bilten2. ju l i j a 2007

š tev i lka

1

11

I N D U S T R I A L M E TA L L U R G I C A L H O L D I N G

• Tibor Šimonka, predsednikuprave SIJ _ Slovenskeindustrije jekla

• Nova kovačnica težkih odkovkov v Metalu Ravne

• V Elektrodah Jesenice bodoprenovili in razširiliproizvodnjo varilnih žic

• Ogled sejma METEC• Noži Ravne že sedmič na

sejmu LIGNA

U v o d n i k

I n v e s t i c i j e

N a s e j m i h

• 12. Slovenska marketinška konferenca

Marketinške zanimivosti

• Acroni v zadnjih letih vseveč sredstev namenja skrbiza okolje

E ko l o g i j a

R a z v e d r i l o

Jeklarska industrija v neslutenem razcvetu

A. P.

Jeklarji so v zadnjem desetletju več kot podvojili proizvodnjo. Lani soizdelali in porabili več kot 1,2 milijarde ton jekla, poznavalci panapovedujejo, da bo leta 2015 odlitih kar 1,7 milijarde ton. Jeklarskoindustrijo zaznamujejo lastniške spremembe, koncentracija in veliki igralcikot na primer Kitajska − največja proizvajalka jekla. Z nišnimi izdelkivisoke dodane vrednosti se evropski jeklarji dobro kosajo s svetovnokonkurenco. Svoj prostor pod jeklarskim soncem si je utrla tudi skupinaSIJ − Slovenska industrija jekla, ki z novim lastnikom − rusko skupinoKoks suvereno nastopa v Evropi in drugod po svetu.

Acroni je proizvedel 27.500 ton končnih izdelkov in dosegal prodajo v višini 48,6 mio. EUR.

Noži Ravne so s prodajo 1,38 mio. EUR uresničili zastavljeni mesečni načrt.

Skupna proizvodnja v Metalu Ravne je znašala 19.740 ton in je omogočila blagovnoproizvodnjo 6.820 ton izdelkov. Pri količinski prodaji 6.540 ton izdelkov je bila doseženavrednost prodaje 13,9 mio. EUR.

Čisti prihodki od prodaje izdelkov in storitev so maja v ZIP centru znašali 212.790 EUR,kar je več od dvanajstine gospodarskega načrta.

Skupna proizvodnja je v SUZ -u znašala 704 tone, prodaja pa 657 ton izdelkov vrednih688.000 EUR.

V Elektrodah Jesenice so proizvedli 1.046 ton izdelkov, kar je za 15 % več odgospodarskega načrta.

PROIZVODNJA IN PRODAJA V ŠTEVILKAH (MAJ 2007)

sij_bilten_01_07.qxp 27.6.2007 9:46 Page 1

Ne navaden sij, pred vami je "SIJ" -

prvi skupni bilten zaposlenih skupine

SIJ - Slovenska industrija jekla in

njenih družb: Acronija, Metala Ravne,

Nožev Ravne, Elektrod Jesenice, SUZ

in ZIP centra. Želimo, da bi bili vsi v

naši jeklarski skupini dobro obveščeni

o poslovanju, razvojnih načrtih in

drugih pomembnih poslovnih

dogodkih. Bilten "SIJ" bo izhajal vsak

drugi teden. Združuje izkušnje in znanje naših delavcev novinarjev, ki so

pisali prispevke in soustvarjali časopisa "Metal" in Acronijeve "Novice" ter

bodo, vsaj želimo si tako, še naprej pisali strokovne prispevke, zanimivosti

in prostočasne vsebine za naš "SIJ". Obenem pa naj vas vse povabim k

sodelovanju, da bo vsebina dobra, zanimiva, koristna, zabavna. Vaši članki

ter tudi pozitivne in negativne kritike bodo smerokaz nadaljnjih korakov

časopisa, da bo postal priljubljeno branje, hkrati pa tudi orodje, ki

omogoča dvosmerno komunikacijo med zaposlenimi in vodstvom.

SIJ - Slovenska industrija jekla v zadnjih letih sledi zastavljeni viziji in

postaja vse bolj donosna jeklarska skupina z dobro tržno in razvojno

usmeritvijo. Prepričan sem, da so izpolnjeni pogoji za še boljše poslovanje

z novim lastnikom, rusko skupino Koks, ki jo upravlja družba IMH -

Industrial Metallurgical Holding, in da bomo skupaj postali še bolj

prepoznavno ime na evropskem in globalnem jeklarskem zemljevidu.

