko

13

planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi.

Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe:

- proverka; - opredeluvawe na opfat; - osnovni podatoci na ìvotnata sredina; - ocena; - podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina; - konsultacija so zasegnatata javnost; - prifa}awe na strategijata i - monitoring.

Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za ìvotna sredina, organot koj go podgotvuva planskiot dokument op{tina Peh~evo e dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi

akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, organot koj go podgotvuva planskiot dokument e dolèn da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku:

- }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;

- nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i - na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar.

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot.

Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.

Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata,

14

kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni segmenti od ovoj Izve{taj.

15

1. Celi na Planskiot dokument

Cel na izrabotkata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo e izrabotka na planska dokumentacija koja }e se izraboti na osnova na vaè~kata zakonska regulativa, Aùrirana geodetska podloga, Izvod od Prostoren plan na RM-Uslovi za planirawe na prostorot za planiraniot opfat, izvestuvawe za postojna infrastruktura od Javnite pretprijatija, a se vo soglasnost so

Zakonot za Prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14),

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 37/14, 125/14 i 148/14) i Pravilnikot za pobliska sodrìna razmer i na~in na grafi~ka obrabotka

na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14). Soglasno ~len 51-a od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14) so Proektot za infrastruktura za infrastrukturni objekti sostaveni od pove}e delovi od koi najmalku eden del pretstavuva liniska infrastruktura pokraj trasata na infrastrukturata se utvrduvaat i povr{inite za gradewe na delovite od objektot so koi infrastrukturniot objekt pretstavuva grade`na i funkcionalna celina.

Predmetnata lokacija e opfatena vo ramkite na Prostorniot plan na RM, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo spored koj se izraboteni Uslovite za planirawe na prostorot od Agencijata za planirawe na prostorot - Skopje, Republika Makedonija, soglasno koi od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e dobieno re{enie za Uslovi za planirawe na prostorot.

Bidej}i se raboti za planski opfat za koj se izgotvuva urbanisti~ka planska dokumentacija za gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica, t.e. istiot e lociran vo Prostorniot plan na RM, planskiot opfat se odnesuva samo na predmetnata lokacija.

Prostorot definiran za izrabotka na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, treba da ovozmoì izgradba na objekt za proizvodstvo na elektri~na energija.

Instaliranata mo}nost na hidrocentralata e 250 Kw i se sostoi od slednite objekti:

Zafat na gradba;

Vkopan cevovod so pridru`ni objekti - {ahti za vozdu{en ventil;

Ma{inska zgrada. Definiraniot prostor za izrabotka na navedeniot planski dokument zafa}a povr{ina od 33004 m2.

16

Izgradbata na mala hidroelektri~na centrala }e ja zgolemi ponudata na energetski izvori (elektri~na energija) vo ovoj region kako i }e go podigne zna~eweto vo iskoristuvaweto na obnovlivite izvori na energija. Industriskoto proizvodstvo se o~ekuva da bide zastapeno vo site op{tini i da ostvaruva raste` koj }e pridonese za zgolemuvawe na vrabotuvaweto, podobruvawe na uslovite za ìveewe na gra|anite na po{irokiot prostor na zemjata. Vo ovoj kontekst, izrabotkata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, }e bide vo funkcija na opredelbite za zgolemuvawe na proizvodstvoto na hidroenergija i odr`liv razvoj.

Organizacijata, namenata, vidot i obemot na proizvodstvoto i negovo soodvetno alocirawe se naso~uva kon obezbeduvawe na ekonomski prosperitet na podra~jeto na za{titenite zoni, preku primena na proizvodni tehnologii koi{to ne se vo konflikt so reìmot na za{tita na ovie prostori.

Zgolemuvaweto na uvozot na elektri~na energija vo poslednive godini ja potencira va`nosta na izgradbata na novi izvori. Izgradbata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, }e dade pridones i vo zgolemuvawe na u~estvoto na obnovlivite izvori na energija.

Za prostorot e potrebno da se postigne povisok standard vo odnos na:

povr{ina za gradba;

kvalitet na gradba;

upotreba na materijali;

soodvetni instalacii;

obezbeduvawe na site soobra}ajni uslovi za proto~nost i bezbednost na soobra}ajot i kompleksno re{avawe na soobra}ajot vo miruvawe;

povrzuvawe so infrastrukturni sistemi, kako i mo`nost od realizacija na novi sistemi. Pri uvid na lice mesto vo granici na planskiot opfat nema postojni

objekti. Predmetniot planski opfat e so namena NZ-neizgradeno zemji{te. Od analizata na postojnata dokumentacija i prostornite mo`nosti na

lokalitetot proizleguvaat mo`nosti za realizacija na potrebnite programski sodrìni i mo`nost za dobar prostoren razvoj na Republikata. Osnovnata strate{ka opredelba e ostvaruvawe na povisok stepen na vkupnata funkcionalna integriranost na prostorot na dràvata, kako i obezbeduvawe uslovi za zna~itelno pogolema infrastrukturna i ekonomska integracija so sosedite i ostanatite evropski zemji. Ostvaruvaweto na povisok stepen na integriranost na prostorot na Republikata podrazbira namaluvawe na regionalnite disproporcii, odnosno kvalitativni promeni vo prostornata, ekonomskata i socijalnata struktura. Vo investicionite odluki, striktno se po~ituvaat lokacionite, tehno-ekonomskite i kriteriumite za za{tita na ìvotnata sredina, koi se usvoeni na nacionalno nivo. Edna od osnovnite celi se odnesuva na {tedewe,

17

racionalno koristewe i za{tita na prirodnits resursi, iskoristuvawe na pogodnostite za proizvodstvo i locirawe na aktivnosti na prostori vrzani so mestoto na odgleduvawe ili iskoristuvawe.

Prema zaklu~okot od analizata na postojnata sostojba, potrebite i barawata od korisnicite na prostorot i postavkite i nasokite od planskite dokumenti, mo`nostite za prostoren razvoj treba da se dviàt vo nasoka na:

racionalno iskoristuvawe na grade`noto zemji{te;

definirawe na povr{ini za gradewe, procent na izgradenost i koeficient na iskoristenost vo ramkite na planskiot koncept;

re{avawe na soobra}ajot i soobra}ajot vo miruvawe (parkirawe);

optimalno dimenzionirawe na komunalnata infrastruktura. Tehni~koto re{enie pritoa }e gi zapazi osnovnite uslovi:

nepre~eno propu{tawe na ekolo{ki garantiranoto protekuvawe (t.n. biolo{ki minimum) za normalen opstanok i razvoj na biocenezata vo rekata;

nepre~eno propu{tawe na ribite vo migracioniot period vo dvete nasoki;

nepre~eno propu{tawe na golemite vodi (stogodi{na golema voda). Proektot za infrastruktura so dosledna primena na aktuelnata

zakonska i podzakonska regulativa, treba da predloì razvoj {to }e ovozmoì podobar stepen na iskoristenost na grade`noto zemji{te i mo`nost za planirawe na prostorot (organizacija, ureduvawe i izgradba na objekti).

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi.

Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa,

18

Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina.

Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe.

Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr.

Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na

ìvotnata sredina. Vo procesot na aproksimacijata na EU asquis

communautaire (EU zakonodavstvo) od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:

Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07,

159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 183/13 и 42/14);

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12);

Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12 i 163/13);

Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12, 39/12 i 163/13);

Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);

Zakon za elektri~na i elektronska oprema i opadna elektri~na i

elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);

Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11 i 163/13);

Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13 i 41/14). Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no

vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na

19

osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj.

Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi-

podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat;

- Iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija - kako ~ista energija, preku implementirawe na konceptot po~ista sredina;

- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot;

- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija;

- So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe na mo`nite kontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe;

- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdrastveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto;

- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina;

- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo

ìvotnata sredina po principot DPSIR (dviè~ka sila-pritisok-sostojba na ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore

navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:

Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;

Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se prikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot:

- Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot dokument;

- Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

20

- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto nivo na flora i fauna;

- Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava i vibracii;

- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za za~uvuvawe

na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot; - Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina.

Planskiot opfat e usoglasen so: - Prostoren plan na RM, 2004; - Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2010-2030; - Vtor nacionalen Ekolo{ki Akcionen Plan na RM, 2006; - Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008; - Strategija za upravuvawe so podatoci za ìvotnata sredina, 2005; - Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata

konvencija, 2005.

1.3 Upotrebena Metodologija

Pri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti.

Postapno se prevzedoa slednite ~ekori:

– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko;

– Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto;

– Se ostvari sredba so investitorot i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìni koi }e bidat opfateni vo prostorot;

– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a;

– Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo;

– Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija ili nivno ublaùvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;

21

– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite; – Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo

procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na

literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina za Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo ìvotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

22

Zakon za @ivotna sredina Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 183/13 и 42/14).

Strategiska ocena na ìvotnata sredina 1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07);

2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na

tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz

ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11); 4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i

drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za

sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe

na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13 i 41/14).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12 i 163/13).

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11 i 163/13).

Indikatori za bu~ava 1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni

indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za

ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl.

Vesnik na RM” br. 107/08); 2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08).

23

Monitoring za bu~ava

1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl. Vesnik na RM” br. 120/08);

2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema koja treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i institucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na

opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 152/08).

Zakon za voda Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 44/12). Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015) Nacionalna strategija za vodi (2012 - 2042)

Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 93/12 - pre~isten tekst).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04).

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe

Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 24/08, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14);

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13 i 37/14).

Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~ki planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako {to sledi:

Podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;

Podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i;

Vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S.

24

Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi

podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti imaat obvrska za:

Podgotovka na izve{tajot za SOV@S;

Objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;

Objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;

Podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;

Kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i

Monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za sproveduvawe

na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na

25

izvestuvawe do sosednata dràva koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

Drugi ministerstva i dràvni institucii so odredeni nadle`nosti na poleto na za{tita na ìvotnata sredina se:

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

Ministerstvo za transport i vrski;

Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;

Ministerstvo za zdravstvo;

Uprava za hidrometerolo{ki raboti i

Edinicite na lokalnata samouprava. Postoi i Parlamentarna komisija za ìvotna sredina, koja

sorabotuva so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e

interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat:

– Poddr{ka na odr`liviot razvoj;

– Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite odluki;

– Da se konsultiraat site zasegnati strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot;

– Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti.

Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni:

– Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati;

– Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite;

– Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki;

26

– Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti;

– Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii

(kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii;

– Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski;

– Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocena na ìvotnata sredina za Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo,

op{tina Peh~evo, so mo}nost od 250 Kw i instaliran protok od 0,43 m3/sek istiot moè da se izraboti i kako takov e prifatliv za implementacija.

