Konsolidirani finansiski izve{tai za godinata zavr{ena na ... banka 2007.pdfZakonot za Trgovski Dru{tva, Pravilnikot za vodewe smetkovodstvo (Slu`ben vesnik na RM br.94/2004, br.11/2005

EUROSTANDARD Banka AD Skopje

Konsolidirani finansiski izve{tai za godinata zavr{ena na

31 dekemvri 2007

Sodrìna

Izve{taj na revizorite Finansiski izve{tai

Konsolidiran bilans na sostojba 1 Konsolidiran bilans na uspeh 2 Konsolidiran izve{taj za promenite vo kapitalot 3 Konsolidiran izve{taj za pari~niot tek 4 Bele{ki kon konsolidiranite finansiski izve{tai 6

EUROSTANDARD Banka AD Skopje Konsolidirani finansiski izve{tai

4

Konsolidiran izve{taj za pari~niot tek

Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri

Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Pari~en tek od osnovnata dejnost (Zaguba) / dobivka za godinata (102.824) 12,033Koregirana za: Amortizacija 17,18 9.425 10.054Rashoduvani nedvi`nosti i oprema - 428Kapitalna dobivka od nedvi`nosti i

oprema (143) (57)Kapitalna dobivka/(zaguba) od sredstva

dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa (1.234) 119

Kapitalna dobivka od proda`ba na hartii od vrednost dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa - (54.312)

Zagubi od o{tetuvawe na sredstva dobiena vo zamena za somnitelni ili sporni pobaruvawa 13.531 -

Neto zagubi poradi o{tetuvawe 14,23 67.886 85.212Neto prihodi od kamati (95.383) (107.939)Prihodi od dividendi (510) (70)Danok od dobivka - 2.128Zaguba od prekinato rabotewe 38.710 5.049 (70.542) (47.355)Promena vo plasmani vo drugi banki (318.643) 12.752Promena vo krediti i avansi dadeni na

ostanati klienti (143.121) 127.592Promena vo sredstva dobieni vo zamena za

somnitelni i sporni pobaruvawa 4.901 61.430Promena vo ostanata aktiva (1.460) 1.369Neto promena vo sredstvata ~uvani za proda`ba 14.250 (29.915)Promena vo depoziti od banki i ostanati

finansiski organizacii 663.635 41.502Promena vo depoziti od drugi klienti (9.433) (220.185)Promena vo ostanati obvrski i posebna

rezerva za vonbilansni stavki 1.844 (714) 141.431 (53.524)Naplateni kamati 122.443 139.418Plateni kamati (32.922) (28.254)Platen danok od dobivka (442) (4.318)Neto pari~en tek od osnovnata dejnost 230.510 53.522


5

Konsolidiran izve{taj za pari~niot tek (prodolènie)

Za godinata zavr{ena na 31 dekemvri

Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Pari~en tek od investiciona dejnost Nabavka na nedvi`nosti i oprema 16 (17.492) (11.469)Prilivi od proda`ba na nedvi`nosti i

oprema 143 181Nabavka na nematerijalni sredstva 18 (5.550) (1.861)Prilivi od vloùvawa 400 -Neto pari~en tek od investicionata

dejnost (22.499) (13.149) Pari~en tek od finansirawe Plateni dividendi 25 (10.085) (26.843)Neto pari~en tek od finansirawe (10.085) (26.843) Neto zgolemuvawe / (namaluvawe) na

pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent 197.926 13.330

Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent na 1 januari 600.337 587.007

Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent na 31 dekemvri 12 798.263 600.337

Bele{kite na stranite 6 - 51 se sostaven del na ovie konsolidirani finansiski izve{tai.


6

Bele{ki kon konsolidiranite finansiski izve{tai

1. Op{ti informacii

EUROSTANDARD Banka AD Skopje ("Bankata") e akcionersko dru{tvo registrirano i so sedi{te vo Republika Makedonija. Konsolidiranite finansiski izve{tai na Bankata na i za godinata zavr{ena na 31 dekemvri 2007 se sostojat od finansiskite izve{tai na Bankata i nejzinata podru`nica Po{tenska banka AD Skopje (zaedni~ki imenuvani kako ”Grupata”).

Adresata na registriranoto sedi{te na Bankata e:

ul. 27 Mart b.b. (Mal Ring) 1000 Skopje Republika Makedonija

Pozna~ajni aktivnosti na Grupata se odobruvawe krediti, primawe depoziti, obavuvawe platen promet so stranstvo i vo zemjata i posreduvawe pri obezbeduvaweto na devizni sredstva za nejzini komitenti.

2. Osnova za izgotvuvawe na finansiskite izve{tai

(a) Izve{taj za usoglasenost

Konsolidiranite finansiskite izve{tai se izgotveni vo soglasnost so Zakonot za Trgovski Dru{tva, Pravilnikot za vodewe smetkovodstvo (Slu`ben vesnik na RM br.94/2004, br.11/2005 i br.116/2005), Zakonot za banki i Odlukata za konsolidirana supervizija ("Sl. Vesnik na RM" br. 84/2003) osven vo delot na priznavawe na odloèno dano~no sredstvo soglasno iziskuvawata na Me|unarodniot smetkovodstven standard MSS 12 Danoci na dobivka (vidi bele{ka 3 (`)).

Vo tekot na godinata Grupata go prifati Me|unarodniot Standard za Finansisko Izvestuvawe ("MSFI") 7 Finansiski instrumenti: Obelodenuvawa so {to se zgolemi obemot na informacii koi treba da bidat obelodeneti vo finansiskite izve{tai, no koi nemaat vlijanie na dobivkata ili finansiskata pozicija na Grupata. Vo soglasnost so barawata za tranzicija od standardot, Grupata obezbedi sporedlivi informacii.


7


2. Osnova za izgotvuvawe na finansiskite izve{tai (prodolènie)

(b) Osnovi za merewe

Konsolidiranite finansiski izve{tai se izgotveni spored istoriska vrednost osven za:

• finansiskite instrumenti za trguvawe koi {to se merat po objektivna vrednost

• sredstvata raspolo`livi-za-proda`ba koi {to se merat po objektivna vrednost i

• netekovnite sredstva ili grupi za otu|uvawe klasificirani kako takvi koi se ~uvaat za proda`ba, koi {to se merat po poniskata od nivnata smetkovodstvena vrednost i objektivna vrednost, namalena za tro{ocite za proda`ba.

(v) Funkcionalna i izvestuva~ka valuta

Konsolidiranite finansiski izve{tai se prikaàni vo makedonski denari ("MKD"), koj e funkcionalna valuta na Grupata. Osven kade {to e navedeno, finansiskite informacii se prikaàni vo iljadi makedonski denari.

3. Zna~ajni smetkovodstveni politiki

Smetkovodstvenite politiki prikaàni vo prodolènie se primenuvani konzistentno za site periodi prikaàni vo ovie konsolidirani finansiski izve{tai i se primenuvani konzistentno od dru{tvata vo Grupata.

(a) Osnova za konsolidirawe

(i) Podru`nici

Podru`nici se onie pretprijatija koi se upravuvani (kontrolirani) od Grupata. Kontrolata postoi koga Grupata ima mo}, direktno ili indirektno, da upravuva so finansiskite i delovnite politiki na podru`nicite za da se zdobie so odredena korist od tie aktivnosti. Finansiskite izve{tai na podru`nicite se vklu~eni vo konsolidiranite finansiski izve{tai od momentot na zapo~nuvaweto do momentot na zavr{uvaweto na kontrolata vrz niv.


8


3. Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolènie)

(a) Osnova za konsolidirawe (prodolènie)

(ii) Transakcii eliminirani pri konsolidacija

Transakciite vo ramkite na Grupata, kako i bilo kakvi nerealizirani dobivki i zagubi koi proizleguvaat od transakciite vo ramkite na Grupata, se eliminirani pri izgotvuvaweto na konsolidiranite finansiski izve{tai. Nerealiziranite zagubi se eliminiraat na istiot na~in kako i nerealiziranite dobivki, no samo dokolku nema dokazi za o{tetenost.

(b) Transakcii vo stranska valuta

Transakciite vo stranska valuta se iskaùvaat spored kursot vaè~ki na denot na transakciite. Monetarnite sredstva i obvrski iskaàni vo stranska valuta na denot na izvestuvaweto se prevrednuvaat vo denari spored sredniot kurs vaè~ki na denot na bilansot na sostojba. Pe~albite i zagubite od kursnite razliki od monetarnite sredstva se razlika pome|u amortiziranata nabavna vrednost vo denari na po~etok na periodot, koregirani za efektivna kamata i pla}awa vo tekot na periodot, i amortiziranata nabavna vrednost vo stranska valuta vrednuvana spored kursot vaè~ki na krajot na periodot. Nemonetarnite sredstva i obvrski koi se evidentiraat po objektivna vrednost, iskaàni vo stranska valuta na denot na izvestuvaweto se prevrednuvaat vo denari spored kursot vaè~ki na denot na opredeluvawe na objektivnata vrednost. Kursnite razliki proizlezeni od prevrednuvawe se priznavaat vo bilansot na uspeh.

Deviznite sredstva so koi {to raboti Grupata se prete`no evra (EUR) i amerikanski dolari (USD). Oficijalnite kursevi vaè~ki na 31 dekemvri 2007 i 2006 godina bea kako {to sledi:

2007 2006 MKD MKD 1 EUR 61,20 61,171 USD 41,66 46,45

(v) Kamata

Prihodot od kamata i rashodot od kamata se priznava vo bilansot na uspeh spored metodot na efektivna kamatna stapka. Efektivnata kamatna stapka e stapkata koja to~no gi diskontira o~ekuvanite idni pari~ni pla}awa i prilivi vo tekot na o~ekuvaniot vek na finansiskoto sredstvo ili obvrska (ili kade {to e soodvetno, pokratok period) na sega{nata vrednost na finansiskoto sredstvo ili obvrska.


9



(v) Kamata (prodolènie)

Presmetkata na efektivnata kamatna stapka gi vklu~uva site nadomestoci plateni ili primeni, transakciski tro{oci, diskonti ili premii koi se sostaven del na efektivnata kamatna stapka. Transakciski tro{oci se inkrementalni tro{oci koi direktno moàt da se pripi{at na steknuvaweto, izdavaweto ili otu|uvaweto na finansiskoto sredstvo ili obvrska.

Prihodite i rashodite od kamati prikaàni vo bilansot na uspeh vklu~uvaat:

• kamati od finansiski sredstva i obvrski po amortizirana nabavna vrednost so koristewe na metodot na efektivna kamatna stapka;

• kamata od vloùvawa raspoloìvi-za-proda`ba so koristewe na metodot na efektivna kamatna stapka.

Prihodite i rashodite po osnov na kamati od sredstvata i obvrskite za trguvawe se smetaat deka se nezna~itelni za aktivnostite za trguvawe na Grupata i se prezentirani zaedno so ostanatite promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata i obvrskite za trguvawe vo neto prihodi od trguvawe.

(g) Provizii i nadomesti

Prihodite i rashodite od nadomesti i provizii koi se sostaven del od efektivnata kamatna stapka na finansiskite sredstva i obvrski se vklu~eni vo presmetkata na efektivnata kamatna stapka.