Lepe pozdrave in prijetno branje,

U v o d n i k

I N D U S T R I A L M E TA L L U R G I C A L H O L D I N G

2

Spoštovane sodelavke, spoštovanisodelavci!

T ibor Šimonka, predsednik uprave SIJ - Slovenske industrije jekla

Alenka Stres, univ. dipl. soc.,direktorica ZIPcentra

” V edinem invalidskempodjetju v regiji smo razvili več dejavnosti; mizarstvo, tiskarna,čiščenje in urejanje okolja.Naše storitve in poslovnadarila, ročna dela, ki nastajajov rokodelnici so prepoznavni v

lokalnem okolju in širše vregiji.”

Marjan Ravnik,ing. met.,direktor SUZ

”S skrbno načrtovanimprodajnim programom in zzniževanjem stroškov naše invalidskopodjetje posluje pozitivno. V dveh proizvodnih programihjeklovlek in žebljarna želimo letos povečati proizvodnjo na8.200 ton in doseči boljšiposlovni izid.”

P o s l o v n i u t r i p

T ibor Š imonka , predsednik uprave SIJ −Slovenske industr i je jekla

Interni bilten skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d. • Odgovorna urednica: Anja Potočnik • Oblikovanje: Edi Koraca • Fotografije: Barbara Habe Sintič,arhiv SIJ • Lektorica: Andreja Čibron Kodrin • tisk: ZIP center, d. o. o. • Naklada: 3500 • Izdajatelj in naslov uredništva: SIJ - Slovenska industrija jekla, d. d.,Gerbičeva 98, 1000 Ljubljana, tel.: 01/242 98 18, faks.: 01/242 98 55, e-pošta: anja.potocnik@sij.si

sij_bilten_01_07.qxp 27.6.2007 9:46 Page 2

I n v e s t i c i j e

I N D U S T R I A L M E TA L L U R G I C A L H O L D I N G

3

NOVA KOVAČNICA TEŽKIH ODKOVKOV V METALU RAVNE

Jože Apat, univ. dipl. inž. metal. in mater., vodja projektnega vodenja

pridobivanje gradbenega dovoljenjain izdelana ocena vplivov na okolje.Trenutno potekajo zaključnarušitvena dela na stari hali inpostavljanje prizidka, kar izvajaMeteorit. Prav tako potekajo dela natehnoloških temeljih za stiskalnico inmanipulator, ki jih izvaja IGEM-Dravograd, ter rekonstrukcija 55-tonskega žerjava in žerjavnih prog vizvedbi Metalne SRM. Dela seodvijajo v skladu s terminskimnačrtom, ki je prilagojen ključnimdatumom projekta; ti pa so:

Septembra 2008 je predvidenaotvoritev novega obrata (končanapoizkusna proizvodnja z vsemimonitoringi).

Časovni roki za izvedbo posameznihfaz so zelo kratki, vendar se jih bo sprizadevanji vseh, pravočasnimdogovarjanjem in z izvajanjem večaktivnosti hkrati mogoče držati.

10 . 8 . 2007

• zaključek ureditve prve faze hale

1. 9 . 2007

1. 10 . 2007

• začetek montaže stiskalnice

3 . 3 . 2008

• hladen zagon

• zaključek izgradnje tehnološkihtemeljev

Projekt "Nova kovačnica težkih odkovkov" je strateški projekt, ki bo dolgoročnozačrtal razvoj podjetja Metal Ravne. S tem projektom se bo bistveno povečaldelež kovaškega programa, ki je bil že v minulih letih eden najbolj rastočihprogramov podjetja. Osnovno izhodišče projekta je bistveno povečati proizvodnjotežkih odkovkov v svetli izvedbi in s tem optimalno izrabiti zmogljivosti jeklarneza proizvodnjo ingotov. Projekt zajema postavitev nove 40/45 MN stiskalnice vhali Jeklarne 1, ki jo bo treba obnoviti in prilagoditi novemu proizvodnemuobratu. Nova stiskalnica bo opremljena z možnostjo programsko procesnovodenega kovanja s tirnim manipulatorjem. Pri projektu smo upoštevali ustreznopovečanje zmogljivosti ogrevanja in toplotne obdelave ter kontrole, mehanskeobdelave in adjustiranja težkih odkovkov. Projekt je razdeljen na dve fazi. Po prvifazi bo projekt zagotavljal proizvodnjo 16.000 ton/leto, v drugi fazi pa bodopolnjen z dodatnimi ogrevnimi zmogljivostmi in zmogljivostmi za toplotnoobdelavo ter mehansko obdelavo. Predvidevamo, da bo ciljna količinaproizvodnje dosežena leta 2011.