27

2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Predmet na rabota e izrabotka na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, vo koj e primenet metodolo{ki pristap i postapka vo soglasnost so Odredbite od Zakonot za

Prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14). Imaj}i go vo predvid Izvodot od Prostorniot plan na RM spored koj se izraboteni Uslovite za planirawe na prostorot, kako vlezen parametar i smernica pri planiraweto na prostorot se pristapi kon izrabotka na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na Bregalnica-MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, za izgradba na objekti so namena: E1-komunalna infrastruktura (zafat so talo`nica) i E2-komunalna suprastruktura (ma{inska zgrada). Sodrìnata na proektot e utvrdena so Zakonot za Prostorno i

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14), Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 37/14, 125/14 i 148/14) i Pravilnikot za pobliska sodrìna,

razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14).

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Predmetniot planski opfat za koj se izrabotuva Proekt za

infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo e so povr{ina od 33004 m2.

Planiraniot opfat na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka

28

Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo e lociran vo blizina na reka Bregalnica i istiot pominuva niz neizgradeno zemji{te.

Bidej}i se raboti za planski opfat za koj ne postoi urbanisti~ka planska dokumentacija, t.e. istiot e lociran vo Prostorniot plan na RM, planskiot opfat se odnesuva samo na predmetnata lokacija.

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

Vo granicite na planskiot opfatot spored sistemot na klasi na nameni, predvideni se slednite klasi na nameni:

E1-komunalna infrastruktura (zafat so talo`nica);

E2-komunalna suprstruktura (ma{inska zgrada).

Vrz osnova na predloènoto infrastrukturno re{enie vo urbanisti~kata dokumentacija i postojnata sostojba se planira izgradba na mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica, koja pominuva niz povr{ini na neizgradeno zemji{te.

Po dolìna na celata trasa od podzemniot cevkovod se obezbeduva za{titen koridor po 7.50 m od osovinata na cevkovodot. Vo za{titniot koridor ne se dozvoluva gradba na objekti.

29

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura.

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Planiraniot opfat na Proekt za infrastruktura-liniska

infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo e lociran vo blizina na reka Bregalnica i istiot pominuva niz neizgradeno zemji{te.

Istiot e povrzan so op{tina Peh~evo preku nekategoriziran lokalen pat.

Realizacijata na pristapnite pati{ta do infrastrukturniot del ne se tretiraat vo predmetniot planski opfat, odnosno soglasno Zakonot za

gradba („Sl. Vesnik na RM” br. 59/11, 144/12, 25/13, 79/13, 163/13, 27/14, 28/14 i 115/14) odobrenie za gradewe ne e potrebno za nekategoriziran pat koj sluì za stopanisuvawe so {umi i koristewe na drugi prirodni resursi odobreni so poseben propis.

3.2 Komunalna infrastruktura

Za komunalnata infrastruktura, vodovod, fekalna i atmosferska kanalizacija evidentirano e slednoto:

Ne se planira vodosnabduvawe na objektite;

Ne se planira atmosferska kanalizaciona mreà;

Ne se planira fekalna kanalizaciona mreà;

Vo granici na planskiot opfat ne se planira objekt od elektroenergetska infrastruktura;

Vo granici na planskiot opfat ne se planira objekt i instalacii od telekomunikaciska infrastruktura.

30

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Vo isto~niot del na Republika Makedonija, vo Male{evskata kotlina t.e. vo nejziniot severo-isto~en del, na granicata so R. Bugarija se nao|a op{tina Peh~evo. Op{tinata so nejzinata po{iroka okolina se nao|a

pome|u 41˚41˚ i 41˚51˚ severna geografska {irina i 22˚47° i 23˚03˚ isto~na geografska dolìna, so sredna nadmorska visina od 1000 metri.

Na padinite na Male{evskite planini so pozna~ajnite planinski visovi Golem Trebomir 1620 m i êngino Kale 1750 m (najisto~na to~ka na Republika Makedonija, se nao|a gradot Peh~evo (980 m nadmorska viso~ina) raspoloèn na dvete strani na Peh~evska reka koja izvira od pod vrvot Kadiica 1.932 m.

Op{tina Peh~evo.

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Op{tina Peh~evo so svojata mestopolo`ba se nao|a nadvor od atraktivnite magistralni pati{ta. So vnatre{nosta na Republikata i ostanatite administrativni, stopanski i kulturni centri op{tina Peh~evo komunicira preku dva regionalni patni pravci:

Berovo-Vinica-Ko~ani M 527;

31

Del~evo-Peh~evo-Berovo-Strumica M 523.

Vo faza na izgradba e i me|unaroden paten pravec Ajdu~ki kladenec

(M 525) na relacija Peh~evo (R. Makedonija) - Simitli (R. Bugarija) so ~ie zaokruùvawe }e se podobri komunikacijata so sosednite dràvi, no i so Turcija i zemjite od Mala Azija.

Mapa na pati{ta vo Republika Makedonija

[to se odnesuva do patnata mreà na op{tina Peh~evo site ruralni

naselbi se povrzani so asfalten pat so op{tinskiot centar, odnosno raspolaga so 31,1 km lokalna patna mreà od koi 28 km asfalten pat i 3,1 km zemjen pat. Uli~nata mreà vo Peh~evo e so vkupna dolìna od 13 km od koi 9,6 km se asfalten pat, a 3,4 km se tamponirani povr{ini i 1600 m2 se trotoari so sovremena podloga. Uli~nata mreà vo ruralnite naselbi e so vkupna dolìna od 15 km od koi 5 km se asfaltni pati{ta, 2 km se tamponirani povr{ini i 8 km se zemjina podloga

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot

Rasposlano na dvata brega na Peh~evska Reka, pod padinite na

planinata Vlaina na nadmorska viso~ina od 1000 m se nao|a Peh~evo, ìvopisno mesto opkoleno so golemi i dlaboki borovi {umi, ladni potoci

32

i ~ist planinski vozduh. Iako malo, ova grat~e ima dolga istorija. Postanokot na Peh~evo spored narodnite predanija i raspolo`livite pi{uvani dokumenti e povrzan so doa|aweto na Turcite na Balkanskiot poluostrov. Za postoeweto na ovaa starata naselba zboruvaat i mnogute imiwa i temelite na starata rimska naselba vo koja se topela rudata od okolnite rudnici.

4.1.3 Hidrotehni~ka struktura

Hidrografskata mreà na op{tina Peh~evo e solidno razviena. Vo hidrolo{ki pogled ovoj teren ~ini bazen koj mu pripa|a na slivot na rekata Bregalnica. Bregalnica izvira na 1690 m nadmorska viso~ina, vo mesnosta êngino Kale i so eden del od tekot se prostira vo granicite na op{tina Peh~evo.

Terenot na op{tina Peh~evo se karakterizira so strmni i dlaboki useci vo povisokite delovi na terenot pri {to pove}eto od niv pretstavuvaat suvodolici koi vo letniot period presu{uvaat. Edinstveni reki koi ne presu{uvaat se Peh~evska Reka (Pisa), Negrevska reka i Umlenska koi se desni prioki na rekata Bregalnica.

Vodostojot na ovie reki e maksimalen vo April, Maj i Oktomvri, a minimalen vo letnite meseci.

Najzna~aen hidrografski objekt pokraj rekata Bregalnica e

Peh~evska Reka koja izvira pod vrvot Kadiica na nadmorska viso~ina od 1560 m.

Na teritorijata na Peh~evo nema ezera, iako postoi razrabotena studija za iskoristuvawe na vodniot potencijal, spored koja se predviduva

33

izgradba na ve{ta~ka akumulacija na edna od pritokite na rekata Bregalnica. Vodniot potencijal vo Op{tina Peh~evo se odlikuva so ~ista i bakteriolo{ki ~ista voda za piewe.

4.1.4 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot

Reqefnite uslovi i nadmorskata viso~ina uslovuvaat frontalen karakter na vozdu{nite masi koi naj~esto doa|aat od severniot kvadrant. Tie imaat golemo zna~ewe za termi~kiot i pluviometriskiot reìm. Na vtoro mesto po zastapenost se vozdu{nite masi od jug i od jugo-zapad koi obi~no gi poka~uvaat temperaturite i nosat vrneì. Spored prose~nata godi{na temperatura Male{evskata kotlina se vbrojuva vo umereno studeni kontinentalni sredini. Najstuden mesec vo godinata e januari so prose~na

vrednost od -1.2°S koja vo odredeni godini varira. Apsolutno minimalnata temperatura iznesuva -31,5°S. Prose~niot datum na esenskiot mraz e 5 oktomvri, a na proletniot e 27 april, dodeka pak najdocniot datum e 25 maj. Vegetaciskiot period prose~no trae od 26 april do 8 oktomvri. Najtopol

mesec e juli so prose~na vrednost od 18,2 do 19,8°S. Apsolutnata maksimalna temperatura e so vrednost od 36,2°S, ili amplituda od 67,7°S. Prose~nata

godi{na temperatura iznesuva 8,7°S.

Prose~nata godi{na suma na vrneì iznesuva 672,2 mm, od koi 60%

pa|aat vo vegetaciskiot period. Najmnogu vrneì pa|aat vo prolet i toa vo maj so 76,8 mm.

Vo prose~nata suma na vrneì snegot u~estvuva so 15% i toj se javuva od oktomvri do maj. Prose~no godi{no ima 42,2 dena so sneèn pokriva~.

Relativnata vla`nost e so godi{na vrednost od 76% i se namaluva od januari do avgust, a potoa se zgolemuva do dekemvri. Pojavata na magla vo Male{evskata Kotlina e mnogu retka. Prose~no godi{no se pojavuva 8,4 dena, a maksimumot go dostignuva vo dekemvri so prosek od 2,5 dena.

Vo kotlinata duvaat vetrovi od site pravci, no preovladuvaat severniot i severozapadniot veter. Prose~nata godi{na brzina na vetrot od severen pravec iznesuva 2.4 m/sek a maksimalnata e 19 m/sek. Severo-

34

zapadniot veter e so prose~na godi{na brzina od 2 m/sek, a maksimalno dostignuva 12,3 m/sek i se javuva vo site meseci vo godinata.