Ostanatite prihodi od nadomesti i provizii, vklu~uvaj}i gi finansiskite uslugi od strana na Grupata vo pogled na menuva~ko rabotewe, platniot promet vo zemjata i stranstvo, garanciite, akreditivite i ostanatite uslugi se priznavaat koga soodvetnata usluga }e se izvr{i. Koga obvrska za kreditirawe ne se o~ekuva da rezultira so povlekuvawe na kredit, provizijata za obvrska za kreditirawe se priznava proporcionalno vo tekot na periodot na traewe na obvrskata.

Ostanatite rashodi od nadomesti i provizii se odnesuvaat na finansiski uslugi {to gi dobiva Grupata i se priznavaat kako rashod koga soodvetnata usluga }e se dobie.


10



(d) Neto prihodi od trguvawe

Neto prihodite od trguvawe gi vklu~uvaat dobivkite i zagubite povrzani so sredstvata i obvrskite za trguvawe i site realizirani i nerealizirani promeni vo objektivnata vrednost, kamati, dividendi i kursni razliki.

(|) Prihodi od dividendi

Prihodite od dividendi se priznavaat koga }e bide utvrdeno pravoto da se primi pla}aweto. Dividendite se prikaàni kako del od neto prihodite od trguvawe ili prihodi od dividendi vo zavisnost od soodvetnata klasifikacija na instrumentot.

(e) Rashodi od naemi

Pla}awata po osnov na operativen naem se priznavaat vo bilansot na uspeh po proporcionalna metoda vo vremetraeweto na zakupot. Stimulansite za naemi se priznavaat kako sostaven del od vkupnite tro{oci za neam, za vremetraewe na dogovorot za naem.

(`) Danoci

Danokot od dobivka se sostoi od tekoven i odloèn danok. Danokot od dobivka se priznava vo bilansot na uspeh, osven koga se odnesuva za stavki koi{to se odneseni direktno vo kapitalot i soodvetniot danok od dobivka se priznava vo kapitalot.

Tekovniot danok od dobivka e o~ekuvana dano~na obvrska od dobivkata pred odano~uvawe za godinata, primenuvaj}i ja vaè~kata dano~na stapka ili zna~ajni usvoenata na denot na bilansot na sostojba, i korekcii na dano~nata obvrska koja se odnesuva na prethodni godini.

Odloèniot danok se priznava so koristewe na metodata na bilansot na sostojba, i proizleguva od vremenite razliki pome|u smetkovodstvenata vrednosta na sredstvata i obvrskite za potrebite na finansiskoto izvestuvawe i vrednosta na istite za dano~ni celi. Odloènot danok ne se priznavaat za slednite vremeni razliki: inicijalno priznavawe na sredstva ili obvrski vo transakcii koi ne se delovni kombinacii i ne vlijaat vrz dobivkata za smetkovodstveni i dano~ni celi i razliki koi proizleguvaat od vloùvawa vo podru`nici i pretpijatija pod zaedni~ka kontrola do obemot do koj nema da se realiziraat vo bliska idnina. Odloèniot danok se meri so primena na dano~nite stapki koi se o~ekuva da se primenat koga }e se realiziraat vremenite razliki vrz osnova na zakonite koi se usvoeni ili zna~ajno usvoeni na denot na izvestuvaweto.


11



(`) Danoci (prodolènie)

Odloèni dano~ni sredstva ne se priznavaat bidej}i soglasno postojnite zakonski propi{ani formi na godi{na smetka i konten plan ne postoi mo`nost za prikaùvawe na odloènite dano~ni sredstva vo knigite na Grupata.

(z) Finansiski sredstva i obvrski

(i) Priznavawe

Grupata po~etno gi priznava kreditite i avansite, depozitite i obvrskite po krediti na denot koga tie se nastanati. Site ostanati finansiski sredstva i obvrski po~etno se priznavaat na datumot na trguvawe na koj {to Grupata stanuva stranka na dogovornite odredbi na instrumentot.

(ii) Depriznavawe

Grupata gi depriznava finansiskite sredstva koga gi gubi pravata od dogovorot za pari~nite tekovi od sredstvoto, ili koga gi prenesuva pravata na pari~nite tekovi od sredstvoto so transakcija vo koja site rizici i nagradi od sopstvenosta na finansiskoto sredstvo se preneseni na drug. Sekoj ostatok od prenesenite finansiski sredstva koi se kreirani ili zadràni od Grupata se priznavaat kako posebno sredstvo ili obvrska.

Grupata gi depriznava finansiskite obvrski koga obvrskite opredeleni vo dogovorite se podmireni, otkaàni ili iste~eni.

(iii) Netirawe

Finansiskite sredstva i obvrski se netiraat i neto iznosot se prikaùva vo bilansot na sostojbata samo koga Grupata ima zakonsko pravo da gi netira priznaenite iznosi i ima namera da gi poramni transakciite na neto osnova ili da gi realizira pla}awata istovremeno.

Prihodite i rashodite se prezentiraat na netna osnova samo dokolku toa e dozvoleno so smetkovodstvenite standardite, ili za dobivki i zagubi koi {to proizleguvaat od grupi na sli~ni transakcii, kako {to se aktivnostite za trguvawe na Grupata.


12



(z) Finansiski sredstva i obvrski (prodolènie)

(iv) Princip na merewe spored amortizirana vrednost

Amortiziranata nabavna vrednost na finansisko sredstvo ili finansiska obvrska e iznosot spored koj {to finansiskoto sredstvo ili obvrska se merat pri po~etnoto priznavawe, namalen za otplatite na glavnicata, plus ili minus akumuliranata amortizacija so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka na bilo koja razlika pome|u po~etno priznaeniot iznos i iznosot pri dospevaweto, namalen za eventualnite zagubi poradi o{tetuvawe.

(v) Princip na merewe spored objektivna vrednost

Objektivnata vredost na finansiskite sredstva i finansiskite obvrski se bazira na nivnata kotirana pazarna cena na na aktiven pazar. Za ostanatite finansiski instrumenti objektivnata vrednost se utvrduva so koristewe na tehniki za vrednuvawe. Tehnikite za vrednuvawe vklu~uvaat tehnika na neto sega{na vrednost, metod na diskontirani pari~ni tekovi, sporedba so sli~ni instrumenti za koi postojat pazarni ceni i modeli na vrednuvawe.

(vi) Zagubi poradi o{tetuvawe

Na sekoj datum na bilansot na sostojba Grupata procenuva dali postojat objektivni dokazi za o{tetenost na finansiskite sredstvata koi ne se merat spored objektivna vrednost. Finansiskite sredstva se o{teteni koga objektivni dokazi pokaùvaat deka o{tetuvaweto nastanalo po po~etnoto priznavawe na sredstvoto, i istoto ima vlijanie na idnite pari~ni tekovi koi moàt verodostojno da se procenat.

Grupata go razgleduva dokazot za o{tetenost na specifi~no i na grupno nivo. Site individualno zna~ajni finansiski sredstva se procenuvaat za specifi~na zaguba poradi o{tetuvawe. Site individualno zna~ajni sredstva koi ne se specifi~no o{teteni potoa se procenuvaat grupno za o{tetuvawe koe nastanalo, no ne bilo identifikuvano. Sredstvata koi ne se individualno zna~ajni se procenuvaat grupno za o{tetuvawe so nivno grupirawe (za finansiskite sredstva evidentirani po amortizirana nabavna vrednost) spored sli~ni karakteristiki na rizik.


13




(vi) Zagubi poradi o{tetuvawe (prodolènie)

Objektiven dokaz deka finansiskite sredstva (vklu~uvaj}i gi i sopstveni~kite hartii od vrednost) se o{teteni moè da vklu~uva docnewe ili neispolnuvawe na obvrskite na dol`nikot, restruktuirawe na kreditot od strana na Grupata spored uslovi koi Grupata inaku ne gi odobruva, indikacii deka dol`nikot ili izdava~ot na hartiite od vrednost bankrotirale, is~eznuvawe na aktiven pazar za hartiite od vrednost, ili drugi voo~livi informacii za grupa na sredstva kako {to se negativni promeni vo plate`niot status na dol`nikot ili izdava~ot na hartiite od vrednost vo grupata, ili ekonomski uslovi koi soodvetstvutvaat so neispolnuvawe na obvrskite vo grupata.

Pri procenuvawe na o{tetuvaweto na grupno nivo Grupata koristi statisti~ki modeli za istoriski trendovi za verojatnost za neispolnuvawe na obvrskite, vreme na naplata i iznosot na nastanatoto o{tetuvawe, koregirano za procenkite na menaxmentot dali sega{nite ekonomski i kreditni uslovi se takvi da e verojatno deka realnite zagubi se pogolemi ili pomali od onie dobieni so istoriski modeli. Stapkite na neispolnuvawe na obvrskite, stapkite na zagubata i o~ekuvanoto vreme na idnite naplati redovno se sporeduvaat so realnite rezultati za da se utvrdi dali se soodvetni.

Zaguba poradi o{tetuvawe na sredstvata evidentirani po amortizirana nabavna vrednost se meri kako razlika pome|u smetkovodstvenata vrednost na finansiskite sredstva i sega{nata vrednost na o~ekuvanite pari~ni tekovi, diskontirani so originalnata efektivna kamatna stapka na sredstvata. Zagubite poradi o{tetuvawe se priznavaat vo bilansot na uspeh i se reflektirani vo smetkata za posebna rezerva za krediti i avansi. Kamatata na o{tetenite sredstva prodolùva da se priznava preku amortizacija na diskontot.

Dokolku vo naredniot period iznosot na zagubata poradi o{tetuvawe se namali, zagubata se anulira niz bilansot na uspehot.

Zagubata poradi o{tetuvawe na vloùvawata raspolo`livi-za-proda`ba se priznava so prenesuvawe na razlikata pome|u amortiziranata nabavna vrednost i tekovnata objektivna vrednost od kapitalot vo bilansot na uspeh. Dokolku vo posledovatelen period, zagubata poradi o{tetuvawe na raspolo`livite-za-proda`ba dol`ni~ki instrumeti se namali, zagubata se anulira niz bilansot na uspeh.


14




(vi) Zagubi poradi o{tetuvawe (prodolènie)

Sepak, sekoe posledovatelno zgolemuvawe na objektivnata vrednost na o{teteni raspolo`livi-za-proda`ba sopstveni~ki hartii od vrednost se priznava direktno vo kapital. Promeni vo posebnata rezerva kako rezultat na vremenskata vrednost na parite se priznava kako komponenta na prihodi od kamati.

(y) Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent

Pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent go so~inuvaat pari~nite sredstva vo blagajna, depozitite po viduvawe kaj bankite, depozitite vo Narodna Banka na Republika Makedonija ("NBRM"), kako i visokolikvidnite hartii od vrednost so originalen rok na dostasanost od tri ili pomala od tri meseci, koi se predmet na nezna~itelen rizik od promena vo nivnata objektivna vrednost, i koi se koristat od Grupata vo upravuvawe so kratkoro~ni obvrski, vklu~uvajki gi i blagajni~kite zapisi so koi moè da se trguva na sekundaren pazar.

Pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent se evidentiraat po amortizirana nabavna vrednost vo bilansot na sostojba.