Glavne značilnosti projekta so:•

Vrednost investicije: 34,3 mio. EUR

• Začetek investicije: junij 2006

• Zaključek investicije: december 2009 (prva faza: september 2008)

• Povečanje prodaje: 25.000 ton/leto oz. 44,2 mio. EUR/leto

• Maksimalna teža odkovka: 35 ton

• Število let, da se investicija povrne: 8,4 leta

Pogodba z glavnim dobaviteljem opreme (stiskalnice in manipulatorja),podjetjem SMS-MEER GMBH, je bila sklenjena junija 2006. Takrat se je začelointenzivno delo pri projektu. Urejena je bila vsa projektna dokumentacija za

sij_bilten_01_07.qxp 27.6.2007 9:46 Page 3

Za svetovno porabo jekla je značilentrend rasti, dodajni materiali zavarjenje pa porabi jekla sledijo. Rastepredvsem poraba varilnih materialov,ki omogočajo avtomatizacijo inpovečevanje produktivnosti terkakovosti varjenja − torej pri varjenjuz varilnimi žicami. Posebejpomembna je rast porabe jekel zvisoko trdnostjo in jekel, odpornihproti lezenju. Nazoren je primerizdelave avtodvigal, kjer se zuporabo jekel z visoko trdnostjozniža teža konstrukcije in se takovarčuje z gorivom. Dober primer paje tudi posodabljanje starihtermoelektrarn, kjer se z uporabonovih jekel, odpornih proti lezenju,povečujeta njihova življenjska dobain moč.

Poleg oplaščenih elektrod v družbiElektrode Jesenice proizvajamo tudivarilne žice, ki sedaj dosegajotretjino količinskega obsega. Medtemko smo z oplaščenimi elektrodamiuveljavljeni in uspešni, smo z žicami

manj konkurenčni in omejeni na lenekaj izdelkov z nizko dodanovrednostjo. Predvsem jeproblematična naša nezmožnostkonkurenčne proizvodnje polnjenihžic, ki v varilstvu največ obetajo.Torej je naša sedanja tehnološkaopremljenost v razkoraku z razvojemtrga.

Z namenom zagotovitikonkurenčnost in tržno naravnanostpomembnega dela podjetja in takouspešnost celotne družbe, je bilseptembra lani odobren projektprenove in razširitve proizvodnjevarilnih žic v vrednosti 4,2 mio. EUR.Cilj projekta je povečati proizvodnjoizdelkov z visoko dodano vrednostjo,in sicer na 4.900 t legiranihmasivnih žic ter na 1.100 t polnjenihžic na leto.

Aktivnosti projekta so v polnem teku.Proizvodna hala z vsemi inštalacijamije bila nared do konca junija. Pravkarsmo se vrnili iz Švedske, kjer smo

I N D U S T R I A L M E TA L L U R G I C A L H O L D I N G

4

V Elektrodah Jesenice bodo prenovili in razširili proizvodnjo varilnih žic

pregledali stroje. Ti so pripravljeni inbodo na Jesenicah v začetku julija.Proizvodnja masivnih legiranih žic bostekla avgusta in s tem bo zaključenprvi del projekta. Za drugi del, kizajema postavitev proizvodnjepolnjenih žic, je večina pogodb žepodpisana. Oprema bo pripravljenakonec letošnjega leta, proizvodnja pabo stekla spomladi prihodnje leto.

Kljub relativno visoki vrednostiinvesticije se z natančno planiranimiučinki le-ta povrne že v sedmih letih.Poleg ekonomike projekta pa je zanas, ki živimo v varilskem svetu, zelopomembno, da bomo s to naložbobistveno izboljšali ponudbo,predvsem tako potrebne polnjenevarilne žice. Tako bomo nadaljnjedolgo obdobje uspešno izpolnjevalinaročila kupcev in zagotovilidobičkonosnost družbe.