4.1.5 Naselenie

Op{tina Peh~evo ima 5.517 ìteli. Pogolemiot del od ìtelite se naseleni vo op{tinskiot centar Peh~evo (3.237 ìteli), a ostanatiot del vo drugite selski naselbi: Nagrevo (170 ìteli), Umlena (391 ìtel), Robovo (470 ìteli), Crnik (752 ìteli) i Pan~arevo (467 ìteli). Pogolem del od naselenieto (58,7%) ìvee vo urbani, a pomal del (41,3%) vo ruralni naselbi. Od vkupniot broj ìteli 51% se maì, a 49% se èni. Vo odnos na etni~kata struktura na naselenieto, dominantno e makedonskoto naselenie (85,86%), a od drugite etni~ki zaednici ima Turci (6,47%), Romi (7,07%), Vlasi (0,04 %), Srbi (0,22%) i ostanati (0,34%).

4.1.6 Kulturno nasledstvo

Na 4 km od Peh~evo, vo mesnosta „Sveta Petka” se nao|a arheolo{kiot lokalitet so istoto ime. Stanuva zbor za staro-hristijanska crkva so dimenzii 7h13 m. Spored lokalnoto veruvawe i legendi stanuvalo zbor za impozanten kompleks so kambanarija ~ij zvuk se slu{al duri vo Berovo i Carevo selo (Del~evo).

4.1.7 Prirodni resursi

Istraùvaweto na prirodnite ubavini, spojot na prirodata i tradicijata se predizvici na koi retko koj moè da im odolee.

Razvojot na turizmot i ugostitelstvoto vo posledno vreme go ima glavnoto mesto vo razvojot na op{tinata Peh~evo. Kako turisti~ka naselba

se izdvojuva „Ravna reka” vo ~ija {to blizina se nao|aat i „Peh~evskite

vodopadi” (âbukovski vodopadi, Debel rid i Crn dol). Na 15 km od Peh~evo vo delot na turisti~kata naselba „Ravna Reka” se

nao|a izletni~ko mesto „Baraki” i okolu nego se vgnezdeni 50-tina privatni vili i dva moteli, Motel „Idila” i Motel „Zagorka” koi raspolagaat so sopstveni ribnici i koi nudat smestuva~ki i ugostitelski kapaciteti.

Vo blizina se nao|a i {umskiot park „Skokoto”. Vo ramkite na naselbata „Ravna reka” se nao|a i motel „Zagorka” i motel „Idila” koj {to, pokraj turisti~ko-ugostitelskite kapaciteti raspolagaat i so sopstveni ribnici vo koi se odgleduva kaliforniska pastrmka.

Turisti~kata naselba raspolaga i so privatni vili za smestuvawe, sportsko igrali{te za fudbal i ko{arka, bazen vo ramkite na motelot

„Idila” i mesto za piknik (letnikovci), pateki za velosipedi, pe{a~ki pateki.

Na teritorijata na Male{evijata ima markirano pet pe{a~ki pateki. Del od pe{a~kite pateki moè da se iskoristat i za sportski

35

velosipedizam. Dokolku nemate sopstven velosiped, moè da se iznajmi vo gradot-vo turisti~kiot centar.

Na oddale~enost od samo nekolku kilometri od Peh~evo smesten vo pazuvite na planinata Vlaina vo podno`jeto na planinata Bukovik se nao|a

parkot na prirodata „Judovi livadi” i se odlikuva so edinstvena flora na teritorijata na op{tina Peh~evo i po{iroko. Stanuva zbor za rastenieto

Drosera Rotundiflora, mesojadno rastenie. Ovaa rastenie pretstavuva lokalen endem koj mnogu retko se sre}ava na teritorijata na Republika Makedonija, no i na Balkanot.

Izvori{niot dela na rekata Breglnica (Izvira od podnoìeto na Male{evskite Planini na teritorijata na op{tina Peh~evo) obiluva so prekrasna priroda na nedopreni {umski predeli, brojni vodoteci koi plenat so svojata bistrina i sveìna. Po te~enieto na gorniot del od rekata Bregalnica, odnosno po te~enieto na nejzinite pritoki postojat 4 pogolemi vodopadi i brojni pomali kaskadi kade ~istata i studena voda veselo ùborej}i go prenesuva zborot na ubavinite na Peh~evo.

Vo nedoprenite {umski predeli na Male{evskite planini, Bukovik i Kadiica, niz gornoto te~enie na rekata Bregalnica vgnezden e nev~ekoren priroden raj.

4.2. Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina

vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.

So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, po~vata, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

Vozduh

Vo Peh~evo osnovni zagaduva~i se soobra}ajot, instalaciite koi poseduvaat kotlarnici i individualni loì{ta. Najgolem pridones za zagaduvaweto na vozduhot imaat doma}instvata, od koi emisijata na zagaduva~ki materii e rezultat na upotrebata na odreden vid na gorivo (drva, nafta itn). Vo op{tinata Peh~evo ne postoi merno mesto za ispituvawe na kvalitetot na vozduhot. Kvalitetot na vozduhot se meri od strana na upravata za hidrometerolo{ki raboti vo Berovo.

36

Voda

Kolku vodite vo odreden prostor moè da se smetaat za voden resurs zavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta za realizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat za pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto, industrijata i za{titata na ìviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogu pomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid pri planiraweto za nejzino iskoristuvawe.

Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskite vodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na ~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat ìvot i razvoj na ekosistemot.

Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite, morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i moè da bidat korisni za pokrivawe na potrebite od voda.

Vo op{tinata seu{te e prisuten problemot za obezbeduvawe kontinuiran reìm na snabduvawe na naselenieto so kvalitetna voda za piewe. Od aspekt na ìvotnata sredina, najkriti~no e vodosnabduvaweto od podzemnite vodi, od bunarite zaradi mo`nost za zagaduvawe na podzemnite vodi ~ij kvalitet ne se kontrolira.

Zdrastvenite aspekti na lo{iot kvalitet na vodata najmnogu se odrazuva vrz pojavata na zgolemen broj zarazni zaboluvawa koi se posledica od neispravnata voda za piewe. Dezinfekcijata na vodata ima odredeno vlijanie vrz mikro florata i mikro faunata. Namaluvaweto na protokot na vodotecite zaradi naso~uvawe na vodata vo akomulacii ima negativno vlijanie vrz vodnite ekosistemi.

Isto taka, problemite so vodosnabduvaweto predizvikuvaat pred se ekonomski posledici, so toa {to op{tinata e primorana da vloùva dodatni finansiski sredstva za odrùvawe i rekonstrukcija na sistemot za vodosnabduvawe, kako i za pro~istuvawe i dezinfekcija na vodata za piewe.

Otpad

ôvekot so svojata aktivnost producira golemi koli~ini na cvrst otpad. So procesot na industrijalizacijata, urbanizacijata i zgolemuvawe na standardot na ìveewe, ovie koli~ini pokaùvaat trend na porast. Komunalniot i tehnolo{kiot-neopasen otpad e vo korelacija so razvojot na Op{tinata. Pogolem del od komunalniot otpad se sozdava od ~ovekot i tercijarnite dejnosti (trgovija, ugostitelstvo i turizam), a tehnolo{kiot-neopasen otpad se producira od proizvodnite dejnosti.

êsta e pojavata na samozapaluvawe na divite deponii od koi se {iri ~ad so neprijatna mirizba, letaat ~esti~ki od sogoreniot materijal, se osloboduvaat {tetni gasovi so negativno dejstvo vrz atmosferata i zdravjeto na lu|eto.

37

Proceduvaweto na {tetni materii vo po~venite sloevi trajno ja zagaduvaat po~vata, a ednovremeno ovie iscedoci gi zagrozuvaat podzemnite vodi i osobeno gi zagaduvaat vodotecite i go zagrozuvaat kako ìviot svet vo vodite, taka indirektno i zdravjeto na ~ovekot. Deponiraweto na otpadot na neuredeni povr{ini go degradira prostorot i ja uni{tuva vegetacijata.

Vo Peh~evo odlagaweto na otpadot se vr{i na kontrolirana deponija koja se nao|a na 2,5 km od gradot, vo mesnosta Suvi dol, od desna strana na patot kon turisti~kata naselba Ravna reka. Strukturata na zemji{teto e nepogodna i dozvoluva ponirawe na otpadot i zagaduvawe na podzemnite vodi i degradacija na prirodata. So ogled na nesoodvetnata lokacija na glavnata deponija neophodna e nejzina dislokacija i izgradba na sanitarna deponija.

Nesoodvetniot tretman na cvrstiot otpad direktno go zagrozuva zdravjeto na lu|eto. Divite deponii se pri~ina za {irewe na zaraznite bolesti, crevni i ko`ni zaboluvawa. Posebno, medicinskiot otpad moè da bide izvor na infekcii i ko`ni zaboluvawa.

Isto taka, so ponirawe na toksi~nite materii se zagaduvaat vodotecite i ìviot svet. Poradi nesoodvetniot transport pri prenesuvaweto na otpadot na deponija se slu~uva otpadot da pa|a od voziloto pri {to se sozdava neprijatna slika.

Rastitelen i ìvotinski svet (flora i fauna)

Kvalitetot na po~vite pretstavuva osnoven preduslov za ostvaruvawe na odr`liviot razvoj. Sovremenite procesi na urbanizacija i osobeno koristeweto na zemji{teto za stopanski celi najdirektno vlijae vrz intenzitetot na koristewe na zemji{teto i promenata na negoviot kvalitet. Postojat mnogu pri~initeli koi predizvikuvaat o{tetuvawe i zagrozuvawe na zemji{teto: zagadenite otpadni vodi, istaloènite ~estici od vozduhot (te{ki metali i sl.), erozijata, neracionalnoto koristewe na hemiski sredstva vo zemjodelstvoto, soobra}ajnicite, deponiite, urbanite i ruralnite naselbi, dobito~nite farmi so nesoodvetna izgradba na pomo{ni objekti, vikend naselbite, infrastrukturnite sistemi i dr.

Koristeweto na zemji{teto za zemjodelski celi go zgolemuva rizikot za negova devastacija. Razoruvawe na kvalitetot na po~veniot sloj se javuva pod vlijanie na pogolemata i nekontrolirana upotreba na agrohemiski sredstva. Koristeweto na arsko i ve{ta~ko |ubre i pesticidi se odviva bez soodvetna kontrola. Nekoi pesticidi imaat visoka toksi~nost so golem rizik po zdravjeto na ~ovekot i negativni vlijanija vrz rastenijata, ìvotnite i ekosistemot.

Za da se spre~at negativnite posledici od primenata na hemiskite preparati i ve{ta~kite |ubriva vo zemjodelieto, neophodne e da se namalat koli~inite na optimalnoto nivo i ednovremeno nivno supstituirawe so voveduvawe i primena na bio pesticidi i organski |ubriva so koi se obezbeduva produkcija na zdravi i ekolo{ki ~isti proizvodi.

