1

SNE@ANA VELKOVA SOWA JOVANOVSKA

MAKEDONSKIJAZIK

ZAVIIODDELENIEza osnovno obrazovanie

SKOPJE, 2009SKOPJE, 2020

SEVERNA MAKEDONIJAul. Sv. Kiril i Metodij br. 54

3

PPo~ituvani u~enici,

Pred vas e U~ebnik koj e izraboten spored novataNastavna programa i spored sovremenite pedago{ki bara-wa.Ova e raboten u~ebnik koj }e vi ovozmo`i samostojnoi tvore~ko u~ewe, individualni i grupni istra`uvawa,u~ewe vo parovi i grupi, rabota po nivoa i po sopstvenizbor, problemski zada~i, barawa vo koi }e ka`uvateva{i mislewa i zaklu~oci. Tekstovite, jazi~nite i lite-raturnite kat~iwa, zada~ite, razgovorite, dopolnuvawa-ta na znaewata, kako i s# ona {to }e go otkrivate, povto-ruvate i sogleduvate, }e vi ovozmo`i da gi primenuvateznaewata i samostojno da tvorite. U~ebnikot go zamisliv-me kako edno od nastavnite sredstva koe }e vi ovozmo`ipolesno sovladuvawe na sodr`inite predvideni da gisovladate vo ova oddelenie.

Vo U~ebnikot se zastapeni sodr`ini od ~etiri na-stavni podra~ja: Literatura, Jazik, Izrazuvawe i tvo-rewe i Mediumska kultura.

Ve uveruvame deka u~eweto na jazikot ne e te{ko imo`e da vi bide interesno. Prvi~nite znaewa za jazikotste gi nau~ile doma, no znaewata treba postojano da gizbogatuvate. Za toa vi se potrebni volja, interes, ̀ elbai mnogu, mnogu QUBOV za jazikot. I toga{ }e vi bide po-lesno da go osvoite svetot na jazikot i literaturata.

Potrudete se U~ebnikot da vi bide drugar i prijatelkoj }e vi pomogne da nurnete podlaboko vo osvojuvawetona novite znaewa.

Posakuvame U~ebnikot da vi pomogne vo postignu-vaweto uspeh vo novata u~ebna godina.

Od avtorite

4

(Bla`e Koneski)

5

LLLITERATURA

(Bla`e Koneski)

6

� BELEZI NA AVTORSKATA I NA NARODNATA POEZIJA� KLASIFIKACIJA NA LIRSKITE PESNI SPORED

MOTIVITE

� POIM ZA MOTIV� VIZUELNI I AUDITIVNI ELEMENTI VO PESNITE� KOMPOZICIJA NA PESNA

� VIDOVI STROFI� RIMA�VIDOVI RIMI SPORED AKCENTOT

� STILSKI FIGURI�ONOMATOPEJA�KOMPARACIJA (sporedba)

� METAFORA� ELEMENTI NA PROZEN TEKST

�FABULA� TEMA

�IDEJA� FORMI NA RASKA@UVAWE

�RASKA@UVA^ (NARATOR)� NARODNA PROZA

� MIT

�LEGENDI I PREDANIJA� OSNOVNI DRAMSKI VIDOVI

�KOMEDIJA� TRAGEDIJA

�SOVREMENA DRAMA� RADIODRAMA

�RADIODRAMA ZA DECA

7

BELEZI NA AVTORSKATA INA NARODNATA POEZIJA

� Razmislete!

� Pro~itajte gi pesnite i obrnete vnimanie koj gi napi{al i vokoe lice se upotrebeni glagolite.

NA TATKOVINATA

Mile ANGELOVSKI

Ovie reki i planini, ovie ̀ itorodni poliwa moi‡ go nosat imeto na zemjata {to od srce ja qubam.Ova sino nebo, ova sonce belo so prelivi na boi‡ bi sakal ve~no da gi imam i denot }e e ubav.

Nema steblo, nema lisja, nema veter, nema loza bela‡ tvoeto ime, tatkovino, vo ne`nost da ne spie.Site lu|e ~inam {to gi ima bratska qubov delat,a sekoe srce nivno mislam ne`en kopne` krie...

Ja dopiram rakava na ovaa grutka, zemja crna,neka i venite mirisaat oti i trevite di{at.Na ovaa zemja rastat karanfili i siten prnar,i afion, i son~ogledi, i jasiki, i borovi se vi{at...

Ovie reki i planini, ovie ̀ itorodni poliwa moi,‡ go nosat imeto na zemjata {to od srce ja qubam.Ova sino nebo, ova sonce belo so prelivi na boi‡ bi sakal ve~no da gi imam i denot }e e ubav.

8

MAKEDONIJA

Ante POPOVSKI

Stisnete gi trevkiteNea }e ja iscedite.

Naslonete se vrz kamenotImeto }e ¼ go ~uete.

Simnete se vo rekiteDenot so nea }e ve po~esti.

Legnete da po~inetei no}ta so nea }e ve pokrie.

BILJANA PLATNOBELE[E

Biljana platno bele{ena Ohridskite izvori!Ozgora idat vinari,vinari belogra|ani!Krotko terajte karvanoda ne mi platno zgazite!Platnoto go imam darovsko,za svekor i svek’rva,svekor, svek’rva ko{ula,za deverite faneli!‡ Biljana gradska, kad’no,ako ti platno st’pneme,so vino }e ti go platime!Vinari, belogra|ani,ne vi go sakam vinoto,tuk vi go sakam ludoto,to {to m’i t’rgat najnapred,{to imat feste nad oko,

{to puli mene pod oko!‡ Biljano gradska kad’no,to si go imame sv’r{eno,v nedela }e si go `enime!

Znameto naRepublika Makedonija

9

� DDa razgovarame za pesnite� Koj gi napi{al prvite dve pesni?� Objasnete zo{to pesnata nema avtor!

� Vo prvata pesna, poetot gi iska`al svoite silni ~uvstvakon tatkovinata (kon `itorodnite poliwa, rekite, planinite,neboto). Prodol`ete so otkrivaweto na ~uvstvata vo narednitestihovi od istata pesna.

� Vo koe lice se upotrebeni glagolite: bi sakal, ~inam, mis-lam, dopiram?

� So upotreba na prvoto lice avtorot gi opejal svoite ~uv-stva. Toa vo poezijata se narekuva lirsko Jas.

� Pobarajte go lirskoto Jas vo pesnite koi sledat.

� Potoa razgovarajte za ~uvstvata opeani vo niv.

Literaturno kat~e

�Avtorskata poezija se razlikuva od narodnata spored jazikoti kompozicijata na pesnite.

� Osnovni elementi na poetskiot jazik se: slikovitosta, mu-zikalnosta i emocionalnosta.

� Avtorot na narodnata poezija e nepoznat za ~itatelot, a av-torskata poezija ima svoj avtor i ~itatelot go znae nejziniot vis-tinski sozdava~. Tekstot na avtorskata pesna e nepromenliv, a so-dr`inata na narodnata pesna bila promenliva, pa zatoa edna istatvorba mo`e da se pro~ita vo pove}e varijanti.

� Objasnete go zborot varijanti!Pomo{: Na ilustracijata, navidum, dvata elementi se isti.

Razgledajte vnimatelno i }e voo~ite razliki. Ako i sega ne go objas-nivte zborot, pobarajte pomo{ vo Tolkoven re~nik ili pak od nastav-nikot.

(Del od Triptihon od Dimitar Kondoski)

�

10

ZZada~a

� Pro~itajte gi pesnite i razgovarajte za razlikite me|u avtor-skata i narodnata poezija koi }e gi voo~ite vo niv.

IZVOROT NA @ELBITE

Stojan TARAPUZA

Izvorot na `elbite e oko otvoreno,od klokot zaneseno,od smea zazoreno.

Od nego {urkite ko lava se {irat,vo skri{nite dlapki na krvta se virat,vo tajnite mesta na srceto gorati sè taka glasno, `uborno zborat.

Izvorot na `elbite e oko strujno,do beskraj glasovito,do nebesa ~ujno.

Od nego vo venite roj reki se zbiraat,vo bunarot na du{atadali nekoga{ }e se smirat?

SILATA NA MARKO KRALE

(Izvadok od pesnata)

[etba {etat Marko Prilep~anec,{etba {etat zemja pokraina...Mi prijavnal kowa {arenogo;{arenogo kowa, debelogo,debelogo kowa, kr{igoro;mi nalo`il samura kalpaka,na kalpakot do tri ogledala,a nad nimi perja paunovi;mi zasukal mrka musta~ina,eden mustak do tri runa crni;mi namurtil o~i sokolovii nad nimi ve`di pijavici,kako crni krilja lastovi~ki;mi opasal sabja diplenica,{to se diplit dvanaeset pati{to se nosit kowu vo grivata,

i mi e~it drvja i kamewa,a na sedlo, bogme, mi privrzal{to privrzal te{ka bozdugana,{to e te{ka {estotini oka.V raka dr`it ona bojno kopje,ko jasika tenka izvi{eno;se nametnal s guna kabanicami crneet kako t’men oblak.Kaj da stapit [arec dobra kowa,bilo spilje il stanoit kamen,mi potonvat kowa do kolena.Ot {to mi e sila u junaka,je prite`a majke crna zemjaod te`ina grda nosee{tem,ta mi ja~it kutra crna zemjaem mi ja~it ko list se tresit.

�

11

Grupna rabota

� Podelete se vo grupi i sekoja grupa neka odbere po edna zada~a.Sekoja grupa neka pronajde pesna za Krale Marko. Ednata grupa jaanalizira sodr`inata na pesnata, drugata go analizira likot na KraleMarko, a tretata grupa jazikot i formata na pesnata (so objasnuvawena zborovite od narodniot govor).

� SSogledajte!

� Za podobro da ja razberete razlikata me|u avtorskata inarodnata poezija, razgledajte ja {emata. Potoa diskutirajte za po-delbata.

Podelba na poezijataspored sozdava~ot

� �

Narodna Umetni~ka(anonimna, (avtorska,

usna) pi{uvana)

� �

‡ sozdavana e usno ‡ se sozdava pismeno‡ kolektivna tvorba ‡ individualna tvorba‡ avtorot e anonimen ‡ avtorot e poznat‡ promenliva sodr`ina ‡ nepromenliva sodr`ina

(Od makedonskata narodna riznica)

12

KLASIFIKACIJA NA LIRSKITE PESNISPORED MOTIVITE

POIM ZA MOTIV

� RRazmislete!

� Pro~itejte gi pesnite i razmislete za ~uvstvata koi gi in-spirirale avtorite da gi napi{at ovie tvorbi.

RODINO MILA

Van~o NIKOLESKI

Rodino moja, ti zemjo mila,najmila zemjo na ovoj svet,vo tebe rastam, razvivam krila,ko krilen orel vo vi{en svet!

Vo tvoite nivi `itata zreat,dro~i i {umi `iten klas,iljadi srca za tebe great, ‡za tebe pesna ti peam jas!!

Se {iri v beskraj, vo gled dale~en,te kape sonce vo svetol sjaj,v moite `ili krv tvoja te~e, ‡poubav nigde ne vidov kraj!

V padini pasat nebrojni stada,zabrazdil vo {ir traktorski plug,v sre}a mi pee du{ata mlada, ‡posre}en nema od mene drug!

Vo radost mene mi vrvat dnite,te krasi Male{, Pirin i [ar,tvojata du{a nè gree site,ni gori v srce qubov ko `ar.

Prirodno planinsko ezero na [ar Planina

13

DOCNA ESEN

Jovan STREZOVSKI

Gasnat poleka poslednite {arenikavi boi{to tolku ubavo i li~no im stoeja na brezite

beli.Siviloto provisnalo i kako crna strea

nad prostorot stoi,a esenta nekade daleku vo beskrajot se seli.

Pominuva i nad topolite postroeni kraj patotim ostava vo grankite po nekolku kopja goli.Sonceto so maka niz oblacite go istegnuva vratoti kako prezreana tikva se raspa|a

zad planinskite poli.

Odminuva esenta i niz klunot na ~avkite gra~i,a po nea veterot go kine i poslednoto liv~e

zlatno,samo ezerceto vo parkot kako dobar slikar

se ma~i{to podolgo da ja zadr`i na svoeto platno.

BISERA

Konstantin MILADINOV(Od Zbornikot na Miladinovci)

Bisero mome, Bisero,{~o nosi{ biser na grlo?Tvoeto grlo hubavoi ot drobnago biserahiljada p’ti pobelo.

Bisero mome, Bisero,za{~o so biser pokriva{tvoeto grlo hubavo?Ja ne}u biser da bacatuk saka tvoeto grlo.

Bisero mome, Bisero,za kogo nizi{ biser’t?Za kogo gotvi{ daroi?Ja daroi biser ne sakatuk saka moma Bisera.

14

NEVESTA MOM^E FALE[E

Narodna pesna

Nevesta mom~e fale{e:‡ Imam si mom~e rabotno,na den brazda ora{e,vo nedela lei~ka,i vo mesecot pogon~e,a v godinata nivi~ka!>Tam’ deka mom~e ora{e,pusta go dremka napadna,zaka~i ralo sred niva;pustoto ralo kru{ovo,rodilo kru{i zreani!Koga se mom~e razbudi,zreli se kru{i najade.

� DDarazgovarame za pesnite

� Za sekoja pesna opredelete {to gi pottiknalo avtorite da gi is-peat.

� Opredelete go lirskoto Jas vo pesnata . Potoa na-glasete gi ~uvstvata koi poetot gi opejal.

� [to go pottiknalo avtorot da ja ispee pesnata ?� Otkrijte gi poetskite sliki vo nea.� Koe e osnovnoto ~uvstvo koe go opejal avtorot vo pesnata ? Naglasi go lirskoto Jas.� Prodol`ete da gi otkrivate drugite ~uvstva opeani vo pesnata.� Otkrij go lirskoto Jas vo pesnata . Po-

so~i gi zborovite (stihovite) od koi otkriva{ edna karakterna oso-bina na mom~eto. Koja e taa?