(i) Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba

Netekovni sredstva koi se o~ekuva da se nadomestat primarno preku proda`ba otkolku preku kontinuirana upotreba se klasifikuvani kako takvi koi se ~uvaat za proda`ba. Vedna{ pred klasifikacija kako takvi koi se ~uvaat za proda`ba, sredstvata se premeruvaat vo soglasnost so smetkovodstvenite politiki na Grupata. Potoa generalno sredstvata se merat po poniskata od nivnata smetkovodstvena vrednost i nivnata objektivna vrednost, namalena za tro{ocite za proda`ba. Zagubata poradi o{tetuvawe pri po~etnata klasifikacija kako ~uvani za proda`ba i dobivkite i zagubite od posledovatelnoto merewe se priznavaat vo bilansot na uspeh. Ne se priznavaat dobivki nad iznosot na akumuliranata zaguba poradi o{tetuvawe.

(j) Sredstva i obvrski za trguvawe

Sredstva i obvrski za trguvawe se onie sredstva i obvrski koi Grupata gi steknuva glavno so cel proda`ba ili povtorno otkupuvawe vo bliska idnina, ili koi gi ~uva kako del od portfolio za ostvaruvawe na dobivka vo kratok rok.


15



(j) Sredstva i obvrski za trguvawe (prodolènie)

Sredstvata i obvrskite za trguvawe po~etno se priznavaat i posledovatelno se merat po objektivna vrednost vo bilansot na sostojba, a transakciskite tro{oci direktno se priznavaat vo bilansot na uspeh. Site promeni vo objektivnata vrednost se priznavaat kako del od neto prihodi od trguvawe vo bilansot na uspeh. Sredstvata i obvrskite za trguvawe ne se reklasifikuvaat posledovatelno po nivnoto po~etno priznavawe.

(k) Krediti i avansi

Kreditite i pobaruvawata odobreni od Grupata se onie krediti i pobaruvawa so koi se obezbeduvaat pari~ni sredstva na klientot i se razlikuvaat od onie koi se kreiraat so namera za ostvaruvawe na profit na kratok rok. Kreditite i pobaruvawata odobreni od Grupata se sostojat od krediti i avansi dadeni na banki i ostanati klienti.

Kreditite i pobaruvawata odobreni od Grupata po~etno se priznavaat po objektivna vrednost plus direktnite transakciski tro{oci, a posledovatelno se merat po amortizirana nabavna vrednost so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.

(l) Vloùvawa

Vloùvawata po~etno se iskaùvaat po nivnata nabavna vrednost, koja{to e objektivna vrednost na dadeniot nadomestok za istite zgolemena za direktnite transakciski tro{oci i posledovatelno se merat vo zavisnost od nivnata klasifikacija.

(i) Vloùvawa ~uvani-do-dostasanost

Sredstvata ~uvani-do-dostasanost se finansiski sredstva so fiksni ili odredeni periodi na otplata i so fiksen period na dostasanost koi Grupata ima namera i mo`nost da gi ~uva do periodot na dostasuvawe.

Sredstvata ~uvani-do-dostasanost se procenuvaat po amortizirana nabavna vrednost, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka. Proda`ba ili reklasifikacija na zna~itelen iznos na sredstvata ~uvani-do-dostasanost daleku od nivniot period na dostasuvawe }e predizvika reklasifikacija na site sredstvata ~uvani-do-dostasanost kako raspolo`livi-za-proda`ba, a Grupata nema da moè da klasifikuva vloùvawa kako ~uvani-do-dostasanost vo tekovnata i slednite dve godini.


16



(l) Vloùvawa (prodolènie)

(ii) Vloùvawa raspolo`livi-za-proda`ba

Vloùvawa raspolo`livi-za-proda`ba se finansiski sredstva koi ne se ~uvaat zaradi trguvawe, koi ne se odobreni od Grupata, nitu se ~uvaat do periodot na dostasuvawe. Instrumentite raspolo`livi-za-proda`ba gi vklu~uvaat vloùvawata vo sopstveni~ki instrumenti.

Vloùvawata raspolo`livi-za-proda`ba se prikaùvaat spored nivnata objektivna vrednost, so isklu~ok za finansiskite sredstva koi{to nemaat kotirana pazarna cena i ~ija{to objektivna vrednost ne moè verodostojno da se izmeri, koi{to se merat po nabavna vrednost namalena za zagubite poradi o{tetuvawe.

Prihodot od kamata se priznava vo bilansot na uspeh so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka. Prihodot od dividenda se priznava koga na Grupata }e i bide utvrdeno pravoto da se primi pla}aweto. Pe~albite ili zagubite od kursni razliki na dol`ni~kite instrumenti raspolo`livi-za-proda`ba se priznavaat vo bilansot na uspeh.

Promenite vo objektivnata vrednost na vloùvawata raspolo`livi-za-proda`ba se evidentiraat vo kapitalot se dodeka vloùvawata ne se prodadeni ili o{teteni koga iznosot priznaen vo kapitalot se nosi vo bilansot na uspeh.

(q) Nedvi`nosti i oprema

(i) Priznavawe i merewe

Nedvi`nostite i opremata se iskaàni spored nabavna vrednost namalena za akumuliranata amortizacija i zagubi poradi o{tetuvawe.

Nabavnata vrednost gi vklu~uva tro{ocite koi {to se direktno povrzani so steknuvaweto na sredstvoto. Nabaveniot softver koj e neophoden za funkcionirawe na soodvetnata oprema se priznava kako del od taa oprema.

(ii) Posledovatelni izdatoci

Izdatocite napraveni za zamena na del od nedvi`nostite i opremata se dodavaat na smetkovodstvenata vrednost na sredstvoto koga e verojatno deka }e ima idni ekonomski koristi za Grupata i tro{ocite na istiot moè da se izmerat verodostojno. Tro{ocite na sekojdnevnoto odrùvawe na nedvi`nostite i opremata se priznavaat vo bilansot na uspeh kako tro{oci kako {to nastanuvaat.


17



(q) Nedvi`nosti i oprema (prodolènie)

(iii) Amortizacija

Amortizacijata na nedvi`nostite i opremata se presmetuva po proporcionalna metoda na na~in da se otpi{e nabavnata vrednost na sredstvata vo tekot na nivniot polezen vek na traewe.

Godi{nite stapki na amortizacija, spored nivniot polezen vek na traewe, za tekovniot i prethodniot period se kako {to sledi:

% Kompjuteri 25Oprema i mebel 10 do 20Motorni vozila 25

(m) Nematerijalni sredstva

(i) Priznavawe i merewe

Softverot nabaven od Grupata e iskaàn spored nabavna vrednost namalena za akumuliranata amortizacija i akumulirani zagubi poradi o{tetuvawe.

(ii) Posledovateli izdatoci

Posledovatelni izdatoci za softverot se kapitaliziraat samo koga ja zgolemuvaat idnata ekonomska poleznost vklu~ena vo specifi~no sredstvo na koe se odnesuvaat. Site ostanati izdatoci se priznavaat vo bilansot na uspeh kako tro{oci kako {to nastanuvaat.

(iii) Amortizacija

Amortizacijata se priznava po proporcionalna metoda na na~in da se otpi{e nabavnata vrednost na sredstvata vo tekot na nivniot polezen vek na traewe.

Godi{nite stapki na amortizacija, spored nivniot polezen vek na traewe, za tekovniot i prethodniot period se kako {to sledi:

% Softver 25


18



(n) Sredstva zemeni pod naem - naematel

Naemi so koj se prenesuvaat su{tinski site rizici i nagradi svojstveni za sopstvenosta na iznajmenoto sredstvo se klasificirani kako finansiski naemi. Pri otpo~nuvawe na naemot, finansiskiot naem se evidentira po poniskiot iznos pome|u objektivnata vrednost i sega{nata vrednost na minimalnite pla}awa za naemot. Posledovatelno, sredstvoto se evidentira vo soglasnost so smetkovodstvenata politika na Grupata za toa sredstvoто.

Ostanatite naemi se operativni naemi i iznajmenite sredstva ne se priznavaat vo bilansot na sostojba na Grupata.

(w) Zagubi poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva

Nefinansiskite sredstva na Grupata se razgleduvaat na sekoj datum na izgotvuvawe na bilansot na sostojba so cel da se opredeli dali postojat objektivni dokazi za o{tetuvawe. Ako postoi vakva indikacija, se procenuva iznosot na sredstvoto koj bi bil naplatliv.

Zaguba poradi o{tetuvawe se priznava dokolku smetkovodstvenata vrednost na dadeno sredstvo ili za edinicata koja generira pari, a na koja i pripa|a sredstvoto, go nadminuva negoviot nadomestliv iznos. Za sredstvoto {to ne sozdava vo golema mera nezavisni pari~ni prilivi, nadomestuv~kiot iznos se utvrduva za edinicata koja generira pari, a na koja i pripa|a sredstvoto.

Edinicata koja generira pari e najmalata grupa na sredstva koja moè da se identifikuva kaja{to generira pari~ni prilivi od kontinuirana upotreba koi{to vo golem stepen se nezavisni od pari~ni prilivi od drugi sredstva ili grupi na sredstva. Zagubite poradi o{tetuvawe se priznavaat vo bilansot na uspeh.

Nadomestuva~kiot iznos na dadeno sredstvo ili za edinicata koja generira pari pretstavuva povisokiot iznos od neto proda`nata cena na sredstvoto i negovata upotrebna vrednost. Pri procenkata na upotrebnata vrednost, procenetite idni pari~ni tekovi se diskontiraat do nivnata sega{na vrednost so upotreba na diskontna stapka pred odano~uvawe koja gi odrazuva tekovnite pazarni procenki na vremenskata vrednost na parite i rizicite specifi~ni za sredstvoto.


19



(w) Zagubi poradi o{tetuvawe na nefinansiskite sredstva (prodolènie)

Zagubata poradi o{tetuvawe na dadeno sredstvo se anulira dokolku postoi indikacija deka zaguba poradi o{tetuvawe priznaena za sredstvoto moèbi ve}e ne postoi i ima promeni vo procenkite koristeni za utvrduvawe na nadomestuva~kiot iznos.

Zgolemenata smetkovodstvena vrednost na dadeno sredstvo, kako rezultat na anulirawe na zaguba poradi o{tetuvawe, ne treba da ja nadmine smetkovodstvenata vrednost koja bi bila opredelena (neto od amortizacijata) koga ne bi bila priznaena zaguba poradi o{tetuvawe na sredstvoto vo prethodnite godini.

(o) Depoziti, izdadeni dol`ni~ki hartii od vrednost i subordiniran dolg

Depozitite, izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost i subordiniraniot dolg se izvori na finansirawe na Grupata.

Grupata gi klasifikuva instrumentite na kapitalot kako finansiski obvrski ili sopstveni~ki instrumenti vo soglasnost so prirodata na dogovorenite uslovi na instrumentot.

Depozitite, izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost i subordiniraniot dolg po~etno se iskaùvaat po nivnata nabavna vrednost, koja{to pretstavuva objektivna vrednost na primeniot nadomest, zgolemena za transakciskite tro{oci. Posledovatelno se merat po amortizirana nabavna vrednost, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka.

(p) Rezervirawa

Rezervirawe se priznava vo bilansot na sostojba koga Grupata kako rezultat na minat nastan ima sega{na zakonska ili izvedena obvrska koja moè verodostojno da se izmeri i e verojatno deka }e ima odliv od Grupata za podmiruvawe na obvrskata. Rezervirawata se utvrduvaat so diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi koristej}i diskontna stapka pred odano~uvawe koja gi odrazuva tekovnite pazarni procenki na vremenskata vrednost na parite i kade {to e potrebno, rizicite, specifi~ni za obvrskata.