38

Biopesticidite pretstavuvaat ìvi organizmi, mikroorganizmi ili proizvodi na nivnite ìvotni procesi. Higienskite prednosti od upotreba na biopesticidite se:

otsustvo na negativni efekti vrz florata i faunata,

otsustvo na zagaduvawe na ìvotnata sredina,

otsustvo na rezidui (ostatoci) vo hranlivite produkti,

neregistrirana otpornost kon niv.

Bu~ava

Na nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava se meri od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita so svojata mreà na regionalni zavodi.

Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: - Soobra}aj; - Proizvodni i delovni procesi; - Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni

centri i sl). Koncentracijata na transportnite sredstva koi se dviàt niz

glavniot pat na op{tinata se pri~ina za pojava na bu~ava. Negativnoto vlijanie na bu~avata se odrazuva direktno vrz zdravjeto na lu|eto, ìvotniskiot svet, a so toa i vrz kvalitetot na ìvotot. So cel sledewe na sostojbata so bu~avata vo op{tinata, potrebno e voveduvawe na kontinuirano merewe (monitoring).

4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so ìvotnata sredina vo op{tina Peh~evo i predmetniot

opfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata sostojba so ìvotnata sredina kade se evidentirani klu~nite problemi i predloèni se merki vo oblik na Akcionen plan za nivno nadminuvawe. Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni

faktori dobra

Elementi na SO@S

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

39

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.

Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S. Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina: Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opften

ocena na ìvotna sredina problem

Vozduh Naru{en kvalitet na vozduhot od zgolemen soobra}aj h

Nemawe kvalitetna medicinska baza na podatoci vo odnos na zaboluvawata predizvikani od zagaduvaweto na vozduhot h

Voda Nekontrolirano tro{ewe na pitka voda h

Necelosen monitoring za kvalitetot i kvantitetot na povr{inskite, podzemnite i otpadnite vodi h

Otpad Postoewe na divi deponii h

Nepostoewe deponija za otpad {teten po zdravjeto na lu|eto h

Po~va Zagaduvawe na po~vata (osobeno vo industriskata zona na op{tinata) h

Divi deponii na teritorijata h

Predel Uzurpacija i degradacija na prostorot h

Nedovolna zastapenost na parkovi i zeleni povr{ini h

Naselenie Niska ekolo{ka svest kaj gra|anite vo op{tinata h

Nevrabotenost h

Klimatski faktori Koristewe na jaglen i nafta za zatopluvawe h

Nepostoewe strategija za iskoristuvawe na alternativni izvori na energija h

Materijalni dobra Postoewe na bespravni gradbi h

Sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina

40

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Pri realizacija na Proekt za infrastruktura-liniska

infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo se razgleduva opcijata bez da se sprovede planska aktivnost, odnosno rabotite da ostanat vo prvobitnata polo`ba.

Vo konkretniov slu~aj dokolku Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo ne se sprovede, se o~ekuvaat slednive posledici:

Neplansko iskoristuvawe na prostorot;

Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;

Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo ìvotnata sredina;

Nema razvoj na stopanstvoto;

Namaleni prihodi vo buxetot;

Slab socio-ekonomski razvoj;

Naru{eno zdravje na naselenieto;

Namalena mo`nost za vrabotuvawe;

Porast na migracija;

Namalen ìvoten standard;

Tro{ocite za uvoz na struja }e se zgolemat.

41

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat, op{tinata i dràvata.

Od osobeno zna~ewe za izgotvuvawe na Strategiskata ocena, a voedno i standardna postapka e da se izanalizira varijantata, odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala vo prvobitnata sostojba. Vo toj slu~aj se o~ekuva deka fakti~kata sostojba na terenot voop{to nema da se promeni i ekonomskata pasivnost }e prodolì.

Ovie aspekti se zemaat so cel da se iznajde najpovolnoto re{enie koe }e pridonese za za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot.

So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni aspekti:

- Povolna geografska polo`ba; - Dobri mikroklimatski uslovi; - Otvarawe novi rabotni mesta; - Razvoj na industrijata; - Zgolemuvawe na u~estvoto na novi odr`livi izvori na energija

vo snabduvaweto so energija; - Namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi; - Liberalizacija na pazarot; - Energetska sigurnost; - Porast na proizvodstvoto na energija; - Porast na energetskata efikasnost; - Namaluvawe na uvoznata zavisnost od energija; - Zgolemuvawe na energetskite kapaciteti od obnovlivi izvori; - Izgradbata na predvidenata sodrìna }e ovozmoì zgolemen

stepen na urbanizacija so maksimalno iskoristuvawe na prostorot, ostvaruvawe na funkcii so direktni ili indirektni ekonomski efekti.

So realizacija na planot se ovozmoùva lokacijata da prerasne kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina koja }e dade golem doprinos za razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za cel animiraweto na interesot na stranski investitori za realizacija na predloènata programa kako orientacija vo aktuelnite ekonomski tendencii na dràvata.

42

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina

Pojavite koi kako pretpostavka moè da se javat od implementacijata

na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo moè da se analiziraat od negativen i pozitiven aspekt. Izve{tajot za Strategiska ocena gi zema vo predvid vlijanijata vrz site mediumi na ìvotnata sredina, biolo{kata raznovidnost, prirodata, predelot, kulturnoto nasledstvo, lu|eto kako i vlijanijata vrz socio-ekonomskite mo`nosti vo op{tina Peh~evo.

Izve{tajot za Сtrategiska ocena ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od globalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki.

Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina potrebno e da se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koj vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na predvidenite sodrìni od planskiot opfat ne samo {to }e ja zapre ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenie tuku i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~at zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveeweto.

43

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na planskiot opfat ne se o~ekuva istiot da predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie bidej}i klasata na namena (proizvodstvo na elektri~na energija od obnovlivi izvori) spa|a vo klasa na namena so mali mo`nosti za naru{uvawe na ~ovekovoto zdravje. Vo tekot na izgradbata se o~ekuvaat kratkoro~ni vlijanija kako rezultat na pojavata na bu~ava, emisii vo vozduhot, pojava na pra{ina.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskite razvoj na op{tinata, zgolemeno iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija, pomal uvoz na elektri~na energija, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata, na~inot na ìveewe i sl., zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

So Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo ne se o~ekuvaat osobeni vlijanija vrz ambientniot vozduh. Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrz kvalitetot na vozduhot se o~ekuvaat vo vreme na gradba-izvedbata na zemjeni i grade`ni raboti pri {to se o~ekuva pojava na pra{ina, kako fugitivna emisija na najsitni ~esti~ki na pra{ina i pesok. Predloènite aktivnosti }e pridonese kon podobruvawe na kvalitetot na vozduhot, bidej}i procesot na proizvodstvo na elektri~na energija }e se odviva bez emisii vo vozduhot.

Vo vreme na grade`nata faza treba da se o~ekuvaat:

Povremeno zagaduvawe na vozduhot od mestata na izvedba na grade`nite aktivnosti, od grade`nite materijali koi }e se koristat i od vidot na transportot na grade`nite materijali;

Celata grade`na mehanizacija za vreme na podgotovkata na terenot }e ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot;

44

Glaven zagaduva~ na vozduhot za vreme na grade`nite aktivnosti }e bide pra{inata predizvikana od kopawe, nabivawe na tloto, odnosno zemjenite raboti. Spored klasite na namena vo planot, ne se o~ekuva da se naru{i

kvalitetot na vozduhot. Eventualnite vlijanija }e bidat detalno analizirani pri

izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska koja treba da se realizira vo podocne`nata faza na realizacija na planiraniot proekt.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni i }e bide vo nasoka na podobruvawe na klimata.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na infrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava. So ogled na mestopolo`bata na planskiot opfat, nadvor od naseleno mesto se smeta deka bu~avata }e bide zanemarliva.

Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat merkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Vlijanie od vibracii

Pri izvedba na grade`nite aktivnosti moè da se o~ekuvaat vibracii, no toa }e bidat so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Vo tekot na konstruktivnata faza mo`no e da dojde do erozija na terenot poradi rabotata na grade`nata mehanizacija pri izgradbata na pristapnite pati{ta, infrastrukturata kako i pri otstranuvawe na vegetacijata. Pri raboteweto na grade`nata mehanizacija moè da dojde do istekuvawe na masla i nafta koja {to moè da dovede do zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi. Isto taka, treba da se napomene deka pri redovna rabota na malata hidroelektrana, vo periodi koga koli~estvata na

45

voda vo rekata se pomali od instaliraniot protok potrebno e da se ispu{ta 10% od srednogodi{niot minimum {to pretstavuva garantiran biolo{ki minimum.

Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot se sanitarnite otpadni vodi. Ako nepravilno se upravuva so istite moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te.

Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat i od nepravilno upravuvawe so otpad.

Pocelosna analiza od site aspekti na vlijanijata od vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi }e bidat predmet na posebni Studii ili Elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanie vrz po~vata

Eventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetna implementacija na proektot, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva, izgradba na objektite vo konstruktivnata faza (dovod na elektri~na energija) i sl.

Za da ne dojde do naru{uvawe na kvalitetot na po~vata potrebno e da se sprovede plan za upravuvawe so otpad vo koj }e se predvidat merki za upravuvawe so otpadot.

Vo konstruktivnata faza, pri izvedbata, postavuvaweto i kopaweto na kanali postoi mo`nost od pojava na erozija na zemji{teto, nabivawe na po~vata od dvièwe na motornata mehanizacija, zagaduvawe na po~vata od nepravilno upravuvawe so otpad. Vlijanija vrz po~vata, isto taka se o~ekuvaat pri aktivnostite okolu ras~istuvawe na terenot so vegetacija. Komunalen otpad moè da se pojavi dokolku rabotnicite koi }e rabotat ne go otstranat.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na po~vata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz predelot

Implementacijata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz predelot.

Pri izgradba na objektot i infrastrukturata moè da predizvikaat negativni vlijanija vrz predelot kako rezultat na iskopuvaweto na zemji{teto i deponiraweto na vi{okot zemja na nesoodvetni lokacii. Vakvite vlijanija se o~ekuva da se tretiraat kako negativni vlijanija so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

46

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Kulturnoto nasledstvo na regionot e simbioza na neprocenlivi materijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko-arhitektonska celina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~ki vrednosti i knièvni, dokumentacioni fondovi, po~nuvaj}i od praistorijata do denes.