� Na koj na~in narodniot sozdava~ go opejuva mom~eto?

Literaturno kat~e

Osnovnata misla-vodilka, pottikot na avtorot da ja sozdadetvorbata, se narekuva motiv. Vo lirikata motiv e soznanieto na poe-tot za ne{to {to pottiknalo ~uvstva koi toj gi opejal (radost, taga,bolka, qubov i sl.). Zborot motiv doa|a od latinskiot zbor motus {tozna~i pottiknuva~ka pri~ina. Toj e najmala tematska edinica (najmaldel) od literaturna tvorba. Spored motivot, pesnite mo`e da bidat:rodoqubivi, pejza`ni, qubovni, humoristi~ni i sl. Opredelete vokoi vidovi pesni spa|aat tie {to gi analiziravte.

�

15

��

Istra`uvajte!

� Pronajdete pove}e naslovi na pesni napi{ani od KonstantinMiladinov.

� So koja pesna od ovoj avtor zapo~nuva manifestacijataStru{ki ve~eri na poezijata?

� Pronajdete i prezentirajte podatoci za spomenatata mani-festacija, poznata vo celiot svet. Potoa izrabotete yiden ves-nik na koj }e zastapite i ilustrativen del (fotografii, va{icrte`i, {emi i sl.). Pobarajte pomo{ i od nastavnikot.

Zada~a za naredniot ~as

� Podelete se vo grupi. Dogovorete se sekoja grupa da napi{epoetska tvorba so razli~en motiv. Potoa analizirajte gi poetskitesliki i izraznite sredstva koi ste gi upotrebile.

Od Stru{kite ve~eri na poezijata

16

VIZUELNI I AUDITIVNIELEMENTI VO PESNITE

� RRazmislete!

� ^itaj}i ja pesnata, razmislete za opisite na prirodata opeanivo nea.

� Pronajdete gi zborovite so koi se opeani nekakvi zvuci.� Odberete stih (stihovi ili strofa) od ~ii zborovi si sozda-

vate slika i prezentirajte ja.

ZAR NE E

Vasil KUNOSKI

Zar ne e gorata li~na Zar ne e slavejot galen{tom `oltne prviot dren? {tom spokoj raskine tih?Zar ne e du{ata polna Zar ne e srceto volno{tom mugra pozdravi den? {tom topol oseti stih?

Zar ne e rekata mila Zar ne e ~ovekot sre}en{tom peni v biseri roi? {tom gleda klasje v bran,Zar ne e rosata krasna beskrajno pole bez me|i{tom sedum istkae boi? i trudot raspean, zbran?

‡ P. P. Rubens

17

��

� Razgovarame zapesnata�Koe e osnovnoto ~uvstvo koe go obzelo poetot za da ja sozdade

ovaa pesna?� Koi pra{awa lirskoto Jas (ovde poetot) ni gi upatuva?� Vo prvata strofa otkrivate slika na koja e

po`oltena od cutot na drenot (vo prvite dva stiha). Vo naredni-te dva stiha kako da go slu{ate pozdravot na mugrata upaten donoviot den {to se ra|a. Otkrivajte gi slikite i zvucite vo na-rednite stihovi.

� Izdvojte gi zborovite koi ve upatuvaat na zvuci!

Literaturno kat~e

� Vo pesnite ~estopati sretnuvame stihovi koi nè pottiknuvaatkon sozdavawe sliki za ona {to e opejano. Toga{ velime deka poetotupotrebil vizuelni elementi. (Na primer, slikata na gorata vo koja`oltee rascuten dren.)

� Isto taka, vo pesnite naiduvame na zborovi koi nè upatuvaat nanekakvi zvuci. Za taa cel, poetite primenuvaat auditivni elemen-ti. (Na primer, glasot na mugrata koja go pozdravuva noviot den.)

� Ovie elementi ja zbogatuvaat slikovitosta na poetskite tvorbi.

� Ve`ba

� Pronajdete gi auditivnite i vizuelnite elementi vo slednivestihovi:

Pero Milenkovski()

< ... Naedna{ ‡ nemo} i zaginuvawe.Vrz edno nevidlivo kat~e od ezeroto,kako nepoznata trpka vrz teloto,pomina bledo, lesno razbranuvawe.Vodata sosema bavno se premre`ii pak sè potona vo kameno smiruvawe...>

Aco [opov() Izvorite na Vardar

�

18

< ... A so nea i pti~kite pojniporanile vo neboto {irno;raspeani, so glasenca brojniutrinskiot koncert pak go svirat.

Gledam... Slu{am... ^uvstvuvam od radostBlika krvta vo sekoja `ila...I nesetno, so zanes, od gradiSlu{am izvik: Zdravo, Bistro mila!... >

Genadi Bolinovski

� ZZada~i:� Sekoj u~enik neka zapi{e vo tetratkata pet zbora koi bi

mo`ele da pretstavuvaat auditivni elementi vo sozdavawetopoetska tvorba.

� Isto taka, sekoj u~enik neka napi{e najmalku dva stiha koibi pretstavuvale slika (vizuelen element) vo pesna.

� Napi{ete poetska tvorba so naslov vo koja}e koristite vizuelni i auditivni elementi. (Pesnata da bidesostavena najmalku od dve strofi so po ~etiri stiha.Ilustraciite mo`at da te naso~at kon motivot) Naredniot ~as~itajte gi tvorbite i analizirajte gi tokmu tie elementi.(Predlog: Od najuspe{nite tvorbi napravete yiden vesnik. Ta-lentiranite za slikawe, neka go ilustriraat vesnikot.)

19

KOMPOZICIJA NA PESNA

VIDOVI STROFI

� ZZada~i:

� Pro~itajte gi izrazno pesnite koi sledat.

� Prebrojte gi stihovite vo strofite.� Sogledajte ja razli~nosta na brojot na stihovite vo pesnite.

ZIMSKO UTRO

Bla`e KONESKI(Skopje, 29 noemvri, 1993)

Mol~i zimskoto utroSe stutkalo vo soba kako ku~e.U{te ne mu se izleguva nadvor.Studi.

Pod mojot prozorecI deneska cvrkoti i si ripka[alava sipka:Sip, sip, sip!I toa kako poriv za `ivotVo mene pak da budi!

20

DETSKIOT SVET

Adem GAJTANIToj e naj~udesen svet na SvetotSo milion iznenaduvawa,Petpati pove}e `elbiI celo more soni{ta.Nasekade barav klu~Za da go otklu~am taej}iDetskiot ~udesen svet.Se pretvoriv vo ru`aRasnev vo ma|esna gradina;

Se pretvoriv vo pticaLetav po neboto ~isto,Spu{taj}i se na grankiteDa slu{am vol{ebni pesni[to nikoga{ ne sum gi ~ul;Se pretvoriv vo p~elaOtkrivav ~udesni cvetoviSo rasko{no ubavi boi[to nikoga{ ne sum gi videl.

Oj, ubava zemjo moja rodna!

Ta ima li srce vo svetot {irokvo sebesi cela da te zberi?Ta ima li merka v svetot golemubavina ~udna da ti meri?Ta malku li ubavini krieezeroto Ohrid {tom se mre`ii zabrzan bran sled bran v breg bie?

RODNA ZEMJA

Lazo KAROVSKI

Oj, razigraj, pesno moja mila,oj, razigraj silno branoj divi,ta neka da plamne bujna sila ‡od sekoja bukva iskri `ivi,ta neka tvojte sne`ni krilago ponesat mojto srce mladonad planini i nad mili gradoj,nad rodnata zemja, kaj {to itaneumorliv bran niz mladi `ita,kaj oderki‡lozi mre`i pletat,kaj afion bel i rozov cvetakaj ezerski bregoj branoj galati ve~eri li~ni mesec palat...

21

@ELBA

Stojan TARAPUZA

Mojata `elba ‡ neka se znae:zemjata sakam gradina da e.

Vetrot niz pole lud da ne mine,cve}iwa, lisja sam da ne kine.

Nevidliv oblak mleko da rosi,za site `edni, gladni i bosi.

Pati{ta novi segde da vodat,Vojni da nema, pesni da brodat.

No}ite beli ‡ dnite da rasnat,`elbite ‡ yvezdi da ne se gasnat.

Nad polja cvetni volno da {etapogledot ‡ ptica dodeka leta.

Dodeka misla mo`e da vodi,`ivotot radost neka go plodi!

� RRazmislete i razgovarajte� Koi ~uvstva gi izrazuva lirskoto Jas vo pesnata ? Od kolku stihovi se sostaveni strofite?� Koj go pretstavuva lirskoto Jas vo pesnata ?

Koj e ? Kakvi ~uvstva go obzemaat poetotkoga se se}ava na detstvoto? Prebroj gi stihovite vo pesnata. Ima listrofi?

� Koe e osnovnoto ~uvstvo koe go pottiknalo poetot da ja sozdadepesnata ? Koi ubavini i bogatstva gi opejuva? Naglasigi i objasni gi onaka kako {to gi razbira{ pra{awata koi gi posta-vuva poetot. Poso~i go brojot na stihovite vo strofite.

� Lirskoto Jas vo pesnata go pretstavuva poetot. Koise `elbite na poetot? Kolku strofi ima pesnata i od kolku stihovise sostaveni?

� Strofata mo`e da ima pet, {est, sedum, osum i pove}e sti-ha. (Site ovie soznanija mo`ete da gi proverite ako u{te edna{ gianalizirate i gi sogledate kompoziciite na pesnite za koi prethodnorazgovaravte.)

� Ve}e zabele`avte deka kompozicijata na pesnata ne mora dabide sostavena od strofi. (Pogledajte ja pesnata !)

22

LLiteraturno kat~e

� Stihovite vo pesnite se rasporedeni vo celini od po eden,dva, tri, ~etiri i pove}e stiha. Vakvite celini od stihovi se vi-kaat strofi.

� Eden stih mo`e da stoi i sam, da ne e vo celina. Toga{ toj emonostih. Strofata sostavena od dva stiha e distih, od tri ‡ tri-stih, a od ~etiri - ~etiristih ili katren.

� Zada~i:� Grupna zada~a: Podelete se na pet grupi. Ednata neka pro-

najde pesna koja ne e podelena na strofi; drugata grupa neka pro-najde pesna vo koja }e ima i monostih; tretata grupa, pesna vokoja }e ima i distih, ~etvrtata grupa neka najde pesna so tristih,a pettata grupa pesna so katreni, no i so strofi sostaveni odpove}e stihovi. Prezentirajte gi na ~as. (Izrazno ~itajte gi,istaknete go lirskoto Jas i analizirajte gi sodr`inite.)

� Za doma: Sekoj u~enik neka napi{e li~na poetska tvorba somotiv i naslov koi samiot }e gi odbere. (Mo`ebi nekoja od ilu-straciite }e te motivira da tvori{.) Brojot na stihovite, odnos-no vidot na strofite, isto taka go izbira{ sam. Na naredniot ~asprezentirajte gi i od najuspe{nite napravete yiden vesnik.

�

23

� RRazgovarame za pesnata� Porazgovarajte za motivot vo pesnata. (Neka u~estvuvaat

pove}e u~enici.)� Poso~uvajte gi poetskite sliki preku koi poetot ja pretsta-

vil slobodata.� Istaknete gi zborovite koi uka`uvaat na auditivnite ele-

menti vo pesnata. Objasnete go zborot plima.� Od kolku sloga se sostaveni krajnite zborovi vo stihovi-

te? Na koj slog vo tie zborovi pa|a akcentot?� ^uvstvuvate deka pri ~itaweto na krajnite zborovi vo pes-

nata, tie glasovno se sovpa|aat. Toa se narekuva rima.

RIMA

VIDOVI RIMI SPORED AKCENTOT

� Razmislete!

� Pro~itajte ja pesnata nekolkupati izrazno i do`iveano. Pritoa, vnimanieto naso~ete go kon krajnite zborovi vo stihovite.

� ^itajte gi samo krajnite zborovi. Od kolku sloga se sostave-ni? Kade pa|a akcentot na tie zborovi? Po {to se sovpa|aat pri niv-niot izgovor?

� Razmislete za motivot na pesnata.

SLOBODA

Stojan TARAPUZA

Taa ptica soncekrilav srce gnezdo {to ti svila,{to `elbite ti gi plodi,niz `ivotot {to te vodi,vo bitkite {to te sili,so bajraci {to te krili,so pesnite {to te glasi,so ubosta {to te krasi,so yvezdite {to te jati,so sonceto {to te zlati,{to izvira, te~e, blika,‡ Sloboda se, dete, vika.

Taa ptica svetlo‡belabro{ od cve}e {to ti splela,vo mislite {to te nurka,kon pobedi {to te turka,{to doa|a kako plimai vol{ebna mo} {to ima,vo sni{tata {to ti leta,niz igrite {to te {eta,ko poplava {to te nosi,so ne`nosti {to te rosi,{to najli~na ima lika,‡ Sloboda se, drago, vika.

24

LLiteraturno kat~e

� Rima e glasovno sovpa|awe po zvu~nost na krajnite zborovivo stihovite. (Primeri: rodi‡vodi, gorat‡zborat, pesna‡besna, ze-de‡prede.)

� Se pravat podelbi na vidovite rimi spored nekoi elementi, asega }e se zapoznaete so vidovite rimi spored akcentiraweto na ri-muvanite zborovi.

< ... Da letam na neboto < ... Olovnoto nebo te`idamne{en e son moj vidot ni go zede,da go vidam siot svet i snegot cel den sne`i,vo eden dolg let... > bela pre|a prede... >

(U~eni~ka tvorba) (Miho Atanasovski)

< ... vo nego e ‡ seta mudrost od vekovivo nego se ‡ dostoinstvata ~ovekovii pravdata i ubavinata... >

([aban Robert)

� Zapomnete!Spored mestoto na akcentot rimata mo`e da bide: ma{ka,

`enska i daktilska.Koga rimuvanite zborovi imaat po eden slog (zna~i akcen-

tot pa|a na toj edinstven slog), velime deka toa e ma{ka rima.Ako rimuvanite zborovi imaat po dva sloga, toga{ stanuva

zbor za `enska rima. (Akcentot, spored praviloto, pa|a na pr-viot slog.)