I n v e s t i c i j e

Mag. Borut Logar, univ. dipl. inž. str.,vodja nabave

sij_bilten_01_07.qxp 27.6.2007 9:46 Page 4

Ohranjanje zdravega okolja in varovanjeekološkega ravnotežja sta sestavni delinvesticijske dejavnosti v programihrazvoja podjetja v sedanjem in tudiprihodnjem obdobju. Zato smo se vAcroniju načrtovanja investicij vvarovanje okolja in sanacijo posledicdolgoletnega negativnega vplivanja naokolje lotili celostno − izbrali smokompleksen pristop k obvladovanjuvplivov proizvodnje na vodo, zrak inzemljo. Pristop je načrtovan in usklajen zmožnostmi. K obvladovanju vplivovproizvodnje smo morali pristopiti postopnjah, ne da bi pri tem zanemarilitehnološki razvoj.

Acroni je IPPC-zavezanec − zavezanec zapridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.Zato so se vsi projekti, ki so se oziromase bodo izvajali, izpeljali v skladu značeli tehnik BAT − najboljšihrazpoložljivih tehnik. Omenjeno pomeni,da že pri načrtovanju novih tehnološkihprocesov oziroma posodabljanjuobstoječih upoštevamo visoko stopnjozaščite okolja kot celote. Z uporabomodernejše tehnologije se posrednoizboljša tudi okolje. Sodobna tehnologijaomogoča manj emisij, s tem pa seizboljša kakovost okolja. Ker ima Acroniodobreno prehodno obdobje za pridobitevokoljevarstvenega dovoljenja do leta2010, bomo tudi v prihodnjih letihinvesticijam namenili še večjo pozornost.V letu 2003 smo pripravili "Programprilagajanja zahtevam za pridobitevokoljevarstvenega (IPPC) dovoljenja", kiga je leta 2004 potrdilo Ministrstvo zaokolje in prostor RS. S sanacijskimprogramom smo se zavezali, kaj bomo doleta 2010 izvedli za še boljše varovanjeokolja.

Acroni v zadnjih letih ogromno investira vposodobitev proizvodnje in v ekološkosanacijo prostora. Rezultati so vidni tudina področju zmanjšanja emisije CO2 in

drugih toplogrednih plinov. Emisije CO2,vključno s proizvodnjo elektrike in pareter vroče vode, ki jo Acroniju dobavljajozunanji dobavitelji (HSE in ENOS), so se vletu 2005 glede na leto 1986 znižale za75 % (z 825.000 t na 224.000 t CO2

letno), neposredne emisije (monitoring, kise izvaja v Acroniju) pa za 87 %.Specifične emisije na enoto proizvoda sose zmanjšale za 63 % (z 1,79 t na 0,67 tna t proizvedenega jekla).

Investicija, ki bistveno prispeva kzmanjšanju obremenitve okolja, jevsekakor celovita ureditev odpraševanja vJeklarni, ki uspešno obratuje od 18. 6.2006. Z naložbo želi Acroni, d. o. o., po slovenskihin evropskih standardih doseči obrat zminimalnimi emisijami v ozračje (ZeroEmission Plant) z naslednjimi posegi:• Redukcija emisij v območju EOP, da bi

izboljšali delovne razmere.• Vsebnost trdih delcev po filtraciji naj bi

bila v mejah 5 mg/Nm3.

• Filtrirni sistem naj bi zadržal prah, dase izognemo neposrednemu izpustu vozračje.

Odpiranje energetskega trga v ožjem inširšem smislu, vključevanje Slovenije vevropske integracije s prevzemom evra,nova strožja okoljska zakonodaja in nenazadnje tudi normalni evolucijski procesinarekujejo v zadnjem času tudi posebnopolitiko oskrbe in rabe vseh energentov,med katere spada tudi hladilno-tehnološkavoda. V Acroniju organizacijsko intehnološko ves čas sledimospremembam, tako da zadovoljimo na enistrani potrebam proizvodnje, na drugi pauvajamo najnovejše tehnologije terupoštevamo veljavne predpise in razmerena trgu.Kot odgovorna družba, ki ima jasnopostavljene vizijo in cilje tudi na področjuekologije, je bilo nujno urediti odprte

hladilne vode v zaprt sistem in tako jenastal projekt "Zmanjšanje porabehladilne vode", ki je zaključena investicijain je usmerjena v varovanje voda.