Na samiot planski opfat ne se evidentirani arheolo{ki ili kulturni spomenici i spored toa ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz kulturnoto nasledstvo.

Spored Zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }e se postapi soglasno odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na

kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 71/04, 115/07, 18/11, 148/11 i 23/13).

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

Na po{irokoto podra~je se o~ekuva deka del od ìvotinskiot svet da se reducira, no toa nema da pretstavuva naru{uvawe vo golemi razmeri. Mo`ni vlijanija pri redovna rabota na malata hidroelektrana se o~ekuva koga }e se namali protokot na vodata vo rekata, odnosno vo su{nite periodi od godinata. Isto taka, potrebno e da se predvidi tehni~ko re{enie koe }e bide izvedeno na zafatot so {to }e se obezbedi ispu{tawe na potrebnoto koli~estvo na voda vo rekata i bi se obezbedil biolo{kiot minimum.

Vo faza na oformuvawe na trasata na cevkovodot da dojde do se~ewe na vegetacijata zaradi realizacijata na grade`nite raboti koi moàt da se nadomestat so zasaduvawe na avtohtoni rastenija okolu zonata na cevovodot.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz florata i faunata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz materijalnite dobra

Implementacijata na Proekt za infrastruktura-liniska

infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto vo regionot.

Vlijanie po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacija na Proekt za infrastruktura-liniska

infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo za o~ekuvawe e genererirawe na gradeèn i zemjen otpad. So planskiot dokument

47

predvideno e otpadot pri gradbata soodvetno da se sobira i prevzema, a del od nego da se iskoristi vo tamponirawe na pristapnite delovi i pokrivawe na iskopite. Pri realizacija na proektot se o~ekuva vi{ok na zemja, ambalaèn otpad i otpad generiran od rabotnicite koj }e rabotat na lokacijata. Soglasno zakonskata regulativa, sozdava~ite na otpad se dol`ni da gi prevzemat site za{titni merki za za{tita na ìvotnata sredina.

Se prepora~uva site ovie aktivnosti da bidat opfateni so izrabotkata na Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot.

Vlijanie od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na ovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugi havarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi.

Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii predvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno site objekti se locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot ne smee da bide pomala od propi{aniot so {to }e se ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto.

Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so Zakonot za za{tita na poàr.

Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so Studiite ili Elaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vo podocne`nite fazi na realizacija na investicijata.

48

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument

So Zakonot na ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 183/13 и 42/14) kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti se uredeni pravata i dol`nostite na Republika Makedonija i na op{tina Peh~evo, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za za{tita i za unapreduvawe na ìvotnata sredina, zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava i ìvotna sredina.

Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskite studii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija.

Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

- Selektirano i organizirano deponirawe na otpadot vo deponija; - Za~uvuvawe na ambientalnite i estetskite potencijali na prostorot; - Izgradba na sovremena infrastruktura; - Zagaduva~ot e dolèn da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe na

opasnosta od zagaduvawe na ìvotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija ìvotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

- Sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo;

- Organizirawe i ureduvawe na prostorot so cel da se postigne sevkupen razvoj;

- Za{titata na prirodnoto i sozdadenoto bogatstvo; - Utvrduvawe na nasokata i kriteriumite za ureduvawe na prostorot

nadvor od grade`nite podra~ja so pomo{ na stru~ni upatstva od resorite na zemjodelstvoto, vodostopanstvoto, {umarstvoto i za{titata na ìvotnata sredina. Neophodno e da se posveti pogolemo vnimanie na planiraweto na infrastrukturnite koridori i objekti so prioritetno koristewe na postojnite trasi i pomalku vredni prostori;

- Pomo{nite i prate~ki grade`ni objekti (magacinski objekti za materijali, alati i gorivo i drugi pomo{ni objekti) koi }e se koristat vo fazata na izgradba, treba da bidat locirani na pomali rastojanija poradi za~uvuvawe na predelot;

- Dosledno sproveduvawe na planot. Tehni~koto re{enie treba da gi zapazi osnovnite uslovi:

49



nepre~eno propu{tawe na golemite vodi (stogodi{na golema voda). Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na

drvoredi pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na demografskiot razvoj i zatoa ne se predviduvaat merki za za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Realizacijata na planskiot opfat nema da predizvika negativni vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje. Vo delot na op{ti merki se prepora~uva vospostavuvawe na sistem na sobirawe i regularno otstranuvawe na otpadot, pojasi so za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe i vo tekot na grade`nite postapki, istite da se planiraat soodvetno za da se reducira vremeto na koristewe na opremata koja sozdava zgolemena bu~ava. Primenata na site predloèni merki dadeni vo site fazi na planirawe i izvedba na proektot }e ovozmoì eliminirawe na eventualnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot.

Pri funkcioniraweto na objektot ne se sozdavaat {tetni materii koi moè da vlijaat vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot. Globalnata zalo`ba za za{tita na ~ovekovata sredina i posebno za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi, uvoznata zavisnost na Republika Makedonija od energija, kako i potrebata za obezbeduvawe na pogolema raznobraznost i so toa sigurnost vo snabduvaweto so energija neminovno nametnuvaat zgolemeno u~estvo na obnovlivite izvori vo potro{uva~kata na energija.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz socio-ekonomskata sostojba

Realizacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na socio-

ekonomskata sostojba na naselenieto, }e go podobri kvalitetot na ìveeweto i }e go zgolemi standardot na naselenieto. So planskiot prostor

50

}e se zgolemi ekonomskiot rast i }e se namali brojot na nevraboteni vo regionot. Izgradbata na objekti koi koristat obnovlivi izvori na energija }e ja zgolemi ponudata na energetski izvori.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh Vozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava ìvotna

sredina, pa za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno site objekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi za pre~istuvawe.

Za{titata na kvalitetot na atmosferata treba da se ostvaruva preku slednite merki:

Integralna kontrola na zagaduva~ite na atmosferata (me|u koi i izduvnite gasovi od motornite vozila) i nivnoto deluvawe i blagovremeno ukaùvawe na kriti~nite meteorolo{ki pojavi;

Primena na soodvetni tehni~ko-tehnolo{ki merki; Obezbeduvawe uslovi za efikasno prirodno provetruvawe i

koristewe na dominantni vozdu{ni struewa; Podigawe i oformuvawe na za{titni zeleni pojasi (drvoredi); Podobruvawe na sostojbata so zelenite povr{ini so pravilen

raspored na zelenilo; Gradbata vo planskiot opfat na predmetniot opfat potrebno e da

implementira uredi za redukcija ili celosna eliminacija na emisiite vo atmosferata, so cel da se za~uva kvalitetot na ambientniot vozduh;

Pri planiraweto i izgradbata na objektot prioritet da se dava na najdobro dostapnite tehniki i instalacii. Vo tekot na rabotata na objektot istiot }e dade pridones kon

namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi, odnosno }e vlijaat pozitivno vrz kvalitetot na ambientniot vozduh.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

Vo domenot na za{titata na ìvotnata sredina osnovna cel e preku soodvetni planski postavki da se obezbedat uslovi za nepre~en razvoj so istovremeno ~uvawe na kvalitetot na sredinata za ìvot i rabota.

Za ostvaruvawe na navedenata cel, postavkite i potrebite od za{tita na sredinata se vgraduvaat vo site domeni na urbanisti~koto planirawe preku proverka i izgotvuvawe na sovremeni standardi i normativi.

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot na mikro plan i po{irokiot region ili klimatski promeni. Zatoa ne se prepora~uvaat merki.

51

- Merki za za{tita od bu~ava

Emisijata na bu~ava kon okolinata treba da bide vo ramkite na propi{anite grani~ni vrednosti. Pra{aweto za namaluvawe na problemite na bu~avata pri rabotata na hidroelektranata treba da se re{ava so obezbeduvawe na tehniki i tehnologii koi }e pridonesat za namaluvawe na intenzitetot na bu~avata.

Vo sklop na podobruvawe na uslovite za rabota i prestoj eden od bitnite faktori e podigaweto na zeleni nasadi vo lokalitetot i vo negovoto neposredno okruùvawe. Pri redovno rabotewe na hidroelektranata ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina predizvikani od zgolemena bu~ava.

Dokolku vo vremeto na implementacija na planot se uvidi potreba od voveduvawe na dopolnitelni merki na za{tita od bu~ava, istite }e se sprovedat.

- Merki za namluvawe na vlijanijata od vibracii

Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika zna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat nekoi posebni merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi:

- pred zapo~nuvawe na investicijata, investitorot da organizira sobirawe na grade`niot otpad, negovo deponirawe ili iskoristuvawe vo investicionite aktivnosti;

- integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija. Erozijata na podlogata e priroden proces koj {to egzistira niz

geoistorijata i najgolem osvrt se dava na t.n. zabrzana erozija, kade {to intenzitetot na normalnata (geolo{ka) erozija e nekolku pati zgolemen poradi humanite aktivnosti. Erozijata na po~vata e ozna~ena kako najzna~aen, najopasen i najra{iren tip na degradacija na po~vata i e limitira~ki faktor za odr`livo koristewe na zemji{teto. Po~vata moè da bide erodirana poradi dejstvo na veter i voda. Ovoj izve{taj ne e vo mo`nost da dade detali za protiverozivnite i protivporojnite merki za sodrìnata vo opfatot. Detalniot obem na merki i aktivnosti, nivnata precizna lokacija i povr{inska postavenost vo prostorot, }e bidat definirani so osnovni-izvedbeni proekti, vrz osnova na detalni geodetski, geotehni~ki i drugi terenski snimawa i prospekcii.

Doslednata primena na planskite re{enija od strana na investitorot }e bide dovolna garancija za eventualnite vlijanija (zagaduvawe i erozija) da bidat svedeni na minimum.

52

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Vo planiraweto na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina. Za{titata na prirodata ja opfa}a i za{titata na biolo{kata raznovidnost.

Zagrozuvaweto i namaluvaweto na biodiverzitetot e globalen proces koj vo poslednite 100 godini dobiva zagriùva~ki razmeri. Pri~inite za vakviot trend se mnogubrojni, neposredno usloveni i naj~esto te{ko moè da se eliminiraat. Razli~nite dejnosti na ~ovekot vo smisol na menuvawe na prirodata, dovedoa do silni i vo mnogu slu~ai irevizibilni procesi koi neposredno se odrazuvaat vrz promenata ili celosno uni{tuvawe na poodelni ekosistemi, a so toa i do nepovratno is~eznuvawe na golem broj organski vidovi i namaluvawe na nivnite populacii do kriti~na granica.