Za daktilska rima stanuva zbor koga rimuvanite zboroviimaat po tri ili pove}e sloga. (Toga{ akcentot pa|a na treti-ot slog broej}i od krajot na zborot.)

� Zada~a

� Opredelete go vidot na rimite zastapeni vo stihovite koisledat.

< ... Stani si utre porano Za mene ti si `ivot i sre}a,dojdi si ve~er podocna, najgolem, najmil dar,nautro radost ponesi, vo moevo srce za tebe, zemjo,nave~er taga donesi... > gori qubov ko `ar...>

(Ko~o Racin) (Van~o Nikoleski)

�

25

< ... Prolet dojde, deca mili, < ... No toga{rascvetaa bulki‡vili, bran~iwata se ozabuvaatnasekade pti~ji poj pa go zarobuvaati veseli p~elki roj... > i krilja ne`ni mu stro{uvaat...>

(Genadi Bolinovski) (Genadi Bolinovski)

Individualna rabota

� Do sekoj zbor napi{i drug zbor (ili zborovi) so koj }e mo-`e{ da go rimuva{. (Potoa koristi gi za vtorata ve`ba.)

tvoj vrv

vee letame

bel mie

Na kriljata na poezijata (Zada~a za doma)

� Sekoj od vas neka napi{e po edna pesna na motiv koj zaed-ni~ki }e go opredelite. Koristete razli~na organizacija nastihot (monostih, distih, tristih, katren) i razli~ni vidovi ri-ma spored akcentot. Na naredniot ~as prezentirajte gi i disku-tirajte za motivite, za vidovite strofi i za rimite.

Stru{ki ve~eri na poezijata

26

STILSKI FIGURI

ONOMATOPEJA

Stilskite figuri, poznati i kako izrazni sredstva, av-torite gi upotrebuvaat za da postignat pogolema slikovitost,muzikalnost i emocionalnost vo tvorbata. So niv tvorbatastilski se obogatuva i ja pravi poprivle~na za ~itatelot.

� RRazmislete!

� Sekoj u~enik vo sebe neka gi pro~ita stihovite naso~uvaj}i govnimanieto kon zborovite koi ozna~uvaat zvuci, glasovi ili {umovi.

* *< ... Yvoni... < ... So `elezni obra~i go opa{aleKako silna dalga vo {iroko more Da grmi, zemja da tresese razleva yvonot o~ekuvan drag. Da rikne niz nego crna makaPred {kolskite vrati {irum Rajata {to ja isplaka... >vo redici deca zastanale pak! ... (Trajan Petrovski)

(Du{ko Avramovski)

* * *

< ... ‡ Krrrr! Krrrr! Kre‡kre! Kre‡kre!Toga{ ne{to padna vo vodata i se slu{na samo: Plas! I odedna{

gi snema golemite o~i. Od vodata samo se slu{na glas: Kre‡kre!...>

(Risto Dav~evski)

� So razgovor do zaklu~ok

� Pobarajte objasnuvawe (me|usebe ili od nastavnikot) za zbo-rovite koi ne gi razbirate.

� Pro~itajte gi glasno izvadocite. Pri toa naglasuvajte gi zbo-rovite koi uka`uvaat deka vo tekstovite ima auditivni elementi.

� Zabele`uvate deka nekoi zborovi ozna~uvaat zvuci, a nekoiimitiraat glasovi. Poso~ete gi i ednite i drugite.

� Obidete se da imitirate zvuci spored objasnuvawata: zvuk naveter, laewe na ku~e, bleewe na jagne, zvuk na kukavica, kapki voda od~e{ma, krckawe na vrata.

(Na primer: Mjaukawe na ma~ka: mjau‡mjau!)� Dodeka gi imitiravte zvucite, vie go primenuvavte izraznoto

sredstvo onomatopeja.

27

LLiteraturno kat~e

� Onomatopejata e izrazno sredstvo (stilska figura) so koe seimitiraat zvuci od prirodata, glasovi na `ivotni, razni {umovi.

� So onomatopejata se zbogatuvaat muzikalnosta i slikovitostana jazikot na koj e sozdadena tvorbata.

� Ovaa stilska figura, osven vo poezijata i prozata, ja upotre-buvame i vo sekojdnevniot govor. (Na primer: Babata gi povikuva ko-ko{kite za da gi nahrani i veli: )

� Proverete {to nau~ivte

� Pronajdete gi zborovite vo tekstovite koi uka`uvaatdeka avtorite go primenile izraznoto sredstvo onomatopeja.

* *< ... Petli peat za denewe, < ... Ja stvori me, Bo`e,crkvi yvonat z’otvarawe. pile kukavica,Krsti treptet krevawe, da kukam, da kukam,~esti krsti Jovanovi.> od drvo do drvo, (Narodna pesna) brata si da teram... >

(Narodna pesna)

* *< ... Tup, tup, so no`iwa, < ... Od krevet~e se slu{a:edna{ napred, dva nazad Kiv! Kiv! ‡ To{e kivaoro na{e da igrame. noseto mu te~ePles, ples so ra~iwa baba toplo ~aj~e nudiedna{ bavno, edna{ brzo no i taa ve}e kivka... >pesna na{a da peeme... > (U~eni~ka tvorba) (Narodna tvorba)

� Istra`uva~ka zada~a

� Pronajdete vo u~ebnikot tekstovi od koi }e prepi{ete zborovikoi uka`uvaat na prisustvoto na stilskata figura onomatopeja.

� ^itajte gi primerite i protolkuvajte gi.

Zada~a za doma: Sostavi tekst (vo proza ili poezija) vo koj }e bi-de zastapena onomatopejata. Motivot (temata, idejata) i naslovot etvoj izbor.

�

28

KOMPARACIJA (sporedba)

� RRazmislete!

�Dodeka sekoj od vas ja ~ita pesnata vo sebe, neka obrne vnimaniena poetskite sliki.

� Razmislete i za poimite koi poetot gi sporeduva eden so drug.

BOJATA NA POTOKOT

Gligor VITEZ

Do potokot v gorata {to te~epretpazlivo prijde eden eleni otkoga pivna voda, re~e:.

Niz poleto potokot se leepod sinoto nebo gordo odi,lastovi~ka v letot pesna pee:.

I potokot molkoma si te~eoblacite beli pat mu krilat,peperuga bela tiho re~e:.

[tom yvezdi }e plamnat tivka ve~eri {tom denot boi svoi }e zgasi,pla{livata srna, pak, }e re~e:

29

� RRazgovarame za pesnata� Dodeka ja ~itate pesnata na glas obrnete vnimanie na poet-

skite sliki.� Vo pesnata poetot vizuelno pretstavu-

va nekolku sliki za ubavinite na eden potok. Porazgovarajte zaniv.

� Istaknete go motivot vo pesnata.� Pronajdete gi izraznite sredstva vo pesnata {to dosega

ste gi u~ele.� Analizirajte ja kompozicijata na pesnata (broj na stihovi,

strofi) i vidot na rimite.� Opredelete gi stihovite vo koi se vr{i sporeduvawe. Ob-

jasnete koi poimi se sporeduvaat.

Literaturno kat~e

� Izraznoto sredstvo so koe se vr{i sporeduvawe me|u nekoipredmeti, su{testva ili pojavi, spored nekoja nivna zaedni~ka ilisli~na osobina, se vika komparacija ili sporedba.

� Pri upotrebata na ova izrazno sredstvo neophodi se tri dela:predmet koj se sporeduva, vrska i predmet so koj se sporeduva.

Na primer:

Maminoto lice e kako zlatno sonce.

� � �

predmet vrska predmet so kojna sporeduvawe se sporeduva

� Ova izrazno sredstvo mnogu ~esto se koristi i vo sekojdnev-niot govor.

Na primer:Krotok e kako jagne.Vredna kako mravka.Jabolkata se slatki kako med.

� So ova izrazno sredstvo se zgolemuva emocionalnosta na pes-nata, a u{te pove}e i slikovitosta koja avtorot saka da ja postigne.

� Vrskata kako vo poezijata se upotrebuva i kako ko i kak

(, ).

�

30

� PProverete gi znaewata

� Pronajdete gi komparaciite vo izvadocite koi sledat. Poso-~uvajte gi so objasnuvawe na istite ({to sporeduvaat).

*

(Narodna pesna)

*< ... Toj ni e zavet od dedovcitekako tlanikot na ogni{teto.^uvaj go kako crnka vo o~ite‡bez jazik si nikoj i ni{to. >

(Vidoe Podgorec)

Individualna zada~a(Za naredniot ~as)

� Ve`bajte ja pesnata od Boro Sitnikovski za izrazno,do`iveano recitirawe. Na ~asot organizirajte natprevar po reciti-rawe.

� Podgotvete se za usno prezentirawe na kompoziciskata ana-liza na pesnata (stihovi, strofi), za vidovite rimi, za otkrivawe napoetskite sliki, vizuelnite i auditivnite elementi i za stilskitefiguri.

DETSTVO

Boro SINTIKOVSKI

Igraj dete, kolku mo`e{,v pole, v gora, segde {etaj,igraj, za{to zlatno detstvokako veter mine, leta.

Smej se glasno, smej se silno,potreba e, a ne moda,oti toa drago detstvote~e brzo kako voda.

*< ... mi namurtil o~i sokolovii nad nimi ve|i pijavici,kako crni krilja lastovi~ki...>

(Narodna pesna)

*

(Narodna pesna)

Eh, da mo`am, da sum silen,vo detstvoto da se vratam,samo edna{ vo igrataso decata da se fatam...

Ama letna toa vreme,letna silno kako veteri {to bilo jas da storam,ne biduvam povtor dete.

31

METAFORA

� RRazmislete i odgovorete!

� Dodeka ja ~itate pesnata, razmisluvajte zo{to avtorot ja nas-lovil tokmu taka.

� Porazgovarajte za zna~eweto koe go ima jazikot za sekoj narod.� Zo{to sekoj od nas treba da go neguva i ~uva na{iot jazik, da

nastojuva da ja po~ituva negovata norma? Iska`uvajte va{i razmis-luvawa.

BEZ JAZIK SI NIKOJ I NI[TO

Vidoe PODGOREC

Rodniot jazik e biseren |erdan Toj e vrutok nepresu{en, ve~en,od zborovi ‡ plodovi so~ni, niz bistri kapki ‡ zborovi te~e.mislite tie ti gi redat @ubori, klokoti, yvoni, se leevo sliki jasni i to~ni. ko jasna yvezda sekoj zbor gree.

Toj ni e zavet od dedovcitekako tlanikot na ogni{teto.^uvaj go kako crnka vo o~ite ‡bez jazik si nikoj i ni{to.

� Razgovor zapesnata

� Recitirajte ja pesnata izrazno i do`iveano za da gi voo~ite~uvstvata na lirskoto Jas.

� Ka`ete gi svoite razmisluvawa zo{to pesnata e naslovenatokmu taka.

� Koi drugi zborovi mo`e{ da gi upotrebi{ za zborot vrutok?�Poso~ete gi poetskite sliki vo pesnata. Citirajte gi zborovite

koi uka`uvaat na auditivni elementi vo pesnata.�Od {to e sostaven |erdanot za koj pee poetot vo prvata strofa?� Vo vtorata i vo tretata strofa avtorot go upotrebil izraznoto

sredstvo komparacija. (Zborot tlanik zna~i vgradeno ogni{te.) Po-so~ete go ~itaj}i gi i objasnuvaj}i gi stihovite vo koi go zabele`avte.

� Poetot na{ol sli~nosti me|u zborovite i so~nite plodovi ime|u bistrite kapki od vrutokot i zborovite. Gi sporeduva na tojna~in {to pravi zamena na zbor i ne go upotrebuva zborot kako (ko)kako kaj komparacijata. Toa izrazno sredstvo se vika metafora.

32

LLiteraturno kat~e

� Metafora e stilska figura so koja eden zbor ili poim se za-menuva so drug so koj ima nekoja sli~nost.

� U{te ja narekuvaat i skratena komparacija. Zo{to? Toa }e gosogleda{ od {emata. A = B (metafora) i A e kako B (komparacija)

� Metaforata se upotrebuva i vo prozata i vo sekojdnevniotgovor.

Na primer:

� . Objasnete ja metaforata vo primerov.

� Za svoeto dete majkata mo`e da re~e sonce majkino; za umnotoi poslu{no dete nekoj }e re~e zlatno dete.

� Proverete gi znaewata

� Vo stihovite }e sretnete metafori i komparacii. Poso~ete gii objasnete gi.

(Vidoe Podgorec)

letno s'nce ugrea.>

(Narodna pesna) (Narodna pesna)

(Jovan Koteski)

� Objasnete ja metaforata vo narodnata pogovorka:

� Objasnete ja metaforata od gatankata:

�

33

� ZZada~a za doma(Sam ja odbira{ zada~ata za naredniot ~as.)

� Pronajdi pet primera (od proza i poezija, od gatanki i pogo-vorki) vo koi ima metafora; zapi{i gi i objasni gi, a na ~asotprezentiraj go srabotenoto.

� Odberi pesna koja }e ja recitira{ ubavo, snimi ja na CD (do-kolku si vo mo`nosti ti, no i u~ili{teto) i pu{ti ja snimkatapred u~enicite.

� Napi{i pesna od 5‡7 stihovi (da ne se podeleni na strofi)vo koi }e upotrebi{ komparacii i metafori.

� Zada~a za na ~as

� Razgledajte ja fotografijata. Sekoj od vas, }e napi{e sostavso naslov i sodr`ina kako vistinski narator. Vo koe lice }e raska-`uvate (vo prvo ili vo treto) e va{ izbor. Pri toa upotrebuvajte giizraznite sredstva za koi dosega ste u~ele.

34

ELEMENTI NA PROZEN TEKST

FABULA

� SSogledajte!