Zaradi ureditve hladilnih sistemov vzaprtem krogotoku in vgradnje fizikalnokemijske čistilne naprave za čiščenjeodpadnih voda neposrednega hladilnegasistema se bo količina odpadnih vodzmanjšala za več kot 98 %, prav tako pase bo zmanjšalo tudi obremenjevanje rekeSave Dolinke s težkimi kovinami.

Med proizvodnim procesom nastajajorazlični odpadki. V Acroniju vse odpadke,ki nastajajo med proizvodnjo, skrbnozbiramo in ločujemo. Za vse odpadkeimamo napisana navodila o ravnanju,zbiranju in oddaji ali predelavi le-teh.Nevarne odpadke, ki nastajajo medprocesom proizvodnje, še posebej skrbnozbiramo in nato oddajamo pooblaščenimpredelovalcem odpadkov. Vse tisteodpadke, ki jih lahko, ponovno recikliramoin uporabimo v svoji proizvodnji. Drugeodpadke pa oddajamo pooblaščenimpredelovalcem odpadkov. Vse nevarneodpadke pred oddajo pooblaščenimodstranjevalcem skladiščimo v sodobnourejenem skladišču olj in nevarnihodpadkov.

I N D U S T R I A L M E TA L L U R G I C A L H O L D I N G

5

E ko l o g i j a

ACRONI V ZADNJIH LETIH VSE VEČ SREDSTEV NAMENJASKRBI ZA OKOLJE

Andreja Purkat,univ. dipl. inž. met.,predstavnica vodstvaza okolje, varnost inzdravje pri delu

”Acroni jedružbenoodgovornopodjetje, ki sezaveda pomenaskladnegaekonomskegarazvoja in varstvaokolja.”

Andreja Purkat

sij_bilten_01_07.qxp 27.6.2007 9:46 Page 5

Omeniti velja proizvajalce opreme zaavtomatski nadzor površine valjancav različnih stopnjah predelave, zmožnostjo klasifikacije površinskihnapak (PARSYTEC, COGNEX),proizvajalce merilnih sistemov zadebelo pločevino od zaključkavaljanja v vročem do kontrole oblikein dimenzij končnega izdelka vhladnem (laser AP, MICRO-EPSILON),proizvajalce valjčnic površinskoobčutljivih izdelkov (OSBORN),proizvajalce nožev za mehanskirazrez (ASKO), proizvajalcekontinuirnih lužilnic trakov(SIEMENS) in proizvajalcerekuperatorskih gorilnikov.Zagotovo bomo vzpostavljene stikekoristno uporabili pri naslednjihprojektih v Acroniju.

6

I N D U S T R I A L M E TA L L U R G I C A L H O L D I N G

N a s e j m i h

NOŽI RAVNE ŽE SEDMIČ NASEJMU LIGNAOd 14. do 18. maja 2007 je vnemškem Hannovru potekaltradicionalni bienalni sejem zagozdarsko in lesno industrijoLIGNA 2007, na katerem jepodjetje Noži Ravne sodelovalože sedmič. Kar 1.900razstavljavcev iz 49 držav jepredstavilo svoje izdelke, sejemsi je ogledalo več kot 110.000obiskovalcev.

Naš razstavni prostor jeobiskalo dvajset odstotkov večobiskovalcev kot pred dvemaletoma, največ jih je bilo izNemčije, Rusije in ZDA, prišli sokar iz 48 različnih držav. Iz letav leto je blagovna znamka NožiRavne vse bolj prepoznavna natrgu, kar se odraža v naraščanjuprodaje in vedno večjem tržnemdeležu. Večji proizvajalci strojevza obdelavo lesa, kot so Maier,Pallmann, Hombak, Heinola, sopokazali veliko zanimanje zanaše nože, kar potrjuje našokakovost in prepoznavnost natrgu.

Sredi junija smo se predstavnikiAcronija udeležili sejma METEC 07. VDüsseldorfu se vsako četrto letozberejo vsi pomembnejši proizvajalciin ponudniki metalurške opreme inpredstavijo svojo ponudbo terpredvsem novosti na področjupridelave in predelave kovin. Značilnost letošnjega sejma je, da setako proizvajalci jeklenih izdelkov kottudi proizvajalci opreme soočajo zzelo ugodno situacijo na trgu.Najpomembnejši proizvajalci opreme,kot so SMS, Siemens in VAI, imajosklenjene posle za tri leta vnaprej,povpraševanje pa se zaenkrat še nezmanjšuje. V svetovnem merilu se izvajajoinvesticije na eni strani v masovnoproizvodnjo, v projekte s količinamiod 1 do 5 mio. ton proizvodnjeizdelkov z nizko dodano vrednostjo,po drugi stani pa opremo intenzivnoposodabljajo manjši proizvajalcispecialnih izdelkov z višjo dodanovrednostjo.Na področju tehnologij je trenutnonajvečji poudarek na izboljšanju žeobstoječih, dobro uveljavljenihtehnoloških rešitev. Ulivanje trakov inpodobne novejše tehnologije tokratniso bile posebej izpostavljene.