[to se odnesuva do izrabotkata na ovoj proekt zaradi obezbeduvawe na zdrava ìvotna sredina }e bidat organizirani objekti i postrojki soglasno propisite, normite i standardite koi }e pridonesat za za{tita na vozduhot, vodite, zemji{teto i drugite elementi na ìvotnata sredina i priroda, so maksimalna za{tita na prirodnite vrednosti i retkosti vo planskiot opfat.

Dokolku se utvrdi deka izgradbata na malata hidroelektrana }e predizvika naru{uvawe na prirodniot potencijal i biolo{kata i predelskata raznovidnost na prostorot potrebno e da se predvidat

soodvetni merki za za{tita soglasno zakonot za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13 i 41/14).

Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata se primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so prostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Dokolku pri izrabotkata na planot ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodnoto nasledstvo koi moàt da bidat zagrozeni so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se prevzemat slednite merki na za{tita na prirodnoto nasledstvo:

- Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na objektite proglaseni i predloèni kako prirodno nasledstvo;

- Da se izbegne gubewe, modifikacija i fragmentacija na ìveali{tata i prekumerno iskoristuvawe na biolo{kite resursi, so cel da se namalat ili celosno eliminiraat negativnite posledici vrz stabilnosta na ekosistemite i degradacija na biodiverzitetot;

- Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita da se dozvolat samo nau~no-istraùva~ki aktivnosti;

- Na mestata so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i ìvotinski vidovi samo vo sanitarno-zdravstveni celi so specijalna dozvola od nadleèn organ;

53

- Na podra~jata koi se predloèni za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i samo so specijalna dozvola od nadleèn organ;

- Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejsa`;

- Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prevzemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;

- Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetnite institucii vo okruùvaweto;

- Za za{tita na prirodniot biodiverzitet, so poseben akcent vrz ekolo{kata struktura i poddr{ka na prirodnite procesi da se promoviraat edukativni i rekreativni aktivnosti;

- Pri izrabotkata na urbanisti~kata dokumentacija da se implementiraat merki za za{tita na biodiverzitetot.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenite aktivnosti vo planskata dokumentacija da bidat vo

nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot. So izrabotka na ovoj Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~ka razrabotka i realizacija. Zatoa ne se predvideni nikakvi merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Implementacijata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 71/04, 115/07, 18/11, 148/11 i 23/13) se ureduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata, na~inot na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti za za{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na imatelite i ograni~uvawata na pravata na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo javen interes.

Vo prostorot za koj se raboti ovoj opfat ne e evidentirano kulturno nasledstvo. Vo tekot na realizacija na predvidenite povr{ini za gradba od ovoj plan, pri nivnoto temelewe dokolku se naide na arheolo{ki ostatoci

54

zaradi prevzemawe na za{titni merki, potrebno e da se informiraat slu`bite nadle`ni za za{tita na kulturno-istoriskoto nasledstvo koi }e propi{at posebni uslovi i reìm za nivna za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 9/11-pre~isten tekst i 123/12), sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mera da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto.

Vo slu~aj na istekuvawe na maslo od mehanizacijata na okolnoto zemji{te, zagadenata po~va da bide otstraneta i soodvetno dislocirana, soglasno zakonskite propisi od oblasta na upravuvaweto so otpadot.

Za cvrstiot otpad se predviduva sobirawe vo kontejneri za otpadoci, da se opredelat punktovi za sobirawe na otpadot, poplo~eni mesta za deponirawe na otpadocite. - Vo operativnata faza na planiraniot objekt, grade`niot otpad da se

sobira, selektira i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da se prevzema od strana na komunalnoto pretprijatie ili ovlasteno pravno lice;

- Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto.

Ovie elementi }e ovozmoàt spre~uvawe na zagaduvaweto na po~vite i na podzemnite vodi, a so toa i na ìvotnata i rabotnata sredina voop{to.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi

Strategijata za koristewe i razvoj na vodostopanstvoto e uslovena od

faktot deka R. Makedonija e zemja siroma{na so voda poradi {to vodata treba racionalno da se koristi i tro{i. Vo razvojot na vodostopanstvoto i vodostopanskata infrastruktura mora da se zapazi konceptot na odr`liv razvoj koj e naso~en kon racionalno koristewe na prirodnoto bogatstvo na zemjata, a so toa i podobruvawe na kvalitetot na ìveewe. Edna od celite vo razvojot na vodostopanstvoto vo Republikata e celosno koristewe na hidropotencijalot na vodotecite vo sklop na pove}enamenski sistemi. Izgradbata na hidroelektranata pretstavuva realizacija na celite zacrtani so Prostorniot Plan na R. Makedonija za racionalno i celosno iskoristuvawe na vodnite resursi vo Dràvata.

Pri izvedbata na grade`nite zafati i vo funkcioniraweto na hidroelektranata potrebno e da se prevzemat site neophodni tehni~ko za{titni merki za da ne dojde do naru{uvawe na ìvotnata sredina. Sekoj subjekt e dolèn vo tekot na svoite aktivnosti da prevzema merki so koi }e se spre~i zagaduvaweto na vodite i da izbegnuva aktivnosti koi bi predizvikale rizici i negativni efekti vrz ìvotnata sredina.

55

Pri planiraweto na ovoj proekt potrebno e da se ima vo predvid slednoto:

Pri realizacija na predvidenite aktivnosti na teren da se vnimava da ne dojde do iskoristuvawe na zemji{teto na na~in i obem so koj bi se zagrozile negovite prirodni vrednosti, kvalitetot i koli~inata i reìmot na povr{inskite i podzemnite vodi;

Potencijalnata erozija na zemji{teto treba da se spre~i so {to e mo`no pobrzo zavr{uvawe na zemjenite raboti i iskopuvawa i nivno prekrivawe so vegetacija. Merkite za kontrola na erozivnite procesi za vreme na izgradbata vklu~uvaat primena na ograduvawata na nagibite. ]e napomeneme deka }e se sozdade fekalna otpadna voda od

rabotnicite koi }e gi izvr{uvaat svoite rabotni obvrski se do celosna izgradba na objektot, so {to ovaa fekalna otpadna voda }e treba da se zafa}a vo mobilni toaleti koi }e se odrùvaat postojano. Drug vid na otpadna voda ne se o~ekuva da se sozdava.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i i havarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskata dokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmoàt minimizirawe na eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo operativnata faza.

- Merki za za{tita i spasuvawe Sistemot za za{tita i spasuvawe se ostvaruva preku:

Nabquduvawe, otkrivawe, sledewe i prou~uvawe na mo`nite opasnosti;

Ublaùvawe i spre~uvawe na nastanuvawe na mo`nite opasnosti;

Izvestuvawe i predupreduvawe za mo`nite opasnosti i davawe upatstva za za{tita, spasuvawe i pomo{;

Edukacija i osposobuvawe za za{tita, spasuvawe i pomo{;

Organizirawe na silite za za{tita i spasuvawe i vospostavuvawe i odrùvawe na drugite formi na podgotvenost za za{tita, spasuvawe i pomo{;

Samoza{tita, samopomo{ i zaemna pomo{;

Mobilizacija i aktivirawe na silite i sredstvata za za{tita i spasuvawe;

Odreduvawe i izveduvawe na za{titnite merki;

Spasuvawe i pomo{;

Otstranuvawe na posledicite od prirodni nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i, do obezbeduvawe na osnovnite uslovi za ìvot;

Nadzor na sproveduvaweto na za{titata i spasuvaweto;

56

Davawe na pomo{ na podra~jata koi pretrpele {teti od pogolemi razmeriod prirodni nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i, a koi iskaàle potreba za toa i

Primawe pomo{ od drugi dràvi. Zaradi organizirano sproveduvawe na za{tita i spasuvaweto,

u~esnicite vo sistemot za za{tita i spasuvawe, donesuvaat Plan za za{tita i spasuvawe od prirodni nepogodi, epidemii, epizootii, epifitotii i drugi nesre}i. Planot se izrabotuva vrz osnova na Procena na zagrozenost od prirodni nepogodi, epizootii i epifitotii i drugi nesre}i. Planot za za{tita i spasuvawe sodrì preventivni i operativni merki, aktivnosti i postapki za za{tita i spasuvawe. Planot go donesuva Sovetot na Op{tinata.

Merkite za za{tita i spasuvawe zadolìtelno se primenuvaat:

Pri planiraweto i ureduvaweto na prostorot i naselbite;

Vo proektite za gradbi i tehnolo{ki procesi nameneti za skladirawe, proizvodstvo i upotreba na opasni materii, nafta i nejzinite derivati, energetski gasovi, javniot soobra}aj, crna i oboena metalurgija, kako i za javna, administrativna, kulturna, turisti~ko-ugostitelska dejnost i

Pri izgradba na gradbi i infrastruktura. Vo funkcija na ureduvaweto na prostorot zadolìtelno treba da se

obezbedi:

Izgradba na gradbi otporni na seizmi~ki dejstva;

Regulirawe na vodotecite i izgradba na sistem na odbrambeni nasipi;

Izgradba na snegoza{titni pojasi i po{umuvawe na golinite;

Obezbeduvawe na protivpoàrni pre~ki;

Izgradba na gradbi za za{tita;

Izgradba na potrebna infrastruktra.

- Merki za za{tita od poàr

Preventivni merki za za{tita i spasuvawe od poàr, eksplozii i

opasni materii se aktivnosti koi se planiraat i sproveduvaat so prostornoto i urbanisti~koto planirawe i so primena na tehni~kite normativi pri proektirawe i izgradba na gradbite, se propi{ani soglasno

Pravilnik za merki za za{tita od poàri, eksplozii i opasni materii („Sl. Vesnik na RM” br. 32/11);

Investitorot vo proektnata dokumentacija za izgradba na gradbi, dolèn da izgotvi poseben elaborat za za{tita od poàr, eksplozii i opasni materii i da pribavi soglasnost za zastapenost na merkite za za{tita od poàr, eksplozii i opasni materii.

Organizacijata i sproveduvaweto na za{titata i spasuvaweto od poàr, koja se ostvaruva vo ramkite na sistemot za za{tita i spasuvawe se

ureduva so Zakonot za poàrnikarstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04), Uredbata za sproveduvawe na za{titata i spasuvaweto od poàri („Sl.

57

Vesnik na RM” br. 98/05) i Pravilnikot za merki za za{tita od poàri, eksplozii i opasni materii („Sl. Vesnik na RM” br. 32/11).