� Pro~itajte go tekstot sekoj vo sebe i obrnete vnimanie na re-dosledot na nastanite koi se raska`ani. (Dali se raska`ani sporedredosledot kako se slu~uvale ili ne?)

� ^itajte go tekstot glasno, del po del, i sekoj neka vnimava naopisite (na utroto, na `etvarite, na devoj~eto i na kve~erinata).

� Zabele`i gi zborovite koi ne ti se jasni. Pobaraj objasnuvawevo Re~nikot na krajot od u~ebnikot, vo Re~nikot na makedonskijazik ili od nastavnikot.

MALATA @ETVARKA

Gorjan PETREVSKI

Na istok sonceto v`e{teno se bude{e. Od utrinskiot po`arplamte{e par~e nebo nad isto~nite planini. Sè pliva{e vo boite naizgrejzorata. Sve`o i ~isto kako srnino oko se ra|a{e utroto.

Prvite blesoci na noviot den Irinka i dedo ¼ gi do~ekaa nanivata. Utroto sami trgnaa na `etva. Majka ¼ ostana da mesi leb i danapravi ru~ek, a brat~eto Goce spokojno spie{e vo postelata. Tatko ¼,kako i obi~no, rano zamina na rabota vo rudnikot. U{te eden ̀ etvarskiden od zazbivtanoto leto zapo~nuva{e so pesnata za ra|aweto na le-bot. @etvarite plivnaa po nivjeto da gi soberat zlatnite klasje odpoleto. Malata Irinka ima{e samo dvanaeset godini. Otkako u~ili{-noto yvon~e }e go ispee{e krajot na u~ebnata godina, taa vredno impomaga{e na doma{nite. Tokmu tie te{kotii ja iskalija vo istrajno,zdravo selsko devoj~e. Na rumenoto lice sekoga{ ¼ sjae{e nasmevka.Nejzinite o~i so nebesna boja bistro ¼ igraa kako nemirni izvor~iwa.Rusosjajnata kosa ¼ be{e sobrana vo dve pletenki, a nejzinata bojapotsetuva{e na zreli `ita. Devoj~eto li~e{e na vistinskite `et-varki od pesnite {to se razbuduvaa vo grlata na `etvarite.

Irinka ve{to rakuva{e so srpot. Dedo ¼, ogrean od radost, segordee{e {to do~eka da `nee so vnuka.

‡ Dedo, da pobrzame... Koga }e dojde mama, da se izraduva, ‡vele{e devoj~eto.

‡ Ti si najvrednata momi~ka od site tvoi vrsni~ki. Na{a bero-ku}nica, ‡ se sme{ka{e dedoto.

35

Pod ve{tite stare~ki i detski race srpovite ja igraa poznatataigra so klasjeto. Zad niv ostanuvaa polozite, a nivata par~e po par~esogoluva{e. Koga sonceto se izvi{i nad {umata, aren del od nivatabe{e otkinat...

Odedna{ od pred nozete na starecot ne{to prepla{eno letnai se izgubi niz `itata. Potpolo{ka. Toa e pticata na `etvata. Koga}e se razbudi nejziniot glas, zapo~nuva da zree `itoto. Taa gi budizrnata. Pred negovite noze le`e{e pti~joto gnezdo so nekolku jajca.

Rabotata prodol`i kako ni{to da ne se slu~ilo.Koga sonceto navali kon zapad, a senkite zapo~naa da se iz-

dol`uvaat, umornite `etvari sednaa da u`inaat od ostatokot od ru-~ekot. Potoa arno odmoreni, povtorno gi dofatija srpovite.

Pred zajdisonce vremeto e najpogodno za rabota, za{to od nekadedoletuva odvaj ~ujna sve`ina. Vremeto bavno te~e{e, a po`neani pre-teri se redea na nivata. Nad zapadnite grbovi na planinata, zaednoso purpurnite po`ari umorno gasne{e i svetlinata na denot. Tivko ibes{umno odletuva{e u{te edno par~e od vremeto.

Majkata, Irinka i dedoto, sè u{te ne gi ispu{taa srpovite.Uporno prodol`uvaa so `neeweto. Kako da sakaa odedna{ da ja zavr-{at celata rabota.

Nastapuva{e letna kve~erina. Ti{inata umorno legnuva{e nadpoleto.

Na{ite `etvari ja napu{tija nivata. I drugite `etvari izmo-reni se vra}aa od poleto. Po xebovite i opincite sigurno nosea zrelizrni i klasje.

Svetulkite trepkaa nad ̀ itata, ~ini{ }e predizvikaat po`ar.Malata `etvarka umorno ~ekore{e, a violinata na {turcite prodol-`uva{e so pesnata za ispotenoto `etvarsko leto.

36

� RRazmislete i razgovarajte!� Objasnete gi zborovite koi ne vi se jasni.[to se toa polozi ?� Razgovarajte za opisite vo tekstot i pro~itajte gi re~eni-

cite vo koi gi sogledavte.� Preraska`uvajte go tekstot usmeno, del po del, naso~uvaj}i

go vnimanieto na tekot na nastanite (onaka kako {to se slu~uva-le i kako {to gi raska`al avtorot).

� Za sekoj del zapi{ete po edna re~enica. Toga{ vie praviteplan za preraska`uvawe na fabulata na tekstot.

Literaturno kat~e

� Nizata nastani koi avtorot gi raska`al (podredil) sporedredosledot kako {to se slu~uvale (prirodno, hornolo{ki) se vikafabula.

� Zna~i, ako preraska`uvame fabula, toga{ za nastanite zbo-ruvame po redosled, onaka kako {to im se slu~ile na likovite.

� Vo literaturno delo nastanite mo`at da se raska`uvaat ipoinaku, bez da se sledi redosledot na nastanite, onaka kako {tose slu~uvale.

� Sogledajte!

� Pro~itajte go izvadokot vnimatelno za da sogledate deka voliteraturnata tvorba mo`e i poinaku da se preraska`at nastanite(za razlika od fabulata).

< ... Dedo Ilija be{e star ~ovek od moeto sosedstvo.Belata kosa, izbrazdenoto lice i podnavednatoto telo,vo mene predizvikuvaa taga. Posebno {to ja znaev nego-vata `ivotna prikazna.

Roden vo siroma{no selsko semejstvo. Prgavo, re{i-telno mom~e koe do{lo vo golemiot grad da se {koluva.A pari sekoga{ premalku. Dewe rabota, a no}e knigata v

raka. Vojna, priklu~uvawe vo partizanska ~eta. Kraj na vojnata, vrabo-tuvawe, semejstvo. No, ne minalo sè bez problemi. Bil ranet vo vojnata,a posledicite mu donele neprijatnosti i na rabotnoto mesto. Pa, pre-ranata smrt na prvata `ena... >

(Sne`ana Velkova‡Andovska)

�

37

� RRazmislete i sporedete!

�Dosega izu~ivte del od karakteristikite na dvata literaturniroda: lirikata i epikata.

� Razgledajte ja {emata i sporedete gi podatocite za osobinitena ovie literaturni rodovi.

nema fabula ima fabulaLirika izrazuva ~uvstva Epika raska`uva i

� koristi stilski opi{uvafiguri � koristi stilski

figuri

Istra`uva~ka rabota

� Vo tekstot , pronajdete gi i pro~itajte gire~enicite vo koi se koristeni stilski figuri. Taka }e sogledatedeka i vo epskite tvorbi se koristat nekoi stilski figuri.

Literaturno kat~e

� Ve}e nau~i {to pretstavuva fabula na edna tvorba.� Epskata tvorba ima i svoja sodr`ina. Poimot sodr`ina ima

po{iroko zna~ewe od poimot fabula. Ako go preraska`eme sè ona{to e raska`ano vo tvorbata od po~etok do kraj, velime deka toapretstavuva sodr`ina na tvorbata.

� Zada~a za naredniot ~as

�Podelete se na dve grupi. U~enicite od ednata grupa, pismenoi individualno, neka ja preraska`at sodr`inata na prikaznata (koja sledi), a drugata grupau~enici neka ja preraska`at fabulata od istata prikazna.

� Na ~as ~itajte gi sostavite i diskutirajte za ~uenoto. Raz-govarajte i za porakata od prikaznata.

� Za zborovite koi ne ti se poznati, pobaraj objasnuvawe voRe~nikot na makedonskiot jazik. (Porazgovarajte i me|usebe, mo-`ebi nekoj go znae objasnuvaweto.)

� Koi meseci se vikaat Kolo`eg i Se~ko?

�

38

DEVOJ^ETO I DVANAESETTE MESECI

Narodna prikazna

Edna ve~er, si sedela vo dvorot edna majka, so }erka si, ubavo ob-le~ena, i so ta`na pastorka, partalava i slabi~ka. Koga se stemnilo,majkata ¼ rekla na pastorkata:

‡ Odi, ~umo, da donese{ od izvorot voda, ta da ne se vrati{!Devoj~eto poslu{no zelo dve stomni i trgnalo vo

no}ta kon izvorot. Koga stignalo do nego, gleda ~udo: okolu izvorotsedele edinaeset ma`i, edni visoki, edni niski, edni stari, drugimladi, so edna baba, site naredeni vo krug na edno trkalo. Upla{eno,seto trepetno, devoj~eto im pri{lo i tivko im reklo:

‡ Dobrove~er, dobri lu|e!A starata baba, namurtena, vedna{ otvorila usta i ja pra{ala:‡ Nie sme, devoj~e, dvanaesette meseci. Ajde, ka`i, koi meseci se

ubavi, a koi lo{i vo godinata!‡ Zlatna babo, ‡ odgovorilo devoj~eto, site meseci se od ubavi

poubavi, nama lo{ mesec vo godinata!‡ Aj, napolni voda i odi si blagosloveno, zlatno devoj~e! ‡ mu rek-

la babata ‡ a na sekoj zbor od ustata da ti pa|a po eden zlatnik.Devoj~eto se vratilo so voda kaj ma{teata, a nejze jad ja fatilo

koga videla deka pri sekoj zbor od ustata ¼ pa|a zlatna para.Utreve~erta, koga se stemnilo, majkata ¼ rekla na }erkata:‡ Pojdi, ~edo, sega ti za voda. Belki }e se vrati{ so zlatni usti.]erkata gi zela stomnite i po{la vo no}ta kon izvorot. Koga

stignala, gleda ~udo: pak okolu izvorot sedat edinaeset ma`i so ednababa, naredeni site vo krug na edno trkalo. Upla{ena, }erkata se sta-pisala, pa ne rekla ni dobrove~er.

Toga{ otvorila usta babata, ja pra{ala:‡ Nie sme, devoj~e, dvanaesette meseci. Ajde, ka`i, koi meseci se

ubavi, a koi lo{i vo godinata?‡ Pa i malite deca znaat koi meseci se polo{i ‡ odgovorilo de-

voj~eto. ‡ Edna{ Kolo`eg i Se~ko se najlo{i, a Marta e najluda sotrista umi{ta.

‡ Aj, napolni voda i odi si blagosloveno, zlobno devoj~e, mu reklababata. ‡ I na sekoj zbor od usta da ti izleguvaat zmij~iwa!

Koga }erkata se vratila so voda, edno prozboruvawe, od ustatapo~nale da izleguvaat zmij~iwa.

Majkata, besna i izbezumena, po~nala da vika i da ja tepa svojata}erka. A zlatnoto devoj~e, od {to ja molelo da ne ja tepa }erkata, sezaobikolilo so blesok na iljadnici zlatnici {to mu pa|ale od ustata.

39

TEMA

� RRazmislete!

� Dodeka go ~itate tekstot, potcrtajte gi so moliv zborovite ire~enicite vo koi ima opis na majkata.

� Razmislete {to e predmet na raska`uvawe vo tekstot.� Vo koe lice govori raska`uva~ot na tekstot? (Mo`e da ti po-

mognat formite na glagolite.)

DETSTVO

Lav Nikolaevi~ TOLSTOJ

Sre}no, sre}no nepovratno detstvo! Kakoda ne gi sakam, kako da ne gi luleam spomeniteza nego! Tie mi ja osve`uvaat, izdigaat du{ata ise izvor na moite najmili u`ivawa.

Dobro }e se iznatr~a{, pa }e sedne{ krajmasi~kata za ~aj vo svojata visoka fotelja: docnae, odamna si go ispil svojot del od slatkoto mle-ko, dremkata ti gi zatvora o~ite, no ne se pomrd-nuva{ od mestoto, tuku samo sedi{ i samo slu-{a{. I, kako da ne slu{a{? Mama razgovara sonekogo i zvucite na nejziniot glas se tolku, tolku slatki, tolku pri-jatni! A, tie zvuci tolku mnogu mu zboruvaat na moeto srce! So zama-gleni o~i od dremka jas vnimatelno go gledam nejzinoto lice i oded-na{ taa stanuva sosema male~ka: liceto ne ¼ e pogolemo od petlica:no, jas sepak ja gledam sosema jasno. Gledam deka me poglednuva i mise nasmevnuva. Prijatno mi e da ja gledam tolku male~ka ‡ kako sli-kite od decata {to se ogleduvaat vo zenicite na o~ite. No, jas mrdnavi ubavinata is~ezna; gi podzatvoram o~ite, se pomrdnuvam, na sekojna~in se trudam da gi obnovam tie ubavini, no sè e zaludno.

Stanuvam, gi sobiram nozete i udobno se smestuvam vo fotel-jata.

‡ Ti pak }e zaspie{, Nikolenka! ‡ mi veli mama, ‡ podobro }ebide da si odi{ gore.

‡ Ne mi se spie, mami~ke, ‡ ¼ odgovaram i jasno, no slatko drem-kawe, mi gi sklopuva o~ite, za moment zaboravam i spijam sè dodekane me razbudat. ^uvstvuvam toga{ vo polusonot kako da me dopirane~ija ne`na raka; ja poznava{ po samiot dopir i vo samiot poluson,bez da saka{, ja stegnuva{ silno i u{te posilno ja baknuva{.