Ogled sejma METEC 07

Jožef Triplat

Vesna Pevec Matijevič, univ. dipl. ekon., produktna menedžerka

Jožef Triplat,univ. dipl. inž. met.,direktor razvoja v družbi Acroni

Predstavniki Acronija smo največ

pozornosti namenili proizvajalcem

opreme, povezane s prihodnjim

investiranjem v naši družbi, hkrati

pa smo imeli posamezne pogovore,

povezane s konkretnimi projekti, ki

že potekajo. Med slednje sodi

projekt obnove in razširitve

zmogljivosti toplotne obdelave

debele pločevine v zaključni fazi.

sij_bilten_01_07.qxp 27.6.2007 9:46 Page 6

M a r ke t i n š ke z a n i m i v o s t i

7

I N D U S T R I A L M E TA L L U R G I C A L H O L D I N G

Monika Štojs

12. SLOVENSKAMARKETINŠKA KONFERENCA

Konec maja je v Portorožu potekalaže 12. marketinška konferenca.Tokratna tema je bila učinkovitost inuspešnost marketinga − zauspešnost podjetja.

V slovenskih podjetjih se marketingin prodaja pojavljata v zelo različnihodnosih − ponekod je trženjenadrejeno prodaji, drugod je obratno,včasih sta to vzporedna procesa.Velikokrat še vedno prevladujemnenje, da je marketing pravzapravoglaševanje. Vendar pa ima vsodobnih podjetjih marketingosrednjo vlogo. V teh podjetjih delujeizrazito povezovalno, saj skupaj zvodstvom podjetja vpliva naoblikovanje politike podjetja, sodelujepri pripravi strategije in skrbi zanjeno uspešno izvedbo.

Marketing mora odgovoriti navprašanja: kdo, kaj, zakaj, kako, kjein kdaj kupuje. Učinkovitemarketinške dejavnosti vplivajo naizboljšanje vrednosti za kupca, karustvarja denarni tok podjetja in vodik izboljšani vrednosti za lastnike.Vrednost, ki jo v podjetju ustvarjamarketing, torej vpliva na obenajpomembnejši področji delovanja:na porabnike in na lastnike. Nalogamarketinga je, da aktivnosti,povezane s porabniki, upravlja tako,da povišuje vrednost za lastnike.

Vse prevečkrat se na marketinggleda kot zgolj na funkcijo, ki

podjetja šele s primernim inkakovostnim uvajanjem CRM-ja(celostno upravljanje odnosov skupci). Napredni sistemi CRM-japovežejo prodajo in trženje, glavnafunkcija CRM-ja pa je dolgoročnaoptimizacija vlaganj v posameznegauporabnika s ciljem maksimiranjanjegove življenjske vrednosti z vidikapodjetja. Zato pa so potrebni KPI-ji.

Slovenska podjetja so prišla dostopnje, ko se morajo osredotočiti natrg, kar pomeni, da se morajo naučitivrednotiti svojega kupca in strženjsko metriko spoznavati učinkein uspešnost svojih trženjskihdejavnosti.

Monika Štojs, univ.dipl.ekon.vodja marketinga v družbi Acroni

Marketing ni enkratni dogodek, temveč je proces. Ima uvod, jedro in je brezzaključka. Je proces, ki ga lahko izboljšaš, spremeniš, pripelješ skoraj do odličnosti,lahko ga celo malce upočasniš, vendar ga nikoli ne smeš ustaviti.

• Jay Conrad Levinson

Ljudje nočejo, da jim prodajaš, ampak da z njimi komuniciraš.• Flint McGlaughlin

Če hočemo ustvariti uspešno podjetje, potem vemo, da sklenjena kupčija ni sklepnodejanje, temveč otvoritveno. Je začetek dolgoročnega odnosa s stranko.