20



(p) Rezervirawa (prodolènie)

Rezervirawe za nepovolni dogovori se priznava koga o~ekuvanite koristi od dogovorot za Grupata se pomali od neizbe`nite tro{oci za ispolnuvawe na obvrskite spored dogovorot. Rezerviraweto se utvrduva po sega{nata vrednost od poniskata vrednost od o~ekuvanite tro{oci za otkaùvawe na dogovorot i sega{nata vrednost na o~ekuvanite neto tro{oci za prodolùvawe na dogovorot. Pred da se utvrdi rezervacija, Grupata priznava zaguba poradi o{tetuvawe na sredstvata povrzani so dogovorot.

(r) Koristi za vrabotenite

(i) Planovi za definirani pridonesi

Grupata pla}a pridonesi vo penziskite fondovi vo soglasnost so barawata na makedonskite zakoni. Pridonesite koi se utvrduvaat vrz osnova na platata na vrabotenite se upla}aat vo penziskite fondovi, koi {to se odgovorni za isplata na penziite. Grupata nema dopolnitelna obvrska za pla}awe po osnov na ovie planovi. Obvrskite za uplata na pridonesi vo planovite za definirani pridonesi se priznavaat kako rashod vo bilansot na uspeh koga se presmetuvaat.

(ii) Kratkoro~ni koristi za vrabotenite

Kratkoro~nite koristi za vrabotenite se merat na nediskontirana osnova i se priznavaat koga soodvetnata usluga }e se dobie.

Grupata priznava obvrska i rashod za iznosot koj {to se o~ekuva da bide isplaten kako bonus ili kako udel vo dobivkata i dokolu Grupata ima sega{na pravna ili izvedena obvrska da vr{i takvi isplati kako rezultat na uslugi dadeni vo minatiot period i dokolku obvrskata moè da se proceni verodostojno.

(s) Akcionerski kapital i rezervi

(i) Obi~ni akcii

Obi~nite akcii se klasifikuvani kako kapital. Inkrementalnite tro{oci direktno povrzani so izdavawe na obi~ni akcii i opcii na akcii se priznavaat kako namaluvawe od kapitalot.


21



(s) Akcionerski kapital i rezervi (prodolènie)

(ii) Otkup na sopstveni akcii

Koga Grupata otkupuva sopstveni akcii, iznosot na plateniot nadomest, vklu~uvaj}i gi i direktnite zavisni tro{oci, se priznavaat kako namaluvawe vo kapitalot. Otkupenite akcii se klasificiraat kako sopstveni akcii i pretstavuvaat negativna stavka vo vkupniot kapital. Koga sopstvenite akcii posledovatelno se prodadeni, dobieniot iznos se priznava kako zgolemuvawe vo kapitalot, i vi{okot ili kusokot od transakcijata se prenesuva na/od premija od akcii.

(iii) Dividendi

Dividendite se priznavaat kako obvrski vo periodot koga se objaveni.

4. Upravuvawe so finansiski rizici

(a) Voved

Grupata e izloèna na slednite rizici od upotreba na finansiskite instrumenti:

• krediten rizik

• rizik na likvidnost

• pazarni rizici.

Ovaa bele{ka predstavuva informacija za izloènosta na Grupata na sekoj od ovie rizici, celite, politikite i na~inite za merewe i upravuvawe so rizicite na Grupata.

Ramka na upravuvawe so rizici

Upravniot Odbor ima celosna odgovornost vrz vospostavuvaweto i sledeweto na politikata za upravuvawe so rizikot. Upravniot Odbor ima formirano Komisija za upravuvawe so aktiva i pasiva ("KUAP"), Krediten Odbor i Odbor za rakovodewe so rizik, koi se odgovorni za razvoj i sledewe na politikite za upravuvawe so rizik na Grupata vo nivnite oddelni oblasti. Odborite redovno go izvestuvaat Upravniot Odbor za svoite aktivnosti.


22


4. Upravuvawe so finansiski rizici (prodolènie)

(a) Voved (prodolènie)

Ramka na upravuvawe so rizici (prodolènie)

Politikite za upravuvawe so rizik na Grupata se vospostaveni za da gi identifikuvaat i analiziraat rizicite so koi se soo~uva Grupata, za postavuvawe na soodvetni limiti i kontroli za rizicite, i da gi sledi rizicite i usoglasenost so limitite. Politikite i sistemite za upravuvawe so rizik redovno se sledat i analiziraat dali gi reflektiraat promenite vo pazarnite uslovi, i ponudenite proizvodi i uslugi. Grupata, preku obuki i proceduri i politiki za upravuvawe, ima za cel da sozdade konstruktivna kontrolna sredina, kade site vraboteni }e gi razberat svoite ulogi i zadolènija.

Odborot za revizija na Grupata e odgovoren za sledewe na usoglasenosta so politikite i procedurite za upravuvawe so rizici, i za sledewe na adekvatnosta na politikata za upravuvawe so rizik vo relacija so rizicite so koi se soo~uva Grupata. Odborot za revizija vo izvr{uvaweto na ovie funkcii e potpomognat od strana na vnatre{nata revizija. Vnatre{nata revizija vr{i redovni i periodi~ni revizii na internite kontroli i procedurite za upravuvawe so rizik, i rezultatite gi prezentira do Odborot za revizija.

(b) Krediten rizik

Krediten rizik e rizik od finansiska zaguba na Grupata dokolku klient ili dogovorna stranka od finasiski instrument ne uspee da gi ispolni svoite dogovorni obvrski, i voglavno proizleguva od dadenite krediti i avansi na klienti i drugi banki, izdadeni garancii i akreditivi i vloùvawa vo hartii od vrednost. So cel upravuvawe so rizik Grupata gi zema vo predvid i gi razgleduva zbirno site elementi od izloènosta na kreditniot rizik (kako individualniot rizik na neispolnuvawe na obvrskite na dol`nikot, rizik na zemja i rizik na oddelen sektor).

Upravuvawe so kreditniot rizik

Upravniot Odbor ja delegira svojata odgovornost za upravuvawe so krediten rizik na Kreditniot Odbor koj gi odobruva site kreditni izloènosti do 10% od sopstvenite sredstva na Grupata. Site kreditni izloènosti nad 10% od sopstvenite sredstva na Grupata gi odobruva Odborot za rakovodewe so rizik. Oddelnite Direkcii za kreditirawe vo Grupata (Direkcija za kreditirawe na stopanstvo, Direkcija za rabota so naselenie i Direkcija za devizno rabotewe), se odgovorni za kontrola na kreditniot rizik na Grupata, vklu~uvaj}i:


23



(b) Krediten rizik (prodolènie)

Upravuvawe so kreditniot rizik (prodolènie)

• Izgotvuvawe na kreditni politiki vklu~uvaj}i gi barawata za pokrienost na izloènosta so obezbeduvawe, procenka na kreditnata sposobnost na baratelot na kredit, klasifikacija spored rizi~na kategorija i izvestuvawe, potrebna dokumentacija i pravni proceduri, kako i usoglasenost so zakonskite barawa.

• Kontrola i procenka na kreditniot rizik. Direkciite za kreditirawe gi sledat site kreditni izloènosti vo odnos na vospostavenite limiti, pred da bidat odobreni na klientite.

• Sledewe na koncentracijata na izloènosta po geografski i industriski segmenti (za krediti i avansi), i po izdava~, ocenka od institucii za krediten rejting, likvidnost na pazarot i zemja (za vloùvawa).

• Klasifikacija na kreditnata izloènost na Grupata spored stepenot na rizik od finansiska zaguba so koja se soo~uva Grupata i fokusirawe na upravuvaweto so rizicite. Sistemot za klasifikacija se koristi pri odreduvawe dali zaguba za o{tetuvawe e potrebna. Tekovnata klasifikacija na Grupata se sostoi od {est stepena koi gi reflektiraat razli~nite nivoa na rizik i raspolo`livoto obezbeduvawe.

• Sledewe na usoglasenosta so utvrdenite limiti, vklu~uvaj}i gi tie za industrii, rizik na zemjata i tipovi proizvodi. Redovno se dostavuvaat izve{tai za kreditnata izloènost, klasifikacijata i posebnata rezerva do Odborot za rakovodewe so rizik i soodvetno na toa se prezemaat korektivni akcii.

Direkciite za kreditirawe se dol`ni da gi implementiraat i sledat kreditnite politiki i proceduri na Grupata. Tie se odgovorni i za kvalitetot na kreditnoto portfolio, kako i za nadgleduvawe i kontrola na site kreditni rizici.

Vnatre{nata Revizija vr{i redovni kontroli na raboteweto na Direkciite za kreditirawe.


24




Izloènost na krediten rizik

Bele{ka

Krediti i avansi dadeni

na ostanati klienti

Plasmani vo drugi banki Vloùvawa

Vo iljadi denari 2007 2006 2007 2006 2007 2006 Smetkovodstvena

vrednost 13,14,15 865.155 787.248 716.957 398.968 3.648 3.538 Poedine~no o{teteni

Rizi~na kategorija A 510.537 205.995 - - - -Rizi~na kategorija B 66.911 73.317 - - - -Rizi~na kategorija V 23.122 11.052 - - - -Rizi~na kategorija G 110.446 87.746 - - - -Rizi~na kategorija D 140.922 89.720 - - - -Bruto iznos 851.938 467.830 - - - -Posebna rezerva (215.396)(147.664) - - - -Smetkovodstvena

vrednost 636.542 320.166 - - - -Nedostasani i neo{teteni

Rizi~na kategorija A 228.613 467.082 716.957 398.968 3.648 3.538Smetkovodstvena

vrednost 228.613 467.082 716.957 398.968 3.648 3.538Vkupno smetkovodstvena

vrednost 865.155 787.248 716.957 398.968 3.648 3.538


25




O{teteni krediti i hartii od vrednost

O{teteni krediti i hartii od vrednost za koi {to Grupata odredi deka e verojatno da ne se naplati celata dostasana glavnica i kamata spored dogovornite uslovi na dogovorot za kredit / hartii od vrednost. Ovie krediti se klasifikuvani od A do D rizi~na kategorija spored interniot sistem za klasifikacija na krediten rizik na Grupata.

Dostasani, no ne o{teteni krediti

Krediti i hartii od vrednost kaj koi dogovornata kamata i glavnica se dostasani, no Grupata veruva deka ne e soodvetno da se presmeta zaguba poradi o{tetuvawe, poradi iznosot na raspolo`livoto obezbeduvaweto ili stepenot na naplata.

Reprogramirani krediti

Reprogramirani krediti se krediti koi se reprogramirani poradi vlo{uvawe na finansiskata pozicija na dol`nikot i za koi Grupata ima napraveno odstapki koi inaku ne bi gi napravila. Koga kreditot }e se reprogramira ostanuva vo ovaa kategorija, nezavisno od zadovolitelnoto ispolnuvawe na obvrskite na klientot po reprogramot.