40

Site ve}e se razoti{le; samo sve}ata gori vo gostinskata soba;mama mi re~e deka taa samata }e me razbudi. Taa sednuva na krajot odfoteljata vo koja spijam i so svojata ne`na raka me gali po kosata, anad moeto uvo zazvu~i miliot poznat glas:

‡ Stanuvaj, du{i~ke, vreme e za spiewe!Taa ne se obyira na ni~ii ramnodu{ni pogledi; ne se pla{i da ja

izlee nad mene celata svoja ne`nost i qubov. Jas ne se pomrdnuvam,tuku u{te posilno ¼ ja baknuvam rakata.

‡ Stanuvaj, angel~e moe!So drugata raka taa me fa}a okolu vratot i nejzinite prsti

brzo se dvi`at i me skokotkaat. Vo sobata e tivko, polumra~no; ner-vite mi se vozbudeni od skokotot i budeweto; mama sednuva sosemado mene, me dopira ‡ ¼ go ~uvstvuvam zdivot i ¼ go slu{am glasot.Seto toa me tera da gi svitkam racete okolu nejziniot vrat, da ja pri-tisnam glavata na nejzinite gradi i zadi{ano da ¼ re~am:

‡ Ah, mila maj~i~ke, tolku te sakam!Taa se nasmevnuva so svojot ta`en vol{eben nasmev, me fa}a

so dvete race za glava, me baknuva vo ~eloto i me zema vo skutot.‡ Zna~i, ti mnogu me saka{? ‡ taa mol~i samo eden moment, a

potoa prodol`uva: ‡ Vnimavaj, sekoga{ sakaj me, nemoj nikoga{ da mezaboravi{! Ako eden den ja snema tvojata majka ‡ ti nema da ja zabora-vi{, neli? Nema da ja zaboravi{, Nikolenka!

I u{te pone`no me baknuva.‡ Dosta! Ne zboruvaj taka, gulabice, du{i~ke moja! ‡ izviknuvam

jas, baknuvaj}i ¼ gi kolenata, a solzite te~at kako poroi od moite o~i;‡ solzi od qubov i voshit.

Dali nekoga{ }e se vrati taa sve`ina, taa bezgri`nost, potre-bata za qubov i silata na verbata {to ja imame vo detstvoto? Koevreme od `ivotot mo`e da bide poubavo od ona vo koe dvete najubaviosobini ‡ nevinata veselost i beskrajnata potreba od qubov ‡ bileedinstvenata pobuda na `ivotot?

* * *

� RRazgovarajte za tekstot!

Detstvoto treba da bide najubaviot, najbezgri`niot, najsovr{e-niot period od `ivotot na ~ovekot. Deteto e gladno i `edno za to-plina, ne`nost i razbirawe. No, najmnogu mu e potrebna q u b o v zada mu se otvorat {iroko portite za vlez vo svetot na vozrasnite. Spo-menite na detskiot period ostanuvaat vo se}avawe za celiot ̀ ivot.

41

Avtorot na tekstot , ruskiot pisatel Lav Nikolaevi~Tolstoj, pi{uva tokmu za negovite se}avawa na detstvoto. Porazgo-varajte za va{ite vpe~atoci od na~inot na koj toj gi prenel svoitespomeni.

� Vo koe lice raska`uva avtorot? (Potvrdi go odgovorot so na-brojuvawe nekolku glagola od tekstot.)

� Pro~itajte gi re~enicite vo tekstot vo koi ima opisi na maj-kata. (So koi stilski figuri e opi{ana?)

� Razgovarajte za odnosot me|u majkata i deteto. (Soznanijatapotvrdete gi so citati od tekstot.)

� Na krajot od tekstot avtorot postavuva dve pra{awa, vsu{-nost negovi razmisluvawa. Povedete diskusija za ovoj del od tekstot:komu mu gi postavuva pra{awata, na {to se odnesuvaat tie, za ~ii ikakvi osobini govori i sl.

LLiteraturno kat~e

� [to e predmet na obrabotka na ovoj tekst? Odgovorot na ovapra{awe vsu{nost zna~i deka ste ja otkrile temata na tekstot.

� [to e tema vo edna tvorba?

Predmetot na obrabotka vo epska tvorba se vika tema. A te-mite vo epskata tvorba se: nastani, pojavi, likovi, razli~ni pro-blemi. Avtorot na epskata tvorba nabquduva, do`ivuva, analizirai seto toa go povrzuva vo umetni~ka celina ‡ t.e. vo svojata tvorba.

� Zada~azadoma

� Pro~itajte po edna narodna prikazna.

� Preraska`ete ja pismeno fabulata na prikaznata.

� Na ~as ~itajte gi sostavite i otkrivajte gi temite na prikaznite.

� Predlogzada~a

� Napi{ete sostav ili organizirajte diskusii na edna od pred-lo`enite temi: (Mo`ete da se podelite na grupi.)

1. Eden moj spomen od detstvoto2. Posakuvam sre}no detstvo za site deca vo svetot3. Nekoi deca imaat nesre}no detstvo.

(Dogovorete se za ~asot koga }e ja prezentirate zada~ata.)

�

42

IDEJA

� RRazmislete!

� Otkako }e go pro~itate tekstot, razmislete na koj vid tvorbive potsetuva spored sodr`inata. (Toa mo`ete da go otkriete u{te vopo~etokot na tekstot.)

� Zabele`ete {to e raska`ano vo tekstot, a ne e vozmo`no dase slu~uva.

� Razmislete koja e porakata na avtorkata na tekstot.

NEVA NEVI^ICA

Ivana Brli} MA@URANI]

Taka si bile eden vodeni~ar i edna vodeni~arka, a i dvajcataimale koravo i lo{o srce. Koga }e donesea carevite slugi `ito da gosomele, vodeni~arot }e go somele{e `itoto, ni{to ne }e zema{e zameleweto i u{te}e mu prate{e na carot darovi, samo da mu se umili na silniot car inegovata }erka, gordata carevna. Koga }e dojde{e siroma{tijata dasomele ̀ ito, vodeni~arot zema{e po eden {inik za sebe za meleweto,a inaku ne saka{e da mele.

Taka eden den, a be{e tokmu pred Nova godina i vo studena zima,dojde do vodenicata nekoja baba, a na babata krpi i partali. Se nao|a{evodenicata vo korija na eden jaz i nikoj ne mo`e{e da znae od kadedo{la babata.

Toa, pak, ne be{e baba kako {to se babite, tuku taa be{e Moko{.A, Moko{ znae{e vo sè da se pretvori: i vo ptica, i vo zmija, i vo babai vo devojka. Moko{ `ivee{e zad tiwata pokraj mo~uri{tata kade{to vo esen sonceto zajduva{e. Kaj nea sonceto site zimi gi no}uva{e.

‡ Dobar vi den, ‡ im re~e, babata Moko{ na vodeni~arot i vode-ni~arkata, ‡ i da mi ja somelete ovaa torba `ito: ja stavi babatatorbata na zemja, a vodeni~arot re~e:

‡ ]e ti ja somelam: polovina torba tebe za poga~a, a polovinamene za meleweto.

‡ Nemoj taka, sinko! Ne }e mi dostasa, bidej}i imam {est sina,a sedmoto vnu~e ‡ Sonceto, denes mi se rodi.

‡ Odi, ne tresi gluposti, stara budala! ‡ ¼ se iskrivi vodeni-~arot. ‡ Tokmu i li~i{ da bide{ Son~eva baba!

Pa vamu, tamu, no vodeni~arot ne saka{e nikako da mele bezpolovina roba, i babata pak ja natovari na grb svojata torba i si otidepo patekata od kade be{e i do{la.

43

Vodeni~arot, pak, ima{e }erka, ~udesno devoj~e, i ja vikaa NevaNevi~ica. [tom se be{e rodila, ¼ pretska`aa samovilite deka Son-ceto }e ¼ bide dever koga }e se ma`i. Zatoa ja zavikaa Neva Nevi~ica,a taa be{e mnogu ubava i sekoga{ nasmeana kako vedar den.

I se nata`i Neva Nevi~ica koga vodeni~arot onaka ja isterababata. Otide taa, ja do~eka babata vo korijata i re~e:

‡ Vrati se, babo utre koga }e bidam sama. ]e ti go somelam `i-toto bez pari.

Utredenta vodeni~arot i vodeni~arkata otidoa v {uma daotse~at badnik za ogni{teto, a Neva Nevi~ica ostana sama. Ne pominadolgo vreme, eve ja babata so torbata.

‡ Dobra ti sre}a, devoj~e, ‡ re~e babata.‡ I tebe neka ti e dobra! ‡ odgovori Neva Nevi~ica. ‡ ^ekaj,

babo, da ja otvorime vodenicata.Toa be{e mala vodenica la`i~ar; fa}a{e voda vo ~etiri

krstosani la`ici, ta se vrte{e kako vreteno. Vodeni~arot, pak, be{eja zako~il vodenicata, na Neva Nevi~ica mora{e da gazi do kolena voledeniot jaz duri da go otpu{ti zatvorot.

Zaklepeta vodenicata, se razdvi`ija kamewata i NevaNevi~ica ¼ go somle ̀ itoto na babata. ½ ja napolni torbata so bra{noi ni{to ne ¼ zede za meleweto.

‡ E, ti blagodaram, devoj~e! ‡ re~e babata Moko{, ‡ }e ti bidamod pomo{ kade {to }e mine{ so noga, bidej}i ne gi ~uva{e no`iwataod ledenata vodi~ka, nitu racete od neplatenata maka. I u{te }e muka`am na svojot vnuk Sonceto, koj go daruva so poga~a. ‡ Toga{ go zedebabata bra{noto i si otide.

Od toj den ni{to vo vodenicata ne mo`e{e da bide bez NevaNevi~ica. Duri taa ne se fate{e za vodenicata, ne fa}aat la`icitevoda, ako taa ne pogledne{e vo sandakot, vo nego nikoga{ bra{no. Makarkolku vo nego da pa|a{e od kameweto, Sè kako vo zemja da propa|a{e:sandakot prazen duri ne nayre vo nego Neva Nevi~ica.

Pa taka be{e so sè {to se nao|a{e vo vodenicata.

44

��

� Razgovarajte za tekstot!� Na koj vid tvorba ve potsetuva ovoj tekst? (Kakvi vidovi

tvorbi po~nuvaat so: Si bil edna{..., Nekoga{ mnogu odamna... ,Nekoga{ porano... i sl.)?

� Koi elementi vo tekstot se neverojatni, nevozmo`ni? (Pro-~itaj te gi!)

� Objasnete gi zborovite koi ne vi se poznati. (Pobarajte ob-jasnuvawe vo U~ebnikot nasloven kako Re~nik na nepoznati zbo-rovi, vo Re~nikot na makedonskiot jazik ili od nastavnikot.)

� Opredelete koi od nabrojanite osobini na koi likovi odtekstot se odnesuvaat:

grubost al~nostdobrodu{nost dare`livostmilozlivost drskostqubeznost ne~ove~nost(Potvrdete go toa so svoi diskusii i so citati od tekstot.)

� Koja i ~ija postapka vi ostavi (dobar ili lo{) vpe~atok izo{to?

� Diskutirajte za porakata od tekstot. Taka }e razgovarateza stavot na pisatelot, odnosno za idejata vo tekstot.

Literaturno kat~e

� Ideja zna~i osnovna misla prisutna vo tvorbata.� Vsu{nost, idejata kako element na tvorbata go pretstavuva

stavot na pisatelot kon temata koja ja obrabotil vo tvorbata.� Temata i idejata se prisutni vo site delovi vo tvorbite, obe-

dineti vo edna celost {to se vika literaturno delo.

� Zada~azanaredniot ~as

� Vo tetratkata odgovorete na postavenite pra{awa. Na ~as ~i-tajte gi odgovorite i sogledajte gi razlikite vo tolkuvawata:

1. Prepi{i edna re~enica od tekstot koja kajtebe predizvika nekoe ~uvstvo.

2. So edna re~enica objasni go toa ~uvstvo.3. Prepi{i pet epiteta (zaedno so imenkite) koi }e gi pronaj-

de{ vo tekstot.4. Opredeli gi temata i idejata od tekstot.5. Nakuso opi{i edna vizuelna slika {to e predizvikana kaj

tebe od nekoj del od tekstot.

45

Individualna rabota za ~as

� Sekoj u~enik ja ~ita prikaznata vo sebe i pri toa razmislu-va za temata i idejata vo tekstot.

� So moliv~e gi potcrtuva nepoznatite zborovi. Objasnuvawebara vo delot od u~ebnikot Re~nik na nepoznati zborovi ili odnastavnikot.

� Potoa ~itajte ja prikaznata na glas, diskutirajte za tematai idejata i preraska`uvajte ja sodr`inata.

PLATA SPORED RABOTATA

Makedonska narodna prikazna

Si bil eden ~ovek mnogu umen. Toj imal tri izme}ari. Edniotzemal dveste gro{oi na godina, drugiot petstotini, a tretiot ‡ iljada.Tie se karale pome|u sebe. ‡ Zo{to ti da zema{ iljada gro{oi? I tisi ~ovek i jas sum ~ovek? ‡ velel toj {to zemal petstotini gro{oi. ‡Ami,jas zo{to da zemam dveste? Delmi i jas sum ~ovek kako vas! ‡ rekol toj{to zemal dveste gro{oi.

Edna{ majstorot gi ~ul i ni{to ne im rekol, a storil niet dagi iskusi i da im dade sami da razberat koj kolku ~ini. Edna ve~er vozima toj imal gosti. Togaj mu veli na toj sluga {to zemal dveste gro{oi: Togaj slugava donesuva edna pewu{ka i ja nosipravo na majstorov. ‡ Kade da ja kladam? ‡ Arno, ‡ mu veli: Posle mu veli na drugiov, {to zemalpetstotini gro{oi: Toj odi,donesuva pewu{ka i ja klava nastrana. I nemu mu veli da postoi malu.Togaj mu veli i na tretiov sluga {to zemal iljada gro{oi da doneseedna pewu{ka. Toj ja zema pewu{kata, vleguva vo odajata kade {tosedele gostive, videl oti bile za seknuvawe fitilite na sve}ite(za{to ponapred gorele sve}i, a ne gazija kako sega), gi seknuva soedna brzina i posle ja namestuva pewu{kata pravo na ognot kade {totrebalo.