Vo odnos na dispozicijata na protivpoàrnata za{tita, planskiot opfat, vo slu~aj na poàr }e go opsluùva protivpoàrnata edinica od Berovo. Vo procesot na planirawe potrebno e da se vodi smetka za konfiguracija na terenot, stepen na zagrozenost od poàri i uslovi koi im pogoduvaat na poàrite: klimatsko-hidrolo{kite uslovi, ruàta na vetrovi i sli~no, koi imaat vlijanie vrz zagrozenost i za{tita od poàri.

Zaradi pouspe{na za{tita od vakvite pojavi se prevzemaat niza merki za otstranuvawe na pri~inite za predizvikuvawe na poàri, spre~uvawe na nivnoto {irewe, gasnewe i ukaùvawe pomo{ pri otstranuvawe na posledicite predizvikani so poàri. Zatoa potrebno e planiranata soobra}ajna infrastruktura so horizontalnite i vertikalnite elementi na kolovozot da ovozmoàt nepre~ena intervencija na protivpoàrnite vozila, dovodnata mreà na voda da e so kapacitet koj ovozmoùva napojuvawe na nadvore{nata hidrantska mreà okolu gradbite, vo soglasnost so PP normi i standardi, vodeweto na drugata infrastruktura da e vo infrastrukturni koridori, podzemno postaveni na dozvoleni bezbednosni me|usebni rastojanija, koe }e se definira so osnovnite proekti.

Gromobranskata instalacija da se re{i soglasno Pravilnikot za MK

standardi za za{tita na objekti od atmosferski praznewa („Sl. Vesnik na

RM” br. 101/06). Vo planiraweto da se predvidi izrabotka na klasi~na gromobranska instalacija za za{tita na objektot od elektri~ni praznewa.

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

Za{titata od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vo urbanisti~kite planovi vo tekot na planiraweto na prostorot. Spored postojnite analizi i dobienite rezultati za seizmi~nost na mesnoto podra~je spored o~ekuvanite dejnosti na zemjotresi vo idnina, osnoven

stepen na seizmi~ki itenzitet vo podra~jeto iznesuva 8° po MCS. Definirawe na seizmi~ki hazard vsu{ost pretstavuva definirawe na ekonomsko-tehni~ki kriteriumi za prifatlivo nivo na bezbedenost na grade`nata konstrukcija za razli~ni materijali na objektite.

Za da se izbegne seizmi~kiot hazard potrebno e gradbata da se gradi spored parametrite i kriteriumite za seizmi~ka gradba.

Vo slu~aj na mo`ni razurnuvawa bilo od zemjotres ili od vozdu{en voen udar, planiranoto re{enie na uli~nata mreà obezbeduva: - brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto (nema tesni grla); - brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila; - nepre~ena intervencija; - {tetite da se svedat na minimum; - brza sanacija na posledicite.

58

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto.

Osnovni celi na planot za monitoring se:

Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot;

Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna;

Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;

Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;

Minimizirawe na otpadot, reciklirawe i negova povtorna upotreba;

Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii. Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istraùvawa

~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv.

Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite.

So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina.

[to se odnesuva do izrabotkata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka na planot i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot.

Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo ìvotnata sredina: - Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na po~vata; - Sledewe na bu~avata.

So ovoj plan }e se ovozmoì:

59

Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;

Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;

Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;

Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na ìvotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

60

10. Netehni~ko rezime

Nekolku tehnologii, osobeno energijata dobiena od veter, malite hidrocentrali i son~evata energija se ekonomski konkurentni. Iskoristuvaweto na energijata od veter e najbrz raste~ki segment na proizvodstvo na energija od obnovlivi izvori na energija. Kako dobri strani na iskoristuvaweto na energijata od veterot e golemata sigurnost pri rabota na postrojkata, nemaweto tro{oci za gorivo a so toa i nema zagaduvawe na ìvotnata sredina. Negativni strani se visokite tro{oci za izgradba kako i promenlivosta na brzinata na veterot (nema garancija za isporaka na energija).

Son~evata energija e mo}en izvor na obnovliva energija. Ovaa energija lesno se akumulira i ne predizvikuva zagaduvawe na ìvotnata sredina, {to ja pravi mnogu povolen izvor za dobivawe na toplinska energija ili elektri~na energija. Blagodarej}i na dolgiot ìvoten vek i ednostavnata gradba fotovoltai~niot sistem e pogoden za postavuvawe na lokaliteti kade moè da se povrze so postoe~kata elektroenergetska mreà kako nejzino nadopolnuvawe. Povrzuvaweto na fotovoltai~nite }elii e preku transmisioni elektri~ni vodovi (podzemni kabli) do trafostanica, a potoa so nadzemen kabel do dalnovod na postoe~kata elektroenergetska mreà. Iako raspolo`livosta na son~evata energija ima pogolema (kratkoro~na) predvidlivost od veternata energija sepak ovaa tehnologija e va`na zatoa {to proizvodstvoto od fotonaponski izvori e namaleno vo periodite od godinata koga ima nedostatok od energija i mo}nost. Osnovni principi na direktno iskoristuvawe na energijata od Sonceto se:

Solarni kolektori (pripremawe na vrela voda i greewe na prostorii);

Fotonaponski }elii (direktno pretvorawe na son~evata energija vo elektri~na energija);

Fokusirawe na son~evata energija (upotreba vo golemi energetski postrojki, golemi generatori ili toplinski pogoni). Hidroenergijata e najzna~aen obnovliv izvor na energija, a voedno i

edinstven koj e ekonomski konkurenten na fosilnite goriva i nuklearnata energija. Hidroenergijata nemoè da se koristi bilo kade bidej}i taa pobaruva brzo istekuvawe na vodata, a i poèlno e da ima voda vo tekot na celata godina zatoa {to elektri~nata struja nemoè eftino da se ~uva. Gradbata na hidroelektranata }e ja zgolemi ponudata na energetski izvori vo ovoj region i po{iroko i }e go podigne iskoristuvaweto na obnovlivite izvoti na energija.

Okolu 70% od povr{inata na zemjata e pokriena so voda. Taa otsekoga{ pretstavuvala centralen resurs vo ~ovekoviot razvoj. Upotrebata na hidroenergija beleì kontinuiran tehni~ki razvoj i vo momentov pretstavuva vtoriot najiskoristen izvor na obnovliva energija vo svetot, vedna{ zad cvrstata biomasa. Od hidroenergijata se dobiva mnogu

61

golem del od obnovlivata energija, so {to se proizveduvaat 16,6% od svetskata potro{uva~ka i 92% od vkupnata elektri~na energija.

Intencijata na ovoj proekt e da integrira odredeno koli~estvo na elektri~na energija od obnovliv izvor na makedonskiot energetski Pazar. Toa }e ovozmoì soodvetni pridobivki vo domenot na za{titata na ìvotnata sredina vo forma na namaluvawe na emisiite na stakleni~ki i drugi {tetni gasovi koi se proizvod od koristewe na fosilni goriva (jaglen, nafta i dr.).

Treba da se napomene deka proektite bazirani na obnovlivi izvori na energija, pokraj soodvetnite smaluvawa na emisiite na stakleni~ki gasovi moàt da se povrzat i drugi pridobivki koi se vo nasoka na odr`liv razvoj. Kako takvi, ovie proekti moàt da se kvalifikuvaat preku mehanizmot za ~ist razvoj so {to se podobruva ekonomijata na proektot, a so toa se zgolemuva interesot, pred se, na stranski investitori.

Vo izve{tajot za Strategiskata ocena za ìvotna sredina se zemeni se detali od planot, programite i strategiite, kako i informaciite koi se utvrdeni pri izgotvuvaweto, a se od osobeno zna~ewe za mo`nite vlijanija za ìvotnata sredina.

Izve{tajot na ovoj planski dokument gi opfa}a podatocite za:

Postojnata sostojba na planskiot opfat;

Potencijalnite vlijanija vrz naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i dr.

Merkite za za{tita, namaluvawe ili kompenzirawe na vlijanijata;

Sostojbata na ìvotnata sredina bez implementacijata na planot;

Planot za monitoring na ìvotnata sredina. Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se dava

mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki.

Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na ìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata, ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina i lu|eto.

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na eventualnite vlijanija od sproveduvawe na planot. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a do

62

podobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko angaìrawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj.

Osnovna cel na izrabotuvawe na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, e da se ovozmoì izgradba na objekt za proizvodstvo na elektri~na energija. Prostornite kvaliteti na vodite vo Republika Makedonija iniciraat koncesionirawe na vodite za izgradba na mali hidroelektri~ni centrali za proizvodstvo na elektri~na energija. Za izrabotka na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, e pokrenata inicijativa od strana na MINKA-ENERGOTEK DOO - Skopje.

Cel na izrabotkata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo e izrabotka na planska dokumentacija koja }e se izraboti na osnova na vaè~kata zakonska regulativa, Aùrirana geodetska podloga, Izvod od Prostoren plan na RM-Uslovi za planirawe na prostorot za planiraniot opfat, izvestuvawe za postojna infrastruktura od Javnite pretprijatija, a se vo soglasnost so

Zakonot za Prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14),

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 37/14, 125/14 i 148/14) i Pravilnikot za pobliska sodrìna razmer i na~in na grafi~ka obrabotka

na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14). Soglasno ~len 51-a od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14) so Proektot za infrastruktura za infrastrukturni objekti sostaveni od pove}e delovi od koi najmalku eden del pretstavuva liniska infrastruktura pokraj trasata na infrastrukturata se utvrduvaat i povr{inite za gradewe na delovite od objektot so koi infrastrukturniot objekt pretstavuva grade`na i funkcionalna celina.

Predmetnata lokacija e opfatena vo ramkite na Prostorniot plan na RM, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo spored koj se izraboteni Uslovite za planirawe na prostorot od Agencijata za planirawe na prostorot - Skopje, Republika Makedonija, soglasno koi od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e dobieno re{enie za Uslovi za planirawe na prostorot.

Bidej}i se raboti za planski opfat za koj se izgotvuva urbanisti~ka planska dokumentacija za gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica, t.e. istiot e lociran vo Prostorniot plan na RM, planskiot opfat se odnesuva samo na predmetnata lokacija.

Prostorot definiran za izrabotka na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka

63

Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, treba da ovozmoì izgradba na objekt za proizvodstvo na elektri~na energija.