Posebna rezerva

Grupata presmetuva posebna rezerva koja pretstavuva procenka na nastanatite zagubi poradi o{tetuvawe vo kreditnoto portfolio. Glavni komponenti na ovaa posebna rezerva e specifi~nata posebna rezerva koja se odnesuva na individualno zna~ajnite izloènosti i op{ta posebna rezerva za grupa na homogeni sredstva vo odnos na zagubite koi se nastanati, no ne se identifikuvani kaj krediti koi se individualno razgleduvani za o{tetenost.

Politika na otpis

Grupata otpi{uva iznos na kredit / hartija od vrednost (i soodvetnata posebna rezerva) koga Upravniot Odbor }e odredi deka kreditot / hartiite od vrednost se nenaplativi. Odlukata se donesuva po razgleduvawe na informacii kako zna~ajni promeni vo finansiskata pozicija na dol`nikot / izdava~ot na hartiite od vrednost, dokolku dol`nikot / izdava~ot ne e vo mo`nost da gi podmiri svoite obvrski, ili deka iznosot od realizacija na obezbeduvaweto nema da bide dovolen da se podmiri celata izloènost.


26




Analizata na bruto i neto (namaleni za posebna rezerva) iznosite za individualno o{tetenite sredstva po rizi~na kategorija e kako {to sledi:

Krediti i avansi dadeni na ostanati

klienti Vo iljadi denari Bruto Neto 31 dekemvri 2007 Poedine~no o{teteni

Rizi~na kategorija A 510.537 503.757Rizi~na kategorija B 66.911 60.220Rizi~na kategorija V 23.122 17.342Rizi~na kategorija G 110.446 55.223Rizi~na kategorija D 140.922 -Vkupno 851.938 636.542

31 dekemvri 2006 Poedine~no o{teteni

Rizi~na kategorija A 205.995 202.019Rizi~na kategorija B 73.317 65.985Rizi~na kategorija V 11.052 8.289Rizi~na kategorija G 87.746 43.873Rizi~na kategorija D 89.720 -Vkupno 467.830 320.166


27




Grupata ima obezbeduvawe za kreditite i avansite na klienti vo forma na hipoteka, drugi registrirani zalozi i garancii. Procenkata na objektivnata vrednost e na osnova na vrednosta na obezbeduvaweto vo momentot na pozajmuvawe. Generalno, Grupata ne zema obezbeduvawe za plasmani vo banki i za hartiite od vrednost.

Slednata tabela predstavuva procenka na objektivnata vrednost na obezbeduvaweto za finansiskite sredstva:

Krediti i avansi dadeni na ostanati

klienti Plasmani vo drugi

banki Vo iljadi denari 2007 2006 2007 2006 Nasproti individualno

o{tetenite Nedvi`nosti i oprema 1.941.330 1.748.616 - -Dol`ni~ki i sopstveni~ki

hartii od vrednost 53.472 48.954 - - Ostanato 1.292 - - -Nedostasani i neo{teteni

Depoziti 228.967 145.183 565.206 -Vkupno 2.225.061 1.942.753 565.206 -


28




Grupata ja sledi koncentracijata na kreditniot rizik po sektor i po geografska lokacija. Analizata na koncentracijata na kreditniot rizik na datumot na izvestuvawe e kako {to sledi:

Bele{ka

Krediti i avansi dadeni na

ostanati klientiPlasmani vo drugi banki Vloùvawa

Vo iljadi denari 2007 2006 2007 2006 2007 2006 Smetkovodstvena

vrednost 13,14.15 865.155 787.248 716.957 398.968 3.648 3.538 Koncentracija po

sektor Pretprijatija 720.239 663.457 - - 3.648 3.538Banki - - 716.957 398.968 - -Naselenie 144.916 123.791 - - - - 865.155 787.248 716.957 398.968 3.648 3.538

Koncentracija po lokacija Evropska Unija - - 716.957 368.381 - -Republika Makedonija 865.155 787.248 - - 3.648 3.538

SAD - - - 30.587 - - 865.155 787.248 716.957 398.968 3.648 3.538

Koncentracijata po lokacija za krediti i avansi se meri spored lokacija na dol`nikot. Koncentracijata po lokacija za vloùvawa se meri spored lokacija na izdava~ot na hartiite od vrednost.

(v) Rizik na likvidnost

Rizikot na likvidnost e rizik deka Grupata }e zapadne vo pote{kotii vo ispolnuvawe na svoite finansiski obvrski.


29



(v) Rizik na likvidnost (prodolènie)

Upravuvawe so rizik na likvidnost

Grupata pri upravuvawe so likvidnosta vodi smetka, kolku {to e mo`no podolgoro~no, da sekoga{ ima dovolno likvidni sredstva za ispolnuvawe na obvrskite koga }e dostasaat, pod normalni i nevoobi~aeni uslovi, bez da nastanat neprifatlivi zagubi ili {teta vrz reputacijata na Grupata .

Direkcijata za sredstva, denarska likvidnost i platen promet i Direkcijata za devizno rabotewe dobivaat informacii od drugite direkcii vo odnos na likvidnosniot profil na nivnite finansiski sredstva i obvrski kako i detali za drugite proektirani pari~ni tekovi koi proizleguvaat od proektiranite idni operacii. Direkcijata za sredstva, denarska likvidnost i platen promet i Direkcijata za devizno rabotewe oddrùvaat portfolio na kratkoro~ni likvidni sredstva, voglavno sostaveni od kratkoro~ni likvidni hartii od vrednost, so cel da se obezbedi soodvetna likvidnost na Grupata.

Dnevnata likvidnost i pazarnite uslovi redovno se sledat. Site politiki i proceduri za likvidnosta se predemet na razgleduvawe i odobruvawe od KUAP. Dnevnite izve{tai za likvidnost ja pokrivaat likvidnosnata pozicija na Grupata. Izve{taite za likvidnost, se dostavuvaat do NBRM na mese~na osnova.

Izloènost na rizik na likvidnost

Grupata ima pristap do razli~ni izvori za finansirawe. Sredstvata se obezbeduvaat preku {irok spektar na instrumenti vklu~uvaj}i depoziti i akcionerski kapital. Ova ja zgolemuva fleksibilnosta za finansirawe, ja ograni~uva zavisnosta od poedine~ni izvori na finansirawe i gi namaluva tro{ocite. Grupata te`nee da odrùva ramnoteà me|u kontinuitetot vo finansiraweto i fleksibilnosta preku upotreba na obvrski so razli~en period na dostasuvawe. Grupata kontinuirano go procenuva rizikot na likvidnost so identifikuvawe i sledewe na promenite vo finansiraweto koi se potrebni za ispolnuvawe na celite na raboteweto postaveni vo strategijata na Grupata.

Isto taka kako del od strategijata za upravuvawe so rizikot na likvidnost, Grupata odrùva portfolio na visokolikvidni sredstva.


30




Rezidualna dovorena ro~nost na dostasuvawe na finansiski obvrski

Vo iljadi denari Bele{ka

Smetko-vodstvena vrednost

Bruto nominalen

priliv / (odliv)

Do 1 mesec

Od 1 do 3 meseci

Od 3 meseci do

1 godina Od 1 do 5

godini

Nad 5 godin

i

31 dekemvri 2007 Nederivativni

obvrski Depoziti na banki

i drugi finansiski institucii 21 751.937 (751.937) (93.587) (601.483) (56.867) - -

Depoziti na drugi klienti 22 878.676 (878.676) (505.837) (72.671) (102.511) (197.657) -

Ostanati obvrski 24 5.216 (5.216) (5.216) - - - -Obvrski

klasifikuvani kako ~uvani za proda`ba 17 695.526 (695.526) - (695.526) -

- -

2.331.355 (2.331.355) (604.640) (1.369.680) (159.378) (197.657) -Prezemeni obvrski

za kreditirawe 26 10.637 (10.637) (10.637) - - - -

2.341.992 (2.341.992) (615.277) (1.369.680) (159.378) (197.657) -

31 dekemvri 2006 Nederivativni

obvrski Depoziti na banki

i drugi finansiski institucii 21 88.919 (88.919) (40.695) (26.083) (4.141) (18.000) -

Depoziti na drugi klienti 22 891.490 (891.490) (501.007) (104.452) (104.779) (181.252) -

Ostanati obvrski 24 3.372 (3.372) (3.372) - - - -Obvrski

klasifikuvani kako ~uvani za proda`ba 17 1.014.213 (1.014.213) - - (1.014.213)

- -

1.997.994 (1.997.994) (545.074) (130.535) (1.123.133) (199.252) -Prezemeni obvrski

za kreditirawe 26 9.409 (9.409) (9.409) - -

- - 2.007.403 (2.007.403) (554.483) (130.535) (1.123.133) (199.252) -


31




Tabelata gi prikaùva nediskontiranite pari~ni tekovi na finansiskite obvrski i nepriznaenite obvrski za kreditirawe na Grupata na osnova na nivniot najran dogovoren rok na dostasuvawe. Pari~nite tekovi koi {to Grupata o~ekuva da nastanat se razlikuvaat od dogovorenite. Na primer, depozitite po viduvawe se o~ekuva da ostanat stabilni, a ne da se povle~at vo rok ode den mesec.

Bruto nominalniot priliv / (odliv) prikaàn vo tabelata e dogovorniot, nediskontiran pari~en tek na finansiskite obvrski ili obvrski za kreditirawe.

(g) Pazarni rizici

Pazaren rizik e rizikot deka promenite vo pazarnite ceni, kako promena vo kamatnite stapki, promena vo cena na kapitalot, deviznite kursevi i kreditnite marì (koi ne se odnesuvaat na promena vo kreditnata sposobnost na dol`nikot / izdava~ot na hartii od vrednost) }e vlijaat na prihodot na Grupata ili na vrednosta na poseduvanite finansiski instrumenti. Celta na upravuvawe so pazaren rizik e da se upravuva i kontrolira izloènosta na pazaren rizik vo ramki na prifatlivi parametri, so optimizirawe na povratot.

Upravuvawe so pazarni rizici

Izloènost na kamaten rizik - portfolioto koe ne se ~uva za trguvawe

Grupata e izloèna na rizik od promenlivost na kamatnite stapki kako rezultat na toa {to kamatonosnite sredstva i kamatonosnite obvrski dostasuvaat ili nivnata kamatna stapka se menuva vo razli~en period ili vo razli~ni iznosi. Vo slu~aj na sredstva i obvrski so promenlivi kamatni stapki, Grupata e isto taka izloèna na osnovniot rizik, koj proizleguva od razli~niot na~in na menuvawe na promenlivite kamatni stapki, kako {to se na primer kamatnata stapka na {tednite vlogovi na naselenieto, LIBOR i razli~ni vidovi na kamati.

Aktivnostite za upravuvawe so rizikot se nameneti za optimizirawe na neto prihodite od kamati, so pazarni kamatni stapki koi se konzistentni so delovnite strategii na Grupata.


32



(g) Pazarni rizici (prodolènie)

Aktivnostite za upravuvawe so sredstvata i obvrskite se sproveduvaat od aspekt na reagirawe na senzitivnosta na Grupata na promenite na kamatnite stapki. Generalno, Grupata e osetliva na promenite vo sredstvata bidej}i za najgolemiot del na kamatonosnite sredstva i obvrski Grupata go zadrùva pravoto za istovremeno menuvawe na kamatnite stapki. Vo uslovi koga se namaluvaat kamatnite stapki, }e se namalat i kamatnite margini kako rezultat na toa {to kamatnite stapki na obvrskite }e se namalat so ponizok procent vo sporedba so kamatnite stapki na sredstvata. Kako i da e, krajniot efekt }e zavisi od razli~ni faktori, vklu~uvaj}i ja stabilnosta na ekonomijata, opkruùvaweto i stapkata na inflacija.