‡ E, ‡ im veli, ‡ vie seedno se karate koj kolku zemal i zo{toedniot zemal pove}e, a drugiot pomalu. Vidovte li sega koj za kolku~ini? Ete zo{to edniot zema pove}e, a drugiot pomalku! U{te edna{da ne ve ~ujam da se karate!...

Ete taka umniot ~ovek im dal da razberat koj kolku pari ~ini.

46

FORMI NA RASKA@UVAWE

RASKA@UVA^ (NARATOR)

LLiteraturno kat~e

� Zborot naracija e od latinsko poteklo (narratio) i zna~i ras-ka`uvawe, izlo`uvawe, prika`uvawe. Ottamu poteknuva i zborotnarator, odnosno raska`uva~.

� Avtorot na edna literaturna tvorba ne smee da se izedna~i soraska`uva~ot na tvorbata. Avtorot e onoj koj ja sozdava tvorbata, notoj go sozdal i raska`uva~ot vo nea. A raska`uva~ mo`e da bide: ~ovek,`ivotno, predmet, rastenie i sl.

� Raska`uva~ot (naratorot) mo`e da raska`uva vo prvo i votreto lice.

� Raska`uva~ot vo prvo lice raska`uva za nastanite kakonemu da mu se slu~ile.

� Raska`uva~ot vo treto lice, seznae~kiot raska`uva~, imauvid vo nastanite koi im se slu~uvaat na likovite.

� ̂ itajte i razmisluvajte!

� Preku formata na glagolite }e sogledate vo koe lice ras-ka`uva naratorot na tekstot .

� Zabele`ete gi zborovite i re~enicite vo koi ima opisi (at-mosferata vo domot, vo furnata, p~elite i sl.)

�Sogledajte gi razmisluvawata i ~uvstvata od koi e obzemenodeteto. (Zabele`ete gi tie delovi vo tekstot.)

LEB ZA TATE

Velko NEDELKOVSKI

Vo na{ata siroma{na soba zayvoni ~asovnikot; rapavo, kako daka{la. Pet~asot nautro. [umovi: mama tivko go budi tatko mi. Toj sonlivo pra-{uva: ... Tate izlegol nadvor, cepi nekoe trup~e.Mirisa na zapalena vesnikarska hartija, mama duva vo {poretot, }evari ~aj od lipa... Gi poznavam nejzinite meki ~ekori do moeto krevet~e.Mama {epoti:

�

47

Taka e sekoe utro.Izlegov nadvor. Studenikavo e. Ja pokrenav jakata od paltoto.

Furnata se nao|a{e na agolot. Niska ku}arka, a vnatre se: ispoteniotfurnaxija i pomo{nicite ‡ bosi i vo potko{uli. A lebovite, skoroizvadeni od furnata, mirizlivo se isparuvaat, a nivnata prepe~enakora e crvenikava... Vo malata dlanka gi stegam parite, to~no do dinar.Furnaxijata imal obi~aj da potkraduva od mali deca, velea doma{nite.

Izminav, mo`ebi, polovina pat. Od edna kafeava porta se iz-molkna ruso detence. Gele! I nego go pratile po leb... Cupkame konfurnata. ]e kupam topol leb, tate }e mi re~e: I pak }e se nurnam vo krevet~eto, sonot me o~ekuva pod perni-cata.

No, {to e toa? Gele zastanal. Pove}eto lu|e se sobrale sredeulicata. Vrevat. Se kreva ~ad; nekoj pali ogan~e... Razbravme: vo ednoyit~e imalo osarnik, naselen so stotici luti osi. Ne{to gi voznemi-rilo, samo brm~at. Letaat vo roevi, `olti i dolgnavesti, so ostripeckalki.

Go prepoznav glasot na tetka Mabela:‡ Lu|e, da gi rasterame nekako. Ne mo`e da se pomine ni

navamu‡ni natamu!Eden mustaklija go ostavi svojot star velosiped i re~e:‡ Jas im go znam lekot! ]e go razgoram ova ogan~e ‡ pa pravo pod

osarnikot. Dimot }e gi uni{ti!Taka i napravija. Osite kako spoulaveni letaat gore‡dolu, pa-

|aat na zemjata, no gi ima u{te, kako `olt roj izviraat od dupkata nayidot. Lu|eto se razbegaa. Jas i Gele se zasolnavme vo najbliskiotdvor... Borbata so ovie naluteni insekti }e potrae dolgo...

‡ Gele, da odime nie! ]e go razgrabaat lebot.‡ Budal~e, }e ni gi izgrizat u{ite!‡ Odam sam!‡ ^ekaj, doa|am i jas.Za~udeni, lu|eto vikaa po nas:‡ Stojte, nemojte bre, deca, ama ~ii ste, vratete se nazad!Nalutena zavesa od bockavi osi. ^ad. Edvaj go gledam Gele, a

do mene e.‡ So paltoto preku glava! ‡ Mu vikam; me ~ul i poslu{a.Tr~ame niz osite, pet ~ekori, deset... Toga{ po~naa da nè kasaat.

Prviot ubod me zdobole do srce. Mislev deka }e umram od vtoriot.Slednite ve}e kako da ne gi ~uvstvuvav. Gele zaplaka, ja spomna majkasi. Toj zastana, potoa se vrati. Jas grabam napred. Ne tolku od hrabrost‡ pove}e od inaet! [aka sitni osi da me spre~at da kupam topol lebza pojadok na tate?!

48

... Stignav pred furnata. Zadi{an i siot pote~en.‡ Kutriot male~ok! ‡ rekoa nasobranite lu|e i me pu{tija da

kupam leb preku red.‡ Odi si doma, vedna{ tr~aj doma! ‡ zagri`eno vreska{e edna

baba.]e odam, no sega odokolu. Podaleku e, brzam, me pe~at tie ubodi

od ostrite {ilci na osite, lebot `e`e vo racete, re~isi tr~am...Doma sum! Mama, koga me zdogleda takov, ispu{ti metalna ~inija

i vresna. Tato se bri~el, dotr~a nasapunet, pra{uva {to se slu~ilo.Te{ko zboruvav. Usnite mi bea ote~eni. Odvaj razbraa.‡ Kal! Svika mama. Da mu stavime kal!Me nama~kaa so kal. Studenikavoto leplivo testo mi gi

ubla`uva bolkite. Sum bil kasnat na sedum‡osum mesta...Tato mi se vnese v lice:‡ Zo{to, budal~e, zo{to?![epotam:‡ Topol leb... me prativte... eve... donesov...‡ Ma`ot na tato! I taka, ti niz osite, bez strav!Mama se smirila, veli:‡ ]e ti pomine kako kutre... Zo{to ne se vrati?Rekov ednostavno:‡ Tato treba da pojaduva! ...

� ZZada~i za diskusija

� Nabrojte glagoli od tekstot so koi }e odredite vo koe liceraska`uva~ot go raska`al nastanot.

� Poso~ete gi zborovite (re~enicite) vo koi e opi{ana utrin-skata atmosfera vo domot i vo furnata.

� Opi{ete ja vozbudata na lu|eto od osite i borbata protiv niv.

� Koja e celta na deteto koja uporno go vodi i niz opasnosta odosite?

� Pro~itajte go razgovorot me|u roditelite i deteto na glas.Diskutirajte za ~uvstvata koi vo vas gi predizvikuva toj razgovor.

� Porazgovarajte za formite na zborovite vo tekstot: krevet~e,detence, yit~e, ogan~e, budal~e. So kakva cel gi upotrebil raska`u-va~ot? (Pomo{ pobarajte od nastavnikot.)

� Pronajdete vo tekstot stilski figuri: onomatopei, epiteti,komparacii.

49

� ̂̂ itajte,razmisluvajte,razgovarajte!

� Vo koe lice raska`uva~ot (naratorot) go raska`al tekstotkoj sledi, ? (Potkrepete go odgovorot so poso-~uvawe nekolku glagola od tekstot.)

� Opi{ete ja atmosferata vo u~ilnicata. Go odobruvate tak-voto odnesuvawe?

� Porazgovarajte za prvi~niot odnos na u~enicite kon Ile iiska`uvajte gi va{ite razmisluvawa vo vrska so takvoto odne-suvawe.

� [to ja predizvikalo promenata na odnesuvaweto na u~eni-cite kon Ile? Kako se ~uvstvuvale toga{ negovite drugar~iwa?(Pro~itajte go toj del na glas!)

� Porazgovarajte za va{ite ~uvstva koi gi predizvika doma{-nata zada~a na Ile.

ILIEVATA MAJKA

Gligor POPOVSKI

Vo celoto oddelenie toa be{e naj~udno, najtiho i najtainstvenodete. Nikoj ne be{e siguren dali e ta`en, dali e pla{liv ili e ne-dru`equbiv. Ne zboruva{e so svoite drugar~iwa, osven koga treba-{e ne{to da pobara, a retko bara{e, ili koga ve}e be{e prinuden dazboruva.

Ima{e mesto vo poslednata klupa i, izgleda deka be{e zado-volen so toa, za{to tamu, vo agolot, toj sekoga{ mo`e{e da bide samso sebesi. Dodeka drugite deca vikaa, se prefrluvaa preku klupite,se mavaa so sun|erot i izveduvaa stotici drugi |avol{tini, toj sede{estutkan vo svojot agol, otsuten, so mislite daleku od ona {to se slu-~uva{e okolu nego.

Toa nikoj ne go znae{e. Ni u~itelkata. Se ma~e{e taa otprvoda razgovara so nego, kako i so site drugi deca, da razbere zo{to epovle~en i mol~aliv, da doznae ne{to za negovite doma, no ne uspe-va{e.

Go izma~uva{e so pra{awa:‡ Da ne te karaat doma, Ile?‡ Ne, ‡ glase{e odgovorot.‡ Da ne si gladen?‡ Ne.‡ Treba li ne{to da ti pomognam?‡ Ne.

50

‡ Mo`ebi saka{ ne{to da mi ka`e{?‡ Ne.I sekoga{ taka. Ile odgovara{e samo so ili .

* * *

Na ~asovi doa|a{e redovno i sekoga{ so toj ~uden, po malkuta`en izraz na liceto. Gi slu{a{e predavawata, pi{uva{e, no ni-koga{ ne kreva{e raka da pra{uva ili da odgovara. I site mislea:ni{to ne go interesira i ni{to ne znae. No za ~udo, koga u~itelkata}e go pra{a{e, toj dogovara{e sekoga{ to~no. Na drugite pra{awakoi ne bea vo vrska so u~eweto, toj znae{e eden odgovor: i .Po~esto se slu{a{e i zatoa po dve‡tri nedeli Ile dobi prekar.

Palavite, drdolivi deca otprvo ~esto go zadevaa, no popusto.Toj ne im odgovara{e na zaka~kite. Odvreme-navreme mu dofrlaa:

‡ Ej, NE, da ne si go goltnal jazikot?‡ Ej, NE, {to ima{ v usta?‡ Ej, NE, }e zaboravi{ da zboruva{.

* * *Drugpat u~itelkata im zadade zada~a na tema:

Na drugiot den ne im gi pregleda tetratkite, tuku re~e:‡ Ajde, Ile, pro~itaj ja tvojata doma{na!Celoto oddelenie se svrte na taa strana. Ile se ispravi,

dr`ej}i ja tetratkata vo rastreperenite race. Liceto mu stanapobledo od obi~no. Nekolku pati gi obli`a so jazikot isu{enite usnii ne krevaj}i go pogledot po~na:

Tuka Ile zastana. Ja navedna glavata. O~ite mu se nasolzija.‡ ^itaj ponatamu, Ile! ‡ blago go pokani u~itelkata. ‡ po~na, no ne prodol`i. Glasot

mu se izgubi, solzi mu gi napolnija o~ite. Vo zanemenoto oddeleniese slu{a samo negovoto isprekinato lipawe.

‡ Sedni, Ile, ‡ mu re~e u~itelkata.I dodeka toj sede{e vo svojot agol, vo posledenata klupa, site

pogledi bea vpereni kon nego. Im se nasolzija o~ite i na drugite u~e-nici i site, niz onie tri re~enici koi gi pro~ita Ile, ja po~uvstvuvaamajka mu kako svoja.

51

� ZZada~azanaredniot ~as

�Podelete se na ~etiri grupi. Sekoja grupa neka se podgotvispored ovie barawa:

‡ prvata grupa neka go izve`ba tekstot dago raska`uva vo treto lice;

‡ vtorata grupa go podgotvuva tekstot da go raska`uva vo prvo lice;

‡ tretata grupa go ~ita i go ve`ba tekstot koj sledi,, za raska`uvawe vo treto lice;

‡ ~etvrtata grupa se podgotvuva da go raska`e tekstotkoj sledi, , vo prvo lice.

DVETE YVEZDI

Petko DOMAZETOVSKI

Dve yvezdi, svetkavi to~ki na neboto, yirkaa pome|u zelenitelisja na jabolknicata. Tie kako da se ~udea na siroma{tijata vo na{atamale~ka ku}i~ka. Gi gledav zame~taeno niz prozorecot i im mavtav soednata raka za da gi povikam vo mojata soba i da ja prodol`ime igrata.

Ednata yvezda, svetlo okce vo temnata no}, trepere{e kako dago veze{e mojot son srede belite cutovi na jabolknicata, dodekadrugata palavo mi namignuva{e, napomnuvaj}i mi da ne me~taam tolkumnogu. Ne mo`ev da go ottrgnam pogledot od niv, gi gledav milo i gibroev nivnite treperewa. Nema{e poubavi yvezdi od niv.