Instaliranata mo}nost na hidrocentralata e 250 Kw i se sostoi od slednite objekti:

Zafat na gradba;

Vkopan cevovod so pridru`ni objekti - {ahti za vozdu{en ventil;

Ma{inska zgrada. Definiraniot prostor za izrabotka na navedeniot planski dokument zafa}a povr{ina od 33004 m2. Izgradbata na mala hidroelektri~na centrala }e ja zgolemi ponudata na energetski izvori (elektri~na energija) vo ovoj region kako i }e go podigne zna~eweto vo iskoristuvaweto na obnovlivite izvori na energija. Industriskoto proizvodstvo se o~ekuva da bide zastapeno vo site op{tini i da ostvaruva raste` koj }e pridonese za zgolemuvawe na vrabotuvaweto, podobruvawe na uslovite za ìveewe na gra|anite na po{irokiot prostor na zemjata. Vo ovoj kontekst, izrabotkata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, }e bide vo funkcija na opredelbite za zgolemuvawe na proizvodstvoto na hidroenergija i odr`liv razvoj.

Organizacijata, namenata, vidot i obemot na proizvodstvoto i negovo soodvetno alocirawe se naso~uva kon obezbeduvawe na ekonomski prosperitet na podra~jeto na za{titenite zoni, preku primena na proizvodni tehnologii koi{to ne se vo konflikt so reìmot na za{tita na ovie prostori.

Zgolemuvaweto na uvozot na elektri~na energija vo poslednive godini ja potencira va`nosta na izgradbata na novi izvori. Izgradbata na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, }e dade pridones i vo zgolemuvawe na u~estvoto na obnovlivite izvori na energija.

Za prostorot e potrebno da se postigne povisok standard vo odnos na:

povr{ina za gradba;

kvalitet na gradba;

upotreba na materijali;

soodvetni instalacii;

obezbeduvawe na site soobra}ajni uslovi za proto~nost i bezbednost na soobra}ajot i kompleksno re{avawe na soobra}ajot vo miruvawe;

povrzuvawe so infrastrukturni sistemi, kako i mo`nost od realizacija na novi sistemi. Pri uvid na lice mesto vo granici na planskiot opfat nema postojni

objekti. Predmetniot planski opfat e so namena NZ-neizgradeno zemji{te. Od analizata na postojnata dokumentacija i prostornite mo`nosti na

lokalitetot proizleguvaat mo`nosti za realizacija na potrebnite programski sodrìni i mo`nost za dobar prostoren razvoj na Republikata.

64

Osnovnata strate{ka opredelba e ostvaruvawe na povisok stepen na vkupnata funkcionalna integriranost na prostorot na dràvata, kako i obezbeduvawe uslovi za zna~itelno pogolema infrastrukturna i ekonomska integracija so sosedite i ostanatite evropski zemji. Ostvaruvaweto na povisok stepen na integriranost na prostorot na Republikata podrazbira namaluvawe na regionalnite disproporcii, odnosno kvalitativni promeni vo prostornata, ekonomskata i socijalnata struktura. Vo investicionite odluki, striktno se po~ituvaat lokacionite, tehno-ekonomskite i kriteriumite za za{tita na ìvotnata sredina, koi se usvoeni na nacionalno nivo. Edna od osnovnite celi se odnesuva na {tedewe, racionalno koristewe i za{tita na prirodnits resursi, iskoristuvawe na pogodnostite za proizvodstvo i locirawe na aktivnosti na prostori vrzani so mestoto na odgleduvawe ili iskoristuvawe.

Prema zaklu~okot od analizata na postojnata sostojba, potrebite i barawata od korisnicite na prostorot i postavkite i nasokite od planskite dokumenti, mo`nostite za prostoren razvoj treba da se dviàt vo nasoka na:

racionalno iskoristuvawe na grade`noto zemji{te;

definirawe na povr{ini za gradewe, procent na izgradenost i koeficient na iskoristenost vo ramkite na planskiot koncept;

re{avawe na soobra}ajot i soobra}ajot vo miruvawe (parkirawe);

optimalno dimenzionirawe na komunalnata infrastruktura. Tehni~koto re{enie pritoa }e gi zapazi osnovnite uslovi:



nepre~eno propu{tawe na golemite vodi (stogodi{na golema voda). Proektot za infrastruktura so dosledna primena na aktuelnata

zakonska i podzakonska regulativa, treba da predloì razvoj {to }e ovozmoì podobar stepen na iskoristenost na grade`noto zemji{te i mo`nost za planirawe na prostorot (organizacija, ureduvawe i izgradba na objekti). Predmet na rabota e izrabotka na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, vo koj e primenet metodolo{ki pristap i postapka vo soglasnost so Odredbite od Zakonot za

Prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14). Imaj}i go vo predvid Izvodot od Prostorniot plan na RM spored koj se izraboteni Uslovite za planirawe na prostorot, kako vlezen parametar i smernica pri planiraweto na prostorot se pristapi kon izrabotka na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na Bregalnica-MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo, za izgradba na objekti so namena: E1-komunalna infrastruktura (zafat so talo`nica) i E2-komunalna suprastruktura (ma{inska zgrada).

65

Sodrìnata na proektot e utvrdena so Zakonot za Prostorno i

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14), Pravilnikot za standardi i

normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12, 126/12, 19/13, 95/13, 37/14, 125/14 i 148/14) i Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl.

Vesnik na RM” br. 78/06 i 37/14). Predmetniot planski opfat za koj se izrabotuva Proekt za

infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo e so povr{ina od 33004 m2.

Planiraniot opfat na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo e lociran vo blizina na reka Bregalnica i istiot pominuva niz neizgradeno zemji{te.

Bidej}i se raboti za planski opfat za koj ne postoi urbanisti~ka planska dokumentacija, t.e. istiot e lociran vo Prostorniot plan na RM, planskiot opfat se odnesuva samo na predmetnata lokacija.

Vo granicite na planskiot opfatot spored sistemot na klasi na nameni, predvideni se slednite klasi na nameni:

E1-komunalna infrastruktura (zafat so talo`nica);

E2-komunalna suprstruktura (ma{inska zgrada).

Vrz osnova na predloènoto infrastrukturno re{enie vo urbanisti~kata dokumentacija i postojnata sostojba se planira izgradba na mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica, koja pominuva niz povr{ini na neizgradeno zemji{te.

Po dolìna na celata trasa od podzemniot cevkovod se obezbeduva za{titen koridor po 7.50 m od osovinata na cevkovodot. Vo za{titniot koridor ne se dozvoluva gradba na objekti.

Planiraniot opfat na Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo e lociran vo blizina na reka Bregalnica i istiot pominuva niz neizgradeno zemji{te.

Istiot e povrzan so op{tina Peh~evo preku nekategoriziran lokalen pat.

Realizacijata na pristapnite pati{ta do infrastrukturniot del ne se tretiraat vo predmetniot planski opfat, odnosno soglasno Zakonot za

gradba („Sl. Vesnik na RM” br. 59/11, 144/12, 25/13, 79/13, 163/13, 27/14, 28/14 i 115/14) odobrenie za gradewe ne e potrebno za nekategoriziran pat koj sluì za stopanisuvawe so {umi i koristewe na drugi prirodni resursi odobreni so poseben propis.

Za komunalnata infrastruktura, vodovod, fekalna i atmosferska kanalizacija evidentirano e slednoto:

Ne se planira vodosnabduvawe na objektite;

Ne se planira atmosferska kanalizaciona mreà;

66

Ne se planira fekalna kanalizaciona mreà;

Vo granici na planskiot opfat ne se planira objekt od elektroenergetska infrastruktura;

Vo granici na planskiot opfat ne se planira objekt i instalacii od telekomunikaciska infrastruktura.

67

11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13 i 42/14);

2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05);

3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina

(„Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i

promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata

sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);

5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,

procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za

SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07);

8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08); 9. Pravilnik za standardi i normativi za planirawe na prostorot („Sl.

Vesnik na RM” br. 69/99); 10. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM”

br. 24/08, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 60/11, 144/12, 55/13, 163/13 i 42/14);

11. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11, 59/12 i 163/12);

12. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na

kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04);

13. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 44/12);

14. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 15. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i

podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99, 71/99); 16. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);

68

17. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 9/11, 123/12 i 163/13);

18. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05);

19. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11 i 163/13);

20. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e

naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93);

21. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 71/04, 115/07, 18/11, 148/11 i 23/13);

22. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13 i 41/14);

23. Zakon za blagosostojba na ìvotnite („Sl. Vesnik na RM” br. 113/07); 24. Zakon za blagosostojba na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98;

06/00);

25. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98; izmeni 06/00);

26. Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 92/07, 136/11, 23/13 i 25/13);

27. Zakon za energetika („Sl. Vesnik na RM” br. 16/11, 136/11 i 79/13); 28. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 95/02, 131/12 i 24/13).

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo ìvotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES)

1882/2003 3. Regulativa za prenos na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite

94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES) 2408/98, (ES) 120/97 i (ES) 2557/2001

4. Direktiva za upravuvawe so otpadot od industrija za ekstrakcija na mineralni surovini (2006/21/ES)

5. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES), dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003

6. Direktiva za nacionalni plafoni na emisii (2001/81/ES) 7. Direktiva za benzen i jaglerod monoksid (2000/69/ES) 8. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES 9. Direktiva 2004/107/ES za arsen, kadmium, ìva, nikel i policikli~ni

jaglevodorodi vo ambientniot vozduh 10. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so

Direktivata 2003/73/ES

69

11. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata 2455/2001/ES

12. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003

13. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003

14. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007

15. Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES) 16. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES)

dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000.

17. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007)

18. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES

19. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES i Regulativata (ES) 807/2003

20. Direktiva za Strate{ka ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES) 21. Direktiva za pristap na informacii za ìvotnata sredina

(2003/4/ES) 22. Direktiva za Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina

(85/337/EES) dopolneta so Direktivite 97/11/ES i 2003/35/ES

70

Dodatok

71

Koristena literatura

Prostorniot plan na RM, 2004

Proekt za infrastruktura-liniska infrastrukturna gradba za mala hidroelektri~na centrala na reka Bregalnica - MHEC 329, KO Peh~evo, op{tina Peh~evo;

Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008

Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;

Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006

Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;

Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;

Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;

Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;

Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);

Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;

Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;

Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;

Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;

Direktiva za stani{ta (92/43/EES);

Direktiva za divi ptici (79/409/EES);

Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);

Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);

Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);

Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);

Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (85/537/EES);

Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);

EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);

Direktivata na sovetot 96/61/ES od 24.09.1996 god. za integrirana kontrola i prevencija od zagaduvaweto;

Dostapni iskustva i praktiki.

Documents

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA · 2015. 6. 14. · Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina ..... 58 . 10 10. ... pri rabota na postrojkata, nemaweto tro{oci