33




Analizata na neusoglasenosta na kamatnite stapki, na portfolioto koe ne se ~uva za trguvawe e kako {to sledi:


Smetko-vodstvena

vrednost Do 1 mesecOd 1 do 3

meseci

Od 3 meseci do

1 godina Od 1 do 5

godini Nad 5

godini

31 dekemvri 2007 Pari~ni sredstva i

pari~nen ekvivalent 12 798.263 743.801 54.462 - - -Plasmani vo drugi banki 13 716.957 164.060 550.814 - 2.083 -Krediti i avansi

dadeni na ostanati klienti 14 865.155 205.332 147.392 309.454 202.977 -

Vloùvawa 15 3.648 - - - - 3.648Ostanata aktiva 20 2.513 2.513 - - - -Sredstva lasifikuvani kako ~uvani za proda`ba 17 1.125.640 - 1.125.640 - - - 3.512.176 1.115.706 1.878.308 309.454 205.060 3.648 Depoziti na banki i

drugi finansiski institucii 21 (751.937) (93.587) (601.483) (56.867) - -

Depoziti na drugi klienti 22 (878.676) (505.837) (72.671) (102.511)

(197.657) -

Ostanati obvrski 24 (5.216) (5.216) - - - -Obvrski klasifikuvani kako

~uvani za proda`ba 17 (695.526) - (695.526) -

- - (2.331.355) (604.640) (1.369.680) (159.378) (197.657) - 1.180.821 511.066 508.628 150.076 7.403 3.648

31 dekemvri 2006 Pari~ni sredstva i

pari~nen ekvivalent 12 600.337 600.337 - - - -Plasmani vo drugi banki 13 398.968 398.968 - - - -Krediti i avansi

dadeni na ostanati klienti 14 787.248 152.492 137.312 373.521 123.923 -

Vloùvawa 15 3.538 - - - - 3.538Ostanata aktiva 20 1.053 1.053 - - - -Sredstva lasifikuvani kako ~uvani za proda`ba 17 1.497.287 - - 1.497.287 - -

3.288.431 1.152.850 137.312 1.870.808 123.923 3.538 Depoziti na banki i

drugi finansiski institucii 21 (88.919) (40.695) (26.083) (4.141) (18.000) -

Depoziti na drugi klienti 22 (891.490) (501.007) (104.452) (104.779)

(181.252) -

Ostanati obvrski 24 (3.372) (3.372) - - - -Obvrski klasifikuvani kako ~uvani za proda`ba 17 (1.014.213) - - (1.014.213)

- -

(1.997.994) (545.074) (130.535) (1.123.133) (199.252) - 1.290.437 607.776 6.777 747.675 (75.329) 3.538


34




Grupata dopolnitelno vr{i analiza na senzitivnost na finansiskite sredstva i obvrski na promeni vo razli~nite stres scenarija na promena na kamatnite stapki. Standardnite scenarija se izgotvuvaat pod pretpostavka deka paralelno }e se namalat ili zgolemat site krivi na prinosi za 1%.

Analizata na senzitivnosta na Grupata na zgolemuvawe ili namaluvawe na pazarnite kamatni stapki (zemaj}i vo predvid simetri~ni dvièwa na krivata na prinos i postojanost na poziciite vo bilansot na sostojba) e slednava:

Efekt vo iljadi denari Dobivka / zaguba

za periodot 2007 Prihodi od kamata (1% zgolemuvawe) 14.125Prihodi od kamata (1% namaluvawe) (14.125)Rashodi od kamata (1% zgolemuvawe) (4.001)Rashodi od kamata (1% namaluvawe) 4.001 2006 Prihodi od kamata (1% zgolemuvawe) 17.392Prihodi od kamata (1% namaluvawe) (17.392)Rashodi od kamata (1% zgolemuvawe) (8.260)Rashodi od kamata (1% namaluvawe) 8.260

Izloènost na valuten rizik - portfolioto koe ne se ~uva za trguvawe

Grupata se izloùva na valuten rizik preku transakciite vo stranska valuta. Grupata e ubedena deka neto izloènosta se odrùva na zadovolitelno nivo preku kupuvawe i proda`ba na devizi zaradi nadomestuvawe na kratkoro~ni odstapuvawa. Denarot e vrzan za evroto i monetarnata proekcija e deka devizniot kurs na denarot vo odnos na evroto }e bide stabilen.


35




Izloènosta na Grupata na valuten rizik e kako {to sledi:

Vo iljadi denari 2007 2006 MKD EUR USD CHF Drugo Vkupno MKD EUR USD CHF Drugo Vkupno Pari~ni sredstva i pari~en

ekvivalent 577.628 197.202 18.740 3.766 927 798.263 459.799 100.148 33.790 5.968 632 600.337 Plasmani vo drugi banki - 673.218 43.739 - - 716.957 - 343.199 55.769 - - 398.968 Krediti i avansi dadeni na

ostanati klienti 865.128 25 2 - - 865.155 787.248 - - - - 787.248 Vloùvawa 3.648 - - - - 3.648 3.538 - - - - 3.538 Ostanata aktiva 2.513 - - - - 2.513 982 12 - - 59 1.053 Sredstva ~uvani za proda`ba 1.125.640 - - - - 1.125.640 1.497.287 - - - - 1.497.287 2.574.557 870.445 62.481 3.766 927 3.512.176 2.748.854 443.359 89.559 5.968 691 3.288.431 Depoziti na banki i drugi

finansiski organizacii 186.440 565.497 - - - 751.937 88.575 344 - - - 88.919 Depoziti na drugi klienti 578.556 243.260 55.609 657 594 878.676 452.295 347.799 87.892 3.054 450 891.490 Ostanati obvrski 5.216 - - - - 5.216 2.908 - 464 - - 3.372 Obvrski klasifikuvani kako

~uvani za proda`ba 695.526 - - - - 695.526 1.014.213 - - - - 1.014.213 1.465.738 808.757 55.609 657 594 2.331.355 1.557.991 348.143 88.356 3.054 450 1.997.994 Neto izloènost 1.108.819 61.688 6.872 3.109 333 1.180.821 1.190.863 95.216 1.203 2.914 241 1.290.437 Potencijalni i prezemeni

obvrski (55.609) (11.200) - - - (66.809) (39.434) (6.117) - - - (45.551) Neto valutna izloènost 1.053.210 50.488 6.872 3.109 333 1.114.012 1.151.429 89.099 1.203 2.914 241 1.244.886


36


5. Finansiski sredstva i obvrski Klasifikacija i objektivni vrednosti

Tabelata ja prikaùva klasifikacijata na sekoja klasa na finansiski sredstva i obvrski na Grupata i nivnite objektivni vrednosti.


Krediti i

pobaruvawa

Raspolo`-

livi za

proda`ba

Ostanati

amortizira-

na nabavna

vrednost

Vkupna

smetko-

vodstvena

vrednost

Objektivna

vrednost

31 dekemvri 2007

Pari~ni sredstva i pari~nen ekvivalent 12 798.263 - - 798.263 798.263Plasmani vo drugi banki 13 716.957 - - 716.957 716.957

Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti 14 865.155 - - 865.155 865.155

Vloùvawa 15 - 3.648 - 3.648 3.648

Ostanata aktiva 20 2.513 - - 2.513 2.513

2.382.888 3.648 - 2.386.536 2.386.536

Depoziti na banki i drugi finansiski institucii 21 - - 751.937 751.937 751.937

Depoziti na drugi klienti 22 - - 878.676 878.676 878.676

Ostanati obvrski 24 - - 5.216 5.216 5.216

- - 1.635.829 1.635.829 1.635.829

31 dekemvri 2006

Pari~ni sredstva i pari~nen ekvivalent 12 600.337 - - 600.337 600.337

Plasmani vo drugi banki 13 398.968 - - 398.968 398.968

Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti 14 787.248 - - 787.248 787.248

Vloùvawa 15 - 3.538 - 3.538 3.538

Ostanata aktiva 20 1.053 - - 1.053 1.053

1.787.606 3.538 - 1.791.144 1.819.793

Depoziti na banki i drugi finansiski institucii 21 - - 88.919 88.919 88.919

Depoziti na drugi klienti 22 - - 891.490 891.490 891.490

Ostanati obvrski 24 - - 3.372 3.372 3.372

- - 983.781 983.781 983.781


37


6. Neto prihodi od kamata Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Prihodi od kamata Pari~ni sredstva i pari~nen

ekvivalent 12 20.144 12.311Plasmani vo drugi banki 13 19.635 16.964Krediti i avansi dadeni na

ostanati klienti 14 84.528 106.795Vkupno prihodi od kamata 124.307 136.070 Rashodi od kamata Depoziti na banki i drugi

finansiski institucii 21 5.993 2.950Depoziti na drugi klienti 22 22.931 25.181Vkupno rashodi od kamata 28.924 28.131Neto prihodi od kamata 95.383 107.939

7. Neto prihodi od provizii i nadomesti Vo iljadi denari 2007 2006 Prihodi od provizii i nadomesti Naselenie 1.309 1.556Pretprijatija

platen promet vo zemjata 5.576 4.677platen promet so stranstvo 14.987 19.873potencijalni i prezemeni obvrski 3.697 2.624

Banki i finansiski organizacii 116 481Komisiono rabotewe 323 485Vkupno prihodi od provizii i nadomesti 26.008 29.696 Rashodi od provizii i nadomesti Platen promet vo zemjata 2.476 2.622Platen promet vo stranstvo 2.368 1.478Ostanato 678 51Vkupno rashodi od provizii i nadomesti 5.522 4.151Neto prihodi od provizii i nadomesti 20.486 25.545 Prihodite od provizii i nadomesti od komisiono rabotewe se prihodi zaraboteni vo Grupata od komisioni aktivnosti kade Grupata ~uva sredstva vo ime i za smetka na svoite klienti.


38


8. Ostanati prihodi od dejnosta

Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Kapitalna dobivka od proda`ba na

sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa 19 1.234 54.312

Dividendi od sopstveni~ki hartii od vrednost raspolo`livi-za-proda`ba 15 510 70

Ostanato 251 375 1.995 54.757

9. Tro{oci za vrabotenite

Vo iljadi denari 2007 2006 Plati 29.760 27.229Zadolìtelni pridonesi 12.242 10.638Ostanati tro{oci 2.652 1.954 44.654 39.821

Ostanatite tro{oci za vrabotenite se sostojat od tro{oci po kolektiven dogovor (za ishrana, regres za godi{en odmor i za prevoz).