Nikoga{ ne sakav da legnam navreme, potskoknuvav na krevetotso ̀ elba da gi primamam kaj sebe i ~esto zaboravav na svojata ve~era.A tie dvete, nasmeani se krieja zad lisjata i cutovite na visokatajabolknica kako da sakaa ne{to potajno da si {epotat tamu, no pakbrzo se pojavuvaa od zasolni{teto i me zanesuvaa so svoite igrivitrepeti.

Edna{ jabolknicata celata od koren se isu{i. Lisjata ¼ svetnaai ispopa|aa kako pokoseni. Yvezdite pove}e ne mo`ea da si igraatkrienka.

‡ Kade se yvezdite? ‡ ~esto pra{uvav, no ne mo`ev da dobijamodgovor od nikogo.

Koj znae kade oti{le? Koj znae sega koe dete im se raduva natie yvezdi od moeto detstvo!?

52

PEJO SO TU\I ^IZMI NA ORO

Stale POPOV

Na eden Veligden, Pejo nemal ~izmi za na oro, ta pozajmil edni~izmi od kom{ijata ‡ ~orbaxija. Do{ol Pejo na sred selo i se fatilna oro. Se razigral Pejo, se razripal, kamewa korni so ~izmite.

Go videl ~orbaxijata i mu se storilo oti }e mu gi iskine ~izmitePejo, pa mu rekol:

‡ More Pejo, poleka, mi gi iskina ~izmite! [to }e obujam jasutre?

Slu{nal Pejo, ama slu{nale i site na oroto oti Pejo igra sotu|i ~izmi. Se navredil Pejo i vedna{ gi sobul i mu gi frlil na ~or-baxijata.

Toa go zdogledal drug ~orbaxija, go povikal Peja nastrana i mu{epnal da otide kaj nego doma i da ¼ re~e na `ena mu da mu gi dadenegovite ~izmi.

Oti{ol Pejo kaj ~orbaxijata i za eden ~as pak se vratil so novi~izmi. Se vratil i pak go povel tanecot.

Koga pominal pred ~orbaxijata, toj u{te posilno od prviot po~-nal da vika:

‡ Ripaj, Pejo, naripaj se, iskini gi, stopanka im, jas ne gi ̀ alam.Mi dal gospod, novi }e si kupam!

Koga Pejo go slu{nal, vedna{ zastanal, gi sobul i ovie ~izmi imu gi frlil i na ovoj ~orbaxija kako i na prviot, velej}i mu:

‡ Na ti gi, ~orbaxi, tvoite ~izmi! Jas }e si igram so moite! ‡ igo povel tanecot bos.

53

NARODNA PROZA

MIT

LLiteraturno kat~e

Vo damne{ni vremiwa, ~ovekot ne mo`el da gi objasni prirod-nite pojavi koi go opkru`uvale. Zatoa vo svojata fantazija izmis-luval natprirodni sili za koi veruval deka upravuvale so sè {tose slu~uvalo. Taka po~nale da se sozdavaat prikazni za: bogovi, sa-movili, krilesti kowi, xinovi, zmejovi i drugi neobi~ni likovi.

Vsu{nost, nastanuvale prikazni ispolneti so fantazija, od-nosno mitovi. Sekoj narod si ima svoja mitologija. Narodite koiimaat zaedni~ko poteklo imaat i zaedni~ka mitologija. Na primer:slovenska, indiska, skandinavska i sl.

Za da vi e pojasno

Spored gr~kata mitologija, eden od sedumminata titani bilPrometej. Bidej}i gi nau~il lu|eto da go koristat ognot, koj dotoga{go koristele bogovite, go navlekol gnevot na vrhovniot bog Zevs. Bilkaznet na surov na~in, odnosno bil vrzan za edna karpa vo Kavkaz.Sekoj den beloglav orel mu go klukal crniot drob, no nave~er ranitepovtorno mu zarasnuvale. Od makite go oslobodil Herakle.

MITOT ZA PROMETEJ

(izvadoci)

Koga bil sozdaden svetot, so nego vladeele bogovite, a Zevs imbil vrhoven bog. Toga{ zemjata bila ispolneta so `ivotni, moreto soribi, a vozduhot so ptici. Zabele`al itriot Prometej deka zemjatanema su{testvo {to bi vladeelo so nea i go sozdal ~ovekot. Nabrgulu|eto se razmno`ile po celata zemja. No, toga{ u{te ne znaele da seslu`at so predmetite, ne znaele zo{to se smenuvaat godi{nite vre-miwa, ne znaele da gradat ku}i, tuku ̀ iveele vo temni i vla`ni pe{-teri...

Videl Prometej deka treba da im se pomogne na lu|eto i im po-ka`al kako da gi vpregnuvaat volovite, kako da go koristat kowot,kako od bilkite da pravat lekovi. Gi nau~il deka vo zemjata ima bla-gorodni metali i drugi raboti. Toj i kaj bogovite sekoga{ se zalagalvo korist na lu|eto. Baral da ne gi optovaruvaat so te{ki raboti...

�

54

Dobriot Prometej re{il da go ukrade ognot od bogovite i da imgo podari na lu|eto. Zatoa, koga edna{ po neboto se dvi`ela son~evatako~ija, toj zel od nebesniot ogan i vo golema trska im go prenel nalu|eto...

Za ovaa postapka bogot Zevs naredil Prometej da bide kaznet.Bil vrzan so sinxiri za edna karpa na planinata Kavkaz. Sekojdnevnoeden beloglav orel mu go kolvel crniot drob, koj preku no} mu zaras-nuval. Ovie maki gi trpel do doa|aweto na junakot Herakle na Kav-kaz, koj go zamolil bogot Zevs da se smiluva nad Prometej. Zevs sesoglasil pod uslov Prometej da nosi alka na prstot od sinxirot sokoj bil vrzan i vrz nego da bide vtisnato par~e od karpata za koja bilvrzan. Taka bil sozdaden prviot prsten so kamen so koj lu|eto do denessi gi ukrasuvaat prstite...

* * * *

� RRazgovor za tekstot

� Kako nastanale mitovite?

� Na {to sè Prometej gi nau~il lu|eto?

� Koi elementi vo tekstot uka`uvaat deka tojpretstavuva mit?

� Kako mitot go objasnuva noseweto prsten kaj lu|eto sè do de-ne{ni dni?

� Istra`uvame - doznavame

�Podelete se na tri grupi. Sekoja grupa dobiva po edna zada~aza svoeto istra`uvawe:

‡ Da pronajde podatoci za: titanite, Herakle, Zevs i planinataKavkaz.

‡ Da pronajde eden mit i da prou~i spored koi elementi sevbrojuva vo mit.

‡ Da pronajde drugi nastani i delovi od mitot za Prometej.

� Na naredniot ~as sekoja grupi gi prezentira rezultatiteod istra`uvaweto, so {to }e gi zbogatite va{ite znaewa od mi-tologijata.

Upatstvo: Vo istra`uvawata mo`ete da koristite: enciklo-pedii, biblioteka, internet.

55

LEGENDI I PREDANIJA

� RRazmislete i sporedete!

� Pro~itajte gi dvata teksta i pravej}i sporedba, sogledajte girazlikite me|u niv (vo odnos na likovite, temata, sodr`inata).

DEDO NOJO JA IZNA[OL LOZATA

Dedo Nojo koga ja izna{ol lozata, presekol pra~ki i nasadillozje. Na pra~kite koga gi zasaduval v zemja im turil krv namestovoda i zatoa vinoto bilo crveno. Krvta bila od jagne, od arslan i odsviwa. Koga ja tural krvta, vaka blagoslovil:

* * * *

KAKO NASTANALO SELOTO GALI^NIK

Na strmnite padini na planinata Bistra se nao|a seloto Ga-li~nik. Vo dale~noto minato, negovite ̀ iteli ̀ iveele vo Egejska Ma-kedonija, po te~enieto na rekata Gali}. Se zanimavale so sto~arstvoi malku so zemjodelstvo. @iveele miren ̀ ivot sè do naezdata na Tur-cite. Ne mo`ej}i da `iveat ropski `ivot, gi napu{tile razurnatitedomovi, pa ovie Makedonci trgnale na sever, vo neizvesnost. Do pla-ninata Bistra prvi stasale dve semejstva, a bogatite pasi{ta na Bis-tra privlekle i sto~ari. Ku}ite se namno`ile i se oformilo seloto.Vo spomen na svoeto poteklo od okolinata na rekata Gali}, novotoselo go narekle Gali~nik.

Gali~nik ‡ panorama

56

* * * *

� PPra{awa za diskusija i zaklu~oci� [to prona{ol dedo Nojo spored narodnoto tolkuvawe? Koi se

fantasti~nite elementi vo tekstot za dedo Nojo?� Koja e temata vo vtoriot tekst? Postojat li fantasti~ni ele-

menti vo ovoj tekst?� Prviot tekst e legenda. Legendite se tvorbi koi na fantasti-

~en na~in raska`uvaat za pojavi od ̀ ivotot i od prirodata: sozda-vaweto na svetot, ~ovekot, sonceto, yvezdite, imiwata i sl.

Vo nekoi legendi se raska`uva i za natprirodni su{testva:svetci, samovili, ve{tici i sl.

Ima i legendi koi raska`uvaat za istoriski li~nosti, ~ij lik,`ivot i rabota naj~esto se preto~uvaat vo legendi. (Na primer: legendiza Marko Krale, za Aleksandar Veliki, za Kiril i Metodij i sl.)

� Vtoriot tekst pretstavuva predanie. Vo predanijata se ras-ka`uva za nastani i za li~nosti od istorijata koi mo`at da bidatvistiniti, no ima predanija i za ismisleni nastani i li~nosti.

Mnogu ~esto vo niv se objasnuva nastanuvaweto na nekoe mestoili objekt, ili pak kako go dobile imeto (selo, grad, reka, ezero, pla-nina, most i sl.).

Treba da se znae deka ~estopati vo ovie tekstovi se is-prepletuvaat elementi i na predanie i na legenda. Pro~itajte gislednive tekstovi i sogledajte go isprepletuvaweto na elementi odlegenda i od predanie. Potoa diskutirajte koi se tie elementi.

PREDANIE ZA

ALEKSANDAR VELIKI

(Od Zbornikot naKuzman [apkarev)

Prostite lu|e velat iveruvaat deka vojnite najpr-vo bile iznajdeni od Alek-sandar Veliki Makedonski.Koga toj {etal po more, odej-}i vo nekoj drug nepoznatsvet, za da najde i nacrpe

voda, za da se napie ta da ne umira nikoga{, koga videl vomoreto ribite da se bijat pome|u sebe, kako vo vojna, namislil i toj dago napravi istoto, ta koga do{ol vo carstvoto svoe, na ovoj svet, jaizvadil prv vojnata.

Panorama od Prespansko

57

LEGENDA ZA PRESPANSKOTO EZERO

Prespanskoto Ezero e edno od najubavite i naj`ivopisni ezeravo ovoj del od Evropa. Ova ezero se spomenuva u{te od damne{niotdevetti vek. Edna od legendite za negovoto ime e i slednata. Make-donskiot car Samoil bil mo}en vladetel koj izgradil silna vlast.No, negovite neprijateli, vo nemo} da go sovladaat, ja zarobile i jaoslepele negovata }erka Prespana. Potoa surovosta prodol`ila i tieja frlile vo ezeroto. Narodot vo ~est na se}avawata za ovoj nastan,svoeto ezero go narekol spored nea, odnosno Prespansko Ezero.

� ZZada~a za naredniot ~as� Pronajdete legendi i predanija. ^itajte gi na ~asot na toj

na~in {to onoj koj gi ~ita, nema da go ka`uva vidot na tekstot.� Za sekoj pro~itan tekst razgovarajte koi elementi gi sodr`i

za da odredite dali e toa legenda, predanie, ili pak sodr`iosobini od dvata vida.

Upatstvo: Koristete knigi so legendi i predanija, enciklo-pedii, internet; mo`ete da pra{ate povozrasen ~len od semejs-tvoto koj }e vi preraska`e vakvi vidovi tvorbi.

� Istra`uva~karabota

� Podelete se na pet grupi i sekoja grupa neka dobie edna zada~akoja }e ja prezentira na ~as:

‡ da pronajde tri makedonski narodni pesni (rodoqubiva, qubov-na i humoristi~na) i neka gi zabele`i motivite, auditivnite i vi-zuelnite elementi;

‡ da pronajde dve makedonski narodni prikazni; neka gi zabele`itemite i neka gi preraska`e fabulite;

‡ da pronajde mit od slovenskata mitologija i neka gi objasni ele-mentite koi go vbrojuvaat vo ovoj vid tvorbi;

‡ da pronajde dve makedonski legendi i da gi zabele`i elemen-tite koi gi vbrojuvaat vo legendi;

‡ da pronajde dve predanija i da gi nabroi elementite od sodr`i-nata koi uka`uvaat deka toa se predanija.

� Od sobranite tvorbi i obrabotenite sodr`ini napravete yidenvesnik.

Sugestija: Vo vesnikot e po`elno da imate i ilustrativni de-lovi koi sami }e gi nacrtate.

58

OSNOVNI DRAMSKI VIDOVI(komedija, tragedija i sovremena drama)

KOMEDIJA

� SSporedete i sogledajte!

� Dodeka go ~itate tekstot, sogledajte gi delovite koi prediz-vikuvaat smea i razmislete {to se postignuva so tie humoristi~nielementi.

^ORBAXI TEODOS

Vasil IQOSKI

Da vi bide pojasno

^orbaxi Teodos e bogat ~ovek so mnogu lo{ karakter, od kogosite se pla{at, no i mu se potsmevaat. Smeta deka a najumen i poitarod drugite, no sepak e nadmudruvan vo najbitnite momenti od ̀ ivotot,osobeno koga negoviot sin Tom~e }e saka da se o`eni za siroma{nadevojka. Najvpe~atliv e negoviot odnos kon semejstvoto i kon slugitevo domot.