• Patricia Fripp

porablja denar. Znana je izjava lordaLeverhulma iz leta 1902: "Polovicamojega marketinga predstavljaizgubo, vendar ne vem, katerapolovica." Osnovno sporočilokonference pa je bilo, da jemarketing predvsem investicija − nestrošek. Zato je treba trženjske idejepreverjati in rezultate ustreznoovrednotiti. Glavno vprašanje pa je,kako meriti.

Vsako podjetje se glede naedinstveno situacijo, v kateri je,odloči, na kakšen način bospremljalo učinkovitost in uspešnosttrženja. Podjetje mora najti pravorazmerje med finančnimi instrateškimi merili. Sodobna podjetjaza postavitev učinkovitih elementovmerjenja uporabljajo orodja VBM(Value Based Management), ki jimpomagajo bolj učinkovito upravljatisredstva in premoženje podjetja.Mnoga podjetja učinkovitostnajpomembnejših procesovspremljajo s ključnimi kazalnikiučinkovitosti (KPI), vendar pa zaslovenska podjetja velja, da KPI-jezelo redko uporabljajo za trženje.Izkušnje kažejo, da trženje večinomapostane del "normalnega" delovanja

“Učinkovitemarketinškedejavnosti vplivajona izboljšanjevrednosti zakupca, karustvarja denarnitok podjetja invodi k izboljšanivrednosti zalastnike.”

sij_bilten_01_07.qxp 27.6.2007 9:46 Page 7

8

I N D U S T R I A L M E TA L L U R G I C A L H O L D I N G

Akademskega slikarja Zdenka Huzjana v njegovem likovnem svetu

zanima človek, figura, kot materialno bitje in hkrati kot prepleten

mehanizem zaznavanja. [...] Vsakdo izmed nas je privajen drugačnemu

sistemu vrednot in pomenov, ki nam določajo miselni okvir. Figura

Zdenka Huzjana je veličastna in arhetipna hkrati, brez obraza […]

Zdenko Huzjan, Praželezar II, akril, platno, 1978

Iz monografije “Pomnik časa, kraja, ljudi” − Likovna zbirka Metala Ravne

Zdenko Huzjan

�

�

�

�

�POTAPLJA-

NJEDIRKALIŠČE

V ITALIJI- F1

POLDRAGKAMEN

MESTO VKVARNERJU

ŽENSKAIMENA

ŽIDOVSKIKRALJ

ŠVEDSKIŠMUČ.

CENTER

3,14

SLOVENSKIARHITEKT

JANKO

MESTO PRISLAV.BRODU

PRAVO-SLAVNI

DUHOVNIK

AVSTRIJSKI DIRIGENT

JOSEF

TENIŠKIKLUB

IME ČRKE

NIKOPRAZNIK

BEOTIJEC VELIKIPLAZILEC

NAKANE,NAMENI

ZGUBA

Avtor:Ivan Kos

GLASBENAZNAMENJA

REČNARIBA

ZEVSOVOČE

RODBINA

GRŠKIFILOZOF,ZENOV

UČENEC

KRALJEVASTAVBA

SIMONANTOLIČ

PREBIVALECTESALIJE

DVOŽIVKE

FRANCOSKIPISEC

CLAUDE

PRELAZ NA

VELEBITU

ZGODOV.MESTO

V GRČIJI

K IS

TONEČRETNIK

GLAVNIŠTEVNIK

GRŠKA FIL. ŠOLA

PLANOTA

HRV.NOGOMET.

KRASNODAR

VEZE IN POZNANSTVA

PERZIJSKI KRALJ

VOLNENOOBLAČILO

HRVAŠKINOVINARŽELJKO

I K O

PORABILA STA

Šofer cisterne in njegov sovoznikpri sodniku.− ”Ali priznata, da sta ukradla

cisterno, polno žganja?”− ”Da!”

− ”Kam sta dala žganje?”

− “Prodala sva ga!”

− “In kje je denar?”

− ”Zapila sva ga!”

NI DALEČ

− “Očka, kje je Afrika?”

− “Daleč ne more biti, saj se vnašo tovarno vsako jutro skolesom pripelje neki zamorec,ki je pri nas na praksi.”

POBOŽNO

− “Kaj dobiš, če križaš bogomolkoin termita?”

− “Insekta, ki prej zmoli enočenaš, preden ti požre hišo.”

Ku l t u r a

R a z v e d r i l o

sij_bilten_01_07.qxp 27.6.2007 9:46 Page 8