10. Ostanati rashodi od dejnosta

Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006

Administrativni i marketing tro{oci 18.546 12.997Zaguba poradi o{tetuvawe na

sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa

19 13.531 -

Transport i telekomunikacii 4.114 3.371Premii za osiguruvawe na {tedni vlogovi 2.836 2.662Pe~atarski, tro{oci za obrasci,

pribor za pi{uvawe i tro{oci za odrùvawe 9.536 7.325

Tro{oci za zakonski i profesionalni uslugi 8.127 4.289Ostanato 2.529 3.715 59.219 34.359


39


11. Danok od dobivka

Priznaen vo bilans na uspeh

Vo iljadi denari 2007 2006 Tekoven danok Tekovna godina - 2.128 - 2.128

Usoglasuvawe so primeneta dano~na stapka

Vo iljadi denari 2007 2007 2006 2006 (Zaguba) / dobivka za godinata % (102.824) % 14.161Danok od dobivka 12,0 (12.339) 15,0 2.124Rashodi nepriznaeni za dano~ni

celi (2,3) 2.316 29,0 4.110Dano~no oslobodeni prihodi (0,1) (61) (17,3) (2.454)Dano~ni osloboduvawa

nepriznaeni vo bilansot na uspeh - - (17,0) (2.410)Zagubi od tekovnata godina za koi

ne e priznaen odloèn danok (6,5) 10.084 5,4 758Vkupno danok od dobivka vo bilans

na uspeh 3.1 - 15,1 2.128

12. Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent Vo iljadi denari 2007 2006 Pari~ni sredstva vo blagajna 35.271 27.726Depoziti vo NBRM 173.234 131.533Tekovni smetki kaj stranski banki 90.734 71.769Tekovni smetki kaj doma{ni banki 17 96Blagajni~ki zapisi 499.007 368.902Ostanati kratkoro~ni visoko-likvidni sredstva - 311 798.263 600.337

Na 31 dekemvri 2007 godina pari~nite sredstva i pari~niot ekvivalent go vklu~uvaat iznosot od MKD 58.078 iljadi (2006: MKD 55.075 iljadi) koj predstavuva zadolìtelna rezerva vo denari i iznos od MKD 104.019 iljadi (2006: MKD 47.732 iljadi) koj pretstavuva zadolìtelna rezerva vo stranska valuta. Sredstvata od zadolìtelnata rezerva vo stranska valuta ne se na raspolagawe za koristewe vo sekojdnevnoto rabotewe na Grupata.


40


12. Pari~ni sredstva i pari~en ekvivalent (prodolènie)

Depozitite vo NBRM na 31 dekemvri 2007 godina, vklu~uvaat iznos od MKD 54.462 iljadi, koj soglasno Re{enieto za privremena merka od Osnoven Sud Skopje, dobieno na 10 avgust 2007 godina, se privremeno ograni~eni za upotreba. Imeno, vo noemvri 2006 godina Grupata prezema obi~ni akcii kako podmiruvawe na pobaruvawe po kredit. Akciite bea prezemeni od drugo dru{tvo koe be{e sopstvenik na akciite i hipotekaren dol`nik za kreditot. Grupata se stekna so akciite so Notarski Akt na 30 noemvri 2006 godina. Po prezemaweto, vo tekot na dekemvri 2006 godina, akciite se prodadeni. Vo tekot na 2007 godina e pokrenata tu`ba protiv generalniot direktor na dru{tvoto - hipotekaren dol`nik od strana na vrabotenite vo istoto, zaradi stavawe na zalog vrz akciite. Sudskata procedura e seu{te vo tek. Spored pravniot zastapnik na Grupata ne se o~ekuva sporot da ima negativen efekt vrz Grupata.

13. Plasmani vo drugi banki

Vo iljadi denari 2007 2006 Plasmani vo stranski banki 716.957 398.968 716.957 398.968

Plasmanite vo drugi banki na 31 dekemvri 2007 godina vklu~uvaat sredstva plasirani kako depozit vo Bank Austria Creditanstalt AG, Vienna, Austria vo iznos od EUR 9.000.000 ili MKD 550.800 iljadi za izdavawe na bezuslovna i neotpovikliva plate`na garancija vo korist na Central Cooperative Bank AD, Sofia, so va`nost do 31 mart 2008 godina.

14. Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti

Vo iljadi denari 2007 2006 Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti po

amortizirana nabavna vrednost 865.155 787.248 865.155 787.248


41


14. Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti (prodolènie)

Krediti i avansi dadeni na ostanati klienti po amortizirana nabavna vrednost

Bruto Posebna Sega{na Bruto Posebna Sega{na iznos rezerva vrednost iznos rezerva vrednostVo iljadi denari 2007 2006 Naselenie:

Hipotekarni krediti 30.281 (410) 29.871 20.498 (284) 20.214Potro{uva~ki krediti 107.970 (1.467) 106.503 101.547 (941) 100.606

Kreditni karti~ki 8.656 (114) 8.542 3.092 (121) 2.971Pretprijatija:

Hipotekarni krediti 553.442 (172.390) 381.052 537.707 (143.109) 394.598Pari~no pokrieni

krediti 198.283 - 198.283 127.164 - 127.164Ostanati krediti 181.919 (41.015) 140.904 144.904 (3.209) 141.695Vkupno 1.080.551 (215.396) 865.155 934.912 (147.664) 787.248

Vo iljadi denari 2007 2006 Specifi~na posebna rezerva Sostojba na 1 januari 147.664 62.739Zaguba poradi o{tetuvawe za godinata

Dopolnitelna rezerva 67.732 84.925Sostojba na 31 dekemvri 215.396 147.664

15. Vloùvawa

Vo iljadi denari 2007 2006

Vloùvawa vo akcii raspolo`livi-za-proda`ba 3.648 3.538 3.648 3.538

Nekotirani 3.648 3.538


42


16. Nedvi`nosti i oprema

Vo iljadi denari KompjuteriOprema i

mebel Motorni vozila

Investicii vo tek

Vkupno

Nabavna vrednost Na 1 januari 2007 24.373 15.669 3.569 3.065 46.676Zgolemuvawe 8.913 372 - 8.207 17.492Prenos 2.158 1.734 5.164 (9.056) -Otu|uvawe (1.411) (388) - - (1.799)Na 31 dekemvri 2007 34.033 17.387 8.733 2.216 62.369Amortizacija Na 1 januari 2007 16.270 11.218 3.569 - 31.057Amortizacija za godinata 4.882 2.232 - - 6.868

Otu|uvawe (1.411) (634) - - (1.799)Na 31 dekemvri 2007 19.741 12.816 3.569 - 36.126 Sega{na vrednost Sostojba na 1 januari 2007 8.103 4.451 - 3.065 15.619

Sostojba na 31 dekemvri 2007 14.292 4.571 5.164 2.216 26.243

Na 31 dekemvri 2007 godina Grupata nema dadeni nedvi`nosti i oprema pod zalog (2006: nema).

Operativen naem

Grupata zema pod operativen naem delovi objekti. Dogovorite za naemot se raskinlivi i se za pokratok period.

17. Sredstva ~uvani za proda`ba

Sredstvata ~uvani za proda`ba pretstavuvaat vloùvawe steknato isklu~ivo so cel za proda`ba. Imeno, vo 2005 godina Bankata se steknuva so 66,66% od akciite so pravo na upravuvawe na Po{tenska Banka AD Skopje („Po{tenska Banka”) po pat na realizacija na zalog po odobreni krediti. Bankata vodi pregovori za proda`ba na akciite i se o~ekuva proda`bata da bide kompletirana vo prvata polovina na 2008 godina. Na 11 septemvri 2007 godina Bankata potpi{a Dogovor za proda`ba so Central Cooperative Bank AD, Sofia, za proda`ba na akciite na Po{tenska Banka. Na 6 dekemvri 2007 godina Bankata dobi Re{enie od NBRM so koe se izdava prethodna soglasnost od NBRM za izvr{uvawe na transakcijata. Transakcijata za steknuvawe na akciite treba da se izvr{i vo rok od 180 dena od denot na dobivawe soglasnost od guvernerot. Vo ovoj period se ~eka i odobrenie od Vladata na Republika Makedonija.


43


17. Sredstva ~uvani za proda`ba (prodolènie)

Transakciite so podru`nicata ~uvana za proda`ba se prikaàni vo bele{ka 29 - Transakcii so povrzani strani.

Na 31 dekemvri 2007 godina prekinatoto rabotewe se sostoi od sredstva vo iznos od MKD 1.125.640 iljadi (2005: MKD 1.497.287 iljadi) i obvrski vo iznos od MKD 695.526 iljadi (2005: MKD 1.014.213 iljadi).

18. Nematerijalni sredstva

Vo iljadi denari Softver Vkupno Nabavna vrednost Na 1 januari 2007 18.588 18.588Zgolemuvawe 5.550 5.550Na 31 dekemvri 2007 24.138 24.138 Amortizacija Na 1 januari 2007 13.558 13.558Amortizacija za godinata 2.557 2.557Na 31 dekemvri 2007 16.115 16.115 Sega{na vrednost Na 1 januari 2007 5.030 5.030Na 31 dekemvri 2007 8.023 8.023

19. Sredstva dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa

Sredstvata dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa se sostojat od oprema i deloven prostor koi ne se koristat za redovnoto rabotewe na Grupata.

Zaguba poradi o{tetuvawe vo iznos od MKD 13.531 iljadi (2006: nema) e priznaena kako rezultat na posledovatelno merewe na sredstvata dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa po poniskata od smetkovodstvenata vrednost i objektivnata vrednost namalena za tro{oci za proda`ba (vidi bele{ka 10).


44


20. Ostanata aktiva Vo iljadi denari 2007 2006 Ostanata aktiva 2.513 1.053 2.513 1.053

21. Depoziti na banki i drugi finansiski organizacii Vo iljadi denari 2007 2006 Doma{ni banki

Depoziti po viduvawe 290 636Stranski banki

Depoziti po viduvawe 565.206 -Drugi finansiski organizacii

Oro~eni depoziti 165.495 53.246Depoziti po viduvawe 20.946 35.037

751.937 88.919

22. Depoziti na drugi klienti

Vo iljadi denari 2007 2006 Naselenie

Oro~eni depoziti 184.806 260.786Depoziti po viduvawe 123.292 118.857

Pretprijatija Oro~eni depoziti 227.352 212.956Depoziti po viduvawe 333.933 287.014

Javen sektor Oro~eni depoziti 982 936Depoziti po viduvawe 8.311 10.941

878.676 891.490


45


23. Posebna rezerva za vonbilansni stavki Vo iljadi denari 2007 2006 Sostojba na 1 januari 708 421Rashod za godinata 154 287Sostojba na 31 dekemvri 862 708

24. Ostanati obvrski Vo iljadi denari 2007 2006 Dobavuva~i 2.245 663Provizii i nadomesti 322 254Ostanati danoci i pridonesi 32 561Ostanato 2.617 1.894 5.216 3.372

25. Kapital i rezervi

Akcionerski kapital

Obi~ni akcii Vo broj na akcii 2007 2006 Izdadeni na 1 januari 18.000 18.000Izdadeni na 31 dekemvri 18.000 18.000 Na 31 dekemvri 2007 godina, odobreniot akcionerski kapital se sostoi od 18.000 (2006: 18.000) obi~ni akcii. Obi~nite akcii se so nominalna vrednost od EUR 1.000 (2006: EUR 1.000). Site izdadeni akcii se celosno plateni. Imatelite na obi~ni akcii imaat pravo na dividenda koga }e bide objavena i imaat pravo na eden glas na Sobranie na Bankata za ekvivalent od 1 obi~na akcija (2006: 1 obi~na akcija). Site akcii nosat pravo na srazmerno u~estvo vo podelbata na ostatokot na ste~ajnata. odnosno likvidacionata masa.