Sedumnaesetta pojava

Teodos

TEODOS (Vleguva vo no}na dolga ko{ula, so mazno od ve~erta, iz-bri~eno lice, a mra~no lice, na koe nikoga{, ni za mig, ne svetnuvanasmevka i vedrina, so gusti naku{traveni ve|i koi go potcrtuvaatnamurtenoto ~elo i go zasenuvaat, pravej}i go u{te postuden studeniotpogled; so ostar, otse~en govor, koj skoro nikoga{ ne e razgovor so lu-|eto, nitu so najbliskite, tuku karawe, vikawe na niv, na najbliskitenajmnogu so potcenuvawe, duri i prezirawe, preku volja, kako i da nezaslu`uvaat so niv da se razgovara. Ve}e razluten {to ne go razbu-dile, viduvaj}i deka nema nikoj, kako {to redovno biva pri stanuva-we-to, da go pre~ekaat i da go slu`at, izbuvnuva): [to e ova? Nikoj`iv nema! Toa li e red? Site se uspale! A jas... (Poglednuva na saatot)Ne raboti. Toa li e red? Ako sum zadremal. Onoj {eret Arsen mo`epak da mi izmrda so lozjeto... (Vika.) Paraskevo, Paraskevo! Paraskevo,par~iwa da se stori{! Paraskevo!

59

Osumnaesetta pojavaTeodos i Keva

KEVA (Odnadvor): Slu{am, Teodose! Eve idam vedna{! (Vleguva)TEODOS: [to e toa denes?KEVA: Pa... pa...TEODOS: Padnala, pa ne stanala! Zo{to ne me razbudivte?KEVA: Pa.. pa... ova... (Poglednuva na saatot.) Satot zaprel, pa...TEODOS: Zo{to da zapre? Toa li e red? Ako sum zadocnil? Ako onojArsen...DEVA: Toj... ki... kinisal...TEODOS: Kinisal? Uf, sum zadocnil! Uf, begaj mi od pred o~i ti,kukumjavko, za{to }e te zdrobam kako suva piperka!KEVA: (Trgnuva): Lele, lele, lele!TEODOS: ^ekaj, stoj, lelekalo! Ka`i od kade znae{ deka Arsenkinisal?KEVA: Be{e Spiro kaj nego.TEODOS: Kade e toj? Daj mi go vamu! Spiridone, Spiridone!

Dvaesetta pojavaTeodos i Keva

TEODOS: Sè }utuci okolu mene, gluvi, glupavi! Da me ostavat da seuspijam, da zadocnam! A ti, Paraskevo, ti bare da bide{ posvesna ipoakikatna... ama ni{to i od tebe... jazak!KEVA: Pa... jas...TEODOS: Nej}e ovde pa, pa, tuku treba um i o~i otvoreni!

Dvaesetta pojavaTeodos, Keva i Naca

NACA (Vleguva): Pro{tevaj, ~orbaxi, satot e kriv...TEODOS: ]e ve iskrivam jas site, tuku sega nemam vreme! Brgu da migi is~isti{ ~evlite!NACA: Sum gi is~istila, ~orbaxi, eve gi.TEODOS: Daj da vidam. Si gi is~istila, krasno si gi is~istila! Kakoma~ka so opa{ka da mavnala preku niv! Vidi vidi, ovie zapci, polniso kal, vidi!NACA: Pa, ~orbaxi, samo dva‡tri.TEODOS: Dva‡tri! More bi na{ol jas i dvaeset‡trieset, tuku nemamvreme. Ajde is~isti gi u{te edna{!NACA (Gi zema ~evlite.): Arno, ~orbaxi!TEODOS: Zapcite arno da gi istrebi{ so tres~i~e!NACA: Razbrav, ~orbaxi!TEODOS: Arno da gi istrie{ so kadife, da svetnat kako yift!NACA: Arno (Poa|a.)

60

��

� Da porazgovarame

� Vo izvadokot avtorot ve zapozna so glavniot lik ~orbaxi Teo-dos. [to doznavte za nego ~itaj}i go tekstot vo zagradite?

� Kako se odnesuva toj so svoite najbliski, so soprugata Keva iso slugite vo svojot dom?

� Kakov e negoviot re~nik? Ilustrirajte so ~itawe delovi odizvadokot.

� Kakvo ~uvstvo pobuduva kaj vas negoviot odnos, no i dr`ewetona ostanatite likovi vo izvadokot?

� Odnesuvaweto i govorot na likovite koi avtorot gi izlo`ilna potsmevawe predizvikuvaat smea kaj ~itatelot (gleda~ot).

Literaturno kat~e

Komedija e dramski vid vo koj se prika`ani negativnite stra-ni na `ivotot. Sodr`inata se iznesuva na humoristi~en na~in pri{to dramskite likovi se izlo`uvaat na potsmev i kritika. So toa ko-medijata povikuva na otstranuvawe na nedostatocite kaj poedincite.

Bidete kreativni(Za naredniot ~as)

� Napi{ete komi~na slu~ka vo dijalo{ka forma i interpre-tirajte ja na ~asot. (Potrudete se da vnesete pove}e humor voodnesuvaweto i vo govorot na likovite.)

61

TRAGEDIJA

� SSporedete i sogledajte!

� Pro~itajte go dramskiot izvadok, razmisluvaj}i za sudbinatana glavnite likovi, no i za tekot (razvojot) na dramskoto dejstvo. Spo-redete go so dejstvo vo raskaz.

� Objasnete gi me|usebe pomalku poznatite zborovi. (Pomo{ po-barajte od nastavnikot ili pobarajte vo Re~nikot na makedonskiotjazik.)

PE^ALBARI

Anton PANOV

Da vi bide pojasno

Kostadin i Simka se vqubuvaat i sakaat da se ven~aat. Na taaodluka se protivi tatkoto na Simka, Fidan, poznat bogata{, koj smetadeka }erkata treba da se ma`i vo bogata ku}a, a ne so siromav kako{to e Kostadin. No, qubovta pobeduva, dvajcata mladi se ven~avaatso zaemot {to im go dava Jordan, no pod uslov vedna{ po svadbata daodi na pe~alba i da go vrati zaemot. Simka ostanuva sama, se ra|amaliot Kole. Za toa vreme Kostadin na pe~alba smrtno se razboluva.Po pet godini Simka doznava deka pe~albarite se vra}aat i gi is~e-kuva zaedno so sinot Kole.

^etvrti ~in(slika vtora)

Vo ku}ata na Kostadin. Simka e sama, veze. Do nea, nejziniotpetgodi{en sin Kole si igra. Simka pominuva ~asovi vo nestrplivavozbuda, mislej}i na Kostadinovoto vra}awe.

SIMKA (Zamisleno elegi~no.): Site `eni na svetot se raduvaat kogamale~ki lastovici im javuvaat za rana prolet. Samo pe~albarkata e`alna i misli koga }e dojde esen... Site ̀ eni na svetot so dobra sre}agi pozdravuvaat prvite {trkovi, za{to im nosat qubov i sre}a! Samope~albarkata ~eka da gi ostavat svoite sivi gnezda, ~eka dali }e govidi u{te edna{ miloto lice... A toa e daleku, daleku...KOLE: [to zboruva{, mamo?SIMKA: Velam, tatko ti }e dojde...KOLE: Skoro li }e dojde, mamo?SIMKA (Go pregrnuva.): Skoro, sine, skoro...

62

KOLE: I lani taka zboruva{e, mamo.SIMKA (Vozbudeno.): ]e dojde! ... Godinava }e dojde! (Go namestuva Ko-leta na prozorecot.) Eve, gledaj tuka na prozorec! ]e vidi{ koga }edojde! (Stoej}i nad deteto i galej}i go po glavata.) Oh, ti guguv~e male~-ko! [to si zgre{ilo ti pred gospoda da bere{ gri`a u{te od pet go-dini? Kogo go udrile, kogo za gu{a go fatile ovie beli ra~iwa, ta datrga{ maki za tatko ti vo tu|ina? Oh, ti vrap~e neveselo! [to grev tina du{a nosi{, ta duri srceto da ti pla~e, pra{aj}i za neviden tatko?(Se oddeluva od deteto.) Ako ima gospod, treba da ni se vrati tatko,doma}in, ma`... (Rezignirano.) Ma`!.. Ma`!.. I slatko i gorko e da po-misli{ deka go ima{! ... (Liri~no nastroena, opfatena od ~uvstvo napritaen kopne`.) Koga naprolet blagiot jug zapee i jas so nego zaednoglasot si go zadr`uvam: belki Kostadin }e ~ue, skoro da mi dojde... Sèna vetar! Esen pominuva, zima dojduva! Od sever vetar na prozorec misviri! Kostadin ne }e dojde! Taka pet godini!... Dali jas ne sum `ena?Dali vo gradive kamen nosam? Dali vo ̀ ilive voda mi te~e, ne mladakrv? Of, Kostadina go sakam! Da mu go vidam okoto! Da mu go ~ujamglasot! Da go setam do srceto svoe!... (Se trgnuva, ispla{ena od oviemisli.) Ah, {to zboruvam jas, {to zboruvam? Sveta Pre~isto, prostimi... Ama, du{ata me boli za Kostadina... Ma` mi e... (Odedna{ ja ob-ze-ma stra{no pret~uvstvo.) Ako ne dojde? Ako sosem ne si dojde? (Pa|apla~ej}i skr{ena od bolka.)BO@ANA (Vleguva vikaj}i radosno.): Simke! Simke!.. Stani! [to pla-~e{? Denes }e dojdat!.. Dojde glas deka }e stignat!SIMKA (Radosno, niz solzi.): O, gospodi! [to ne pomisliv... Site lise vra}aat?BO@ANA: Stigna ~ovek {to gi videl! Veli, mnogu gi ima... (So blagukor.) I ti, Simke, em znae{ {to veli vo pismoto {to go dobivme.Tamu stoi: !SIMKA: Ah, gospodi, go smetnav od um... Treba da prigotvime...BO@ANA: Najdi ko{ula, ~orapi... ^ista postela da najde, da sipo~ine...SIMKA (Brgu go otvora kov~egot i vadi nu`ni dolni ali{ta.) Mo`eispoten }e dojde... (Trepetno.) Oh, so kolku nade` i temni misli segotvime za ovoj svetol den, den so solzi radosni i trepetni orosen,namesto so cvet~iwa beli... I cvet~iwata ovenaa, kako {to i samataveneam, mili doma}ine! (Oddaleku se slu{a pesnata:

63

SIMKA: Dojdi, Kostadine, poskoro! (Pesnata preseknuva.) (Pauza.) Zo{-to ne peat? [to zna~i toa?BO@ANA: (So trpki, pret~uvstvuvaj}i go lo{oto.): Nekoj umrel na tu-|ina...SIMKA: (Kako zagubena.) Blizu do nas zamol~ea... (Obete se bez kapkakrv kako od vosok.)ZAFIR: (Se pojavuva na pragot.)KOLE (Tr~a kon Zafira, radosno.): Eve go tatko, mamo! (Mu gi opfa}akolenata na Zafira. Mol~ewe.)BO@ANA (Kako ne so svoj glas.): Kade e sin mi Kostadin?ZAFIR (Mol~i. Potem go vadi od torbata pojasot Kostadinov i }esetoso pari; gi predava.)SIMKA (Go prima }eseto i pojasot.): Ela, Kole... (Go pregrnuva Koleta.)Tatko ti ne }e si dojde... Nikoga{ ne }e si dojde... ti pratil pari da govikne{ dedo ti Jordan na zadu{a...BO@ANA (So {epot kon Zafira.) Umre?ZAFIR: Umre...

Z a v e s a

� RRazgovor za tekstot

� Opi{ete go prostorot kade {to se nao|a Simka.

� Zo{to Simka veli deka `enata na pe~albarot e ta`na voprolet?

� Za {to razgovara Simka so sin ¼ Kole?� Simka e liri~no nastroena. Preraska`ete go toj del. Kakvi

~uvstva budi vo vas?� Kakvi vesti nosi Bo`ana?� [to navestuva zamruvaweto na pesnata pred Simkinata

ku}a?� Objasnete kakvo raspolo`enie gi obzema likovite na sce-

nata. Na {to se dol`i toa?� [to im ostava Kostadin na svoite bliski?

Literaturno kat~e

Dramskiot vid koj ima za cel da predizvika ~uvstvo na taga,no i na heroizam i vozvi{enost, se vika tragedija. Za prv pat sejavila vo anti~kata drama. Vo tragedijata se prika`ani nesre}ni,tragi~ni nastani koi predizvikuvaat strav i so`aluvawe.

�

64

� PPro{irete gi znaewata

� I dramskiot tekst, vo vnatre{nata struktura, ima: tema, fa-bula, ideja, likovi.

� Dramskoto dejstvo se odviva niz pove}e etapi:Ekspozicija e del vo koj avtorot nè zapoznava so po~etnata si-

tuacija, najavuva za {to }e govori vo tvorbata.Zapletot zapo~nuva vo momentot koga oddelni nastani pret-

stavuvaat pre~ka po~etnata situacija da ostane takva kakva {to bila.Kulminacija nastapuva koga dejstvoto go dostignuva vrvot vo

svojot razvitok, koga napnatosta i neizvesnosta se na najvisoko nivo.Peripetija pretstavuva presvrt na nastanite koga vo `ivotot

na nekoj od likovite se slu~uva promena na dobro ili zlo, poradi {totoj doa|a vo sudir so sredinata vo koja `ivee.

Raspletot zna~i razre{uvawe na problemot so koj e soo~ennekoj od junacite, bilo toa da e pobeda ili poraz za nego.

kulminacija

zaplet peripetija

ekspozicija rasplet

� Zada~a

� Pro~itajte go izvadokot od dramata taka {to tekstot }e gopodelite po ulogi. Dramatizirajte go vnimavaj}i na preporakite {tose dadeni vo zagradite. Ve`bajte intonacija i gestikulacii.

65

SOVREMENA DRAMA

� RRazmislete!

� Pro~itajte go izvadokot i obrnete vnimanie na nastanot {tose prezentira vo dramskot izvadok.

BULKI KRAJ [INIT