Slednite akcioneri imaat sopstvenost koja nadminuva 5% od izdadenite akcii so pravo na glas:

% od akciite so pravo na glas

E.H.H. Eastern Hemisphere Holding SA. Switzerland 50%

GOFI Group of Finance and Investment SA. Switzerland 50%


46


25. Kapital i rezervi (prodolènie)

Zakonska rezerva

Spored lokalnata zakonska regulativa Grupata treba da presmetuva i izdvojuva 15% od neto dobivkata za godinata za zakonska rezerva dodeka nivoto na rezervite ne dostigne iznos koj e ednakov na edna pettina od akcionerskiot kapital. Dodeka zakonskata rezerva ne go nadmine opredeleniot najmal iznos, moè da se upotrebuva samo za pokrivawe na zagubite. Koga zakonskata rezerva }e go nadmine najmaliot iznos i po pokrivawe na site zagubi od godi{nite zavr{ni smetki, so odluka na Sobranieto, vi{okot moè da se upotrebi za dopolnuvawe na dividendata, dokolku taa za delovnata godina ne go dostignala najmaliot iznos propi{an so Zakonot za Trgovski Dru{tva ili so Statutot na Grupata.

Dividendi

Po denot na izgotvuvawe na bilansot na sostojba slednive dividendi bea predloèni od Upravniot odbor na Bankata. Na krajot na godinata, Grupata nema prikaàno obvrski po ovoj osnov vo bilansot na sostojba.

Vo iljadi denari 2007 2006 Nema (2006: MKD 560 po obi~na akcija) - 10.085 - 10.085

26. Potencijalni i prezemeni obvrski

Grupata obezbeduva bankarski garancii i akreditivi za garantirawe na raboteweto na klientite pred treti strani. Ovie dogovori imaat fiksni limiti i voobi~aeno se odobruvaat za period do edna godina. Dostasuvawata ne se koncentrirani vo nitu eden period.


47


26. Potencijalni i prezemeni obvrski (prodolènie)

Dogovornite iznosi na potencijalnite obvrski se opredeleni vo slednata tabela po kategorii:

Vo iljadi denari Bele{ka 2007 2006 Plate`ni garancii

vo MKD 12.969 700vo stranska valuta 6.120 6.117

înidbeni garancii vo MKD 32.865 30.033vo stranska valuta 5.080 -

Prezemeni obvrski za kreditirawe 10.637 9.409Posebna rezerva 23 (862) (708) 66.809 45.551

26. Potencijalni i prezemeni obvrski (prodolènie)

Ovie potencijalni obvrski imaat vonbilansen krediten rizik zatoa {to vo bilansot na sostojba se priznavaat samo proviziite i ispravkite za potencijalni zagubi se do momentot koga prevzemenite i potencijalni obvrski }e bidat ispolneti ili }e dostasaat. Golem del od prezemenite i potencijalni obvrski }e dostasaat bez da bidat avansirani vo celost ili delumno. Poradi toa, iznosite ne pretstavuvaat idni pari~ni tekovi.

27. Raboti vo ime i za smetka na treti lica

Grupata upravuva so sredstva vo ime i za smetka na treti lica vo forma na primeni sredstva za kupuvawe na dràvni zapisi ili odobruvawe na krediti za razni klienti. Grupata presmetuva prihodi od provizii za obezbeduvawe na ovie uslugi. Sredstvata vo ime, i za smetka na treti lica ne se sredstva na Grupata i ne se priznavaat vo bilansot na sostojba. Grupata ne e izloèna na bilo kakov krediten rizik vo vrska so ovie plasmani, bidej}i ne garantira za ovie vloùvawa.

Na 31 dekemvri 2007 godina vkupnite sredstva vo ime i za smetka na treti lica iznesuvale MKD 161.043 iljadi (2006: MKD 243.666 iljadi).

28. Usoglasenost so zakonskata regulativa

Na 31 dekemvri 2007 godina Bankata ne e usoglasena so lokalnata zakonska regulativa i toa vo vrska so propi{aniot limitit za krednata izloènost sprema poedine~en subjekt.


48


28. Usoglasenost so zakonskata regulativa (prodolènie)

Imeno, Bankata go nadminuva propi{aniot limit od 25% vo odnos na sopstvenite sredstva po osnov na izloènosta sprema Po{tenska Banka, i na 31 dekemvri 2007 godina iznesuva 32% (2006 : 29%). Isto taka, Bankata go nadminuva propi{aniot limit od 25% vo odnos na sopstvenite sredstva po osnov na izloènosta sprema Bank Austria Creditanstalt AG, Vienna, Austria, i na 31 dekemvri 2007 godina iznesuva 73% (2006: 16%).

Ovie neusoglasenosti }e se eliminiraat so izvr{uvaweto na proda`niot dogovor, potpi{an so Central Cooperative Bank AD Sofia.

Isto taka, na 31 dekemvri 2007 godina podru`nicata ne e usoglasena so lokalnata zakonska regulativa i toa vo vrska so limitot za materijalnite, nematerijanite i dolgoro~nite vloùvawa na podru`nicata vo odnos na sopstvenite sredstva.

Imeno, podru`nicata go nadminuva propi{aniot limit od 60% vo odnos na sopstvenite sredstva po osnov imotot vo zemji{ta, zgradi, rabotna oprema, i kapitalni delovi od drugi banki, finansiski i nefinansiski institucii, i na 31 dekemvri 2007 godina izloènosta iznesuva 72% (2006: 72%). Po ovoj osnov podru`nicata ima dobieno re{enie od NBRM da se usoglasi so propi{aniot limit od 60% najdocna do 31 mart 2008 godina.

Kako rezultat na neusoglasenosti so zakonskata regulativa vo prethodnite godini, i neprezemaweto na soodvetni merki od strana na podru`nicata za nadminuvawe na istite, vo dekemvri 2004 godina NBRM i zabrani na podru`nicata da odobruva krediti na pravni lica, osven krediti koi se pokrieni so prvoklasni instrumenti za obezbeduvawe i da vr{i otu|uvawe na site vidovi sredstva od aktivata na podru`nicata. Na 28 dekemvri 2007 godina zabranata e povle~ena od strana na NBRM.

29. Transakcii so povrzani strani

Vo soglasnost so Zakonot za Banki kako povrzani lica so Grupata se: lica so posebni prava i odgovornosti i so niv povrzanite lica, akcioneri so kvalifikuvano u~estvo vo Grupata (direktno ili indirektno poseduvawe na najmalku 5% od vkupniot broj na akcii ili od izdadenite akcii so pravo na glas vo Bankata ili ovozmoùvaat zna~itelno vlijanie vrz upravuvaweto na Bankata) i so niv povrzanite lica. kako i odgovornite lica na tie akcioneri - pravni lica, podru`nici na Bankata i drugi lica so koi Bankata ima bliski vrski.


49


29. Transakcii so povrzani strani (prodolènie)

Na krajot na godinata transakciite so povrzanite strani bile kako {to sledi:

(i) Krediti i avansi na povrzani strani

Pretprijatija povrzani so pretprijatijata koi

imaat zaedni~ka kontrola vrz Grupata

Klu~en menaxerski personal na

Grupata i so nego povrzani stani

Vo iljadi denari 2007 2006 2007 2006 Krediti na 1 januari 63.526 165.251 7.785 9.227Krediti odobreni vo tekot na

godinata 143.424 388.217 8281 3.118Krediti vrateni vo tekot na

godinata (73.457) (489.942) (2.223) (4.560)Krediti na 31 dekemvri 133.493 63.526 13.843 7.785Specifi~na posebna rezerva (22) (469) (124) (43)

Zaguba poradi o{tetuvawe (netno) 447 397

(81) 36

Prihodi od kamata 3.341 18.427 446 453

Politika na Grupata e da bara soodveteno obezebeduvawe od odredeni klienti pred da bidat prefrleni sredstvata od odobrenite krediti.

Garanciite i akreditivite se isto taka predmet na stroga kreditna procenka pred da bidat odobreni.

Obezebeduvaweto za kreditite, garanciite i akreditivite voobi~aeno e vo forma na pari~ni sredstva, nedvièn imot, zalihi, hartii od vrednost ili druga sopstvenost.

(ii) Depoziti od povrzani strani



Klu~en menaxerski personal na

Grupata i so nego povrzani stani

Vo iljadi denari 2007 2006 2007 2006 Depoziti na 1 januari 318.202 221.372 6.906 4.091Depoziti dobieni vo tekot na

godinata 2.583.234 4.831.025 3.332 50.292Depoziti povle~eni vo tekot

na godinata (2.510.077) (4.734.195) (3.771) (47.477)Depoziti na 31 dekemvri 391.359 318.202 6.467 6.906Rashodi od kamata 11.096 15.055 71 45


50



(iii) Ostanati transakcii so povrzani strani



Klu~en menaxerski personal na Grupata i so nego povrzani stani

Vo iljadi denari 2007 2006 2007 2006 Potencijalni i

prezemeni obvrski 1,928 155 50 127Prihodi od provizii i

nadomesti 965 10,517 19 24Tro{oci za operativen

naem 1,300 - - -

(iv) Transkacii so klu~niot menaxerski personal

Vo iljadi denari 2007 2006 Kratkoro~ni tro{oci za vrabotenite 18.278 18.188 18.278 18.188

Transkacii so povrzani strani na Grupata vklu~eni vo prekinato rabotewe (vo sredstvata klasifikuvani kako ~uvani za proda`ba, obvrskite klasifikuvani kako ~uvani za proda`ba i zagubata/dobivkata od prekinato rabotewe (namalena za danok od dobivka))

(i) Depoziti od povrzani strani na Grupata

Pretprijatija povrzani so

Grupata Vo iljadi denari 2007 2006 Depoziti na 1 januari 41.644 129.866

Depoziti dobieni vo tekot na godinata 3.104.960 3.212.767

Depoziti povle~eni vo tekot na godinata (3.112.004) (3.300.989)Depoziti na 31 dekemvri 34.600 41.644Rashodi od kamata 978 4.174


51



(ii) Ostanati transakcii so povrzani strani

Pretprijatija povrzani so

Grupata Vo iljadi denari 2007 2006 Ostanata aktiva 43.041 13.261Prihodi od provizii i nadomesti 51.097 51.346Ostanati prihodi od dejnosta 176 -Tro{oci za operativen naem 53 3.676Ostanati rashodi 9.148 12.428

(iii) Transkacii so klu~niot menaxerski personal na Grupata vklu~eni vo zagubata/dobivkata od prekinato rabotewe (namalena za danok od dobivka)

Vkupnite nadomesti, vklu~eni vo zagubata/dobivkata od prekinato rabotewe se kako {to sleduva:

Vo iljadi denari 2007 2006 Kratkoro~ni tro{oci za vrabotenite 17.026 18.081 17.026 18.081

30. Posledovatelni nastani

Od 1 januari 2008 godina dano~nite stapki za danokot na dobivka i za personalniot danok na dohod }e iznesuvaat 10% (2007: 12%) soglasno izmenite na Zakonot za Danok na dobivka i Zakonot za Personalen danok na dohod objaveni vo Slu`ben Vesnik broj 139 na 30 dekemvri 2006 godina

Documents

Konsolidirani finansiski izve{tai za godinata zavr{ena na ... banka 2007.pdfZakonot za Trgovski Dru{tva, Pravilnikot za vodewe smetkovodstvo (Slu`ben vesnik na RM br.94/2004, br.11/2005