Univerzitet Sv.Kiril i Metodij Filozofski Fakultet

Institut za Odbranbeni i Mirovni Studii

Predmet :Osnovi na Razuznavawe Tema: Razuznava~kiot ciklus pri u~estvo na

armiski kontingenti vo mirovni misii

(seminarska rabota)

mentor: izrabotil: prof.d-r.Mitko Kotov~evski Bojan Taneski Broj na indeks 3331/04

1

S O D R @ I N A

V o v e d............................................................................................................................3

I DELPRINCIPI NA RAZUZNAVAWETO................................................................5

1. Razuznava~ki izvori................................................................................................51.1. IMINT...................................................................................................................61.2. OSINT....................................................................................................................61.3. RADINT..................................................................................................................61.4. SIGINT..................................................................................................................61.5. HUMINT.................................................................................................................61.6. TECHINT...............................................................................................................7

2. Organizacija na razuznvaweto..............................................................................8 2.1. Ulogata na razuznavakiot personal ................................................................8 2.2. Definirawe na razuznava~kite celi..............................................................8 2.3. Proces na planirawe ..........................................................................................9 2.4. Razuznava~ka podgotovka na poleto na operacii.........................................10 2.5. Procenka na zakanata.........................................................................................11

2

3. Razuznava~ki ciklus................................................................................................11

II DELUPATUVAWE NA KONTINGENTINAARM VO MISII NADVOR ODREPUBLIKA MAKEDONIJA..............................................................................12

1. U~estvo na R.Makedonija vo mirovni misi.......................................................122. Razuznava~ka poddr{ka na kontingetite na ARM...........................................133. Mo`ni zakani po bezbednosta na kontingentite i spravuvawe so istite..............................................................................................................................14

Zaklu~ok.........................................................................................................................16

Literatura.....................................................................................................................18

Odr`uvaweto na mirot ne e rabota na vojnici, no samo vojnici mo`at da go napravat toa.

Gen. Dag Hamerskold porane{en Generalen sekretar na ON

V O V E D

Vo periodot na ~ovekovata istorija od vtorata svetska vojna navamu, potvrtdeni se nekolku obidi od strana na OON da arbitrira vo spre~uvawe na vooru`eni konflikti pome|u dve dr`avi, ili pak pri etno ideolo{ko-religiski sprotivstaveni strani vo edna dr`ava, so namera trajno ili privremeno da go zapre samiot konflikt. Takvi primeri ima{e od Sinaj, preku Kipar do BiH. Pritoa misiite koi bea ispra}ani od strana na OON, pokraj humanitarniot karakter, sekade ja sodr`e{e i voenata komponenta. Ovaa komponenta naj~esto podrazbira{e u~estvo na pripadnici na armii od drugi zemji, koi pod znameto na OON dobivaa mandat so manifestirawe na sila preku svojata prisatnost vo problemati~nata oblast, da gi popre~at stranite vo konfliktot od natamo{na me|usebna destruktivnost.Po nastanite od 11.09.2001 godina na tloto na SAD i objavuvaweto na

3

globalnata borba protiv terorizmot, dojde i do zna~itelna promena na karakterot na samite voeni mirovni misii. Imeno, OON vo slu~ajot so Avganistan i Irak i dade odobruvawe na NATO alijansata, so svoite armiski kontingenti da primeni klasi~ni operativno-takti~ki vooru`eni operacii i da izvr{i voena intervencija vo ovie zemji. Po zavr{uvaweto na voenata intervencija, sleduvaa fazi koi bea definirani kako vospostavuvawe (nametnuvawe) i podocna, odr`uvawe na mirot. Rezultatite od vakviot priod kon mirovnite operacii vo koi u~estvuvaat armiski kontingenti na drugi dr`avi se o~igledni. Podobruvaweto na sostojbata vo Avganistan odi isklu~itelno bavno, a nezna~itelnoto namaluvawe na nasilstvata vo Irak vo posledniov period, se nadopolni so navleguvaweto na turskata armija vo severot na zemjata, kade izvr{uva voeni operacii protiv PKK (Kurdskata Rabotni~ka Partija). Priota ne treba da se zanemari i se pogolemoto negativno mislewe za vakvite operacii kaj javnosta vo zemjite ~ii armiski kontingenti se upatuvat vo vakvi misii, kako i tro{ocite koi proizleguvaat po buxetot na dr`avata od sproveduvaweto samite operacii.Kone~no, se postavuva i pra{aweto, dali svetot e posiguren od globalnata zakana od terorizmot so vakviot na~in na spravuvawe so nego?!Kako i da #, pri izveduvaweto na bilo koja operacija vo koja se vklu~uvaaat vooru`eni sili potrebno e da se izvr{i dobra razuznava~ka podgotovka na voenoto pole, odnosno na poleto za operacii. Razuznava~kata poddr{ka e neophodna ne samo od pri~ini da se doznaat neophodnite informacii za terenot, vremeto, opkru`uvaweto i neprijatelot, ami isto taka da se doznae rasporedot, zada~ite i oblasta na operacii na sojuznicite, na~inot, vremeto i silite so koi tie }e go izveduvaat toa i.t.n Ova e od vitalno zna~ewe pri izvr{uvaweto na voenite zada~i vo mirovnite misii, osobeno dokolku vo zemjata kade se vr{at vakvite operacii, treba da se osposobat, vklu~at vo akcija i koordiniraat i del od nekoga{nite sprotivstaveni armiski ili policiski delovi od taa zemja vo koja bila izvr{ena voena intervencija. Vakva e sostojbata vo momentov i vo Irak i vo Avganistan. Posebna specifi~nost pretstavuva i momentot koga odreden armiski kontingent na edna zemja se nao|a pod komandna, logisti~ka i takti~ka odgovornost na komanda na druga armija, pritoa nemaj}i mo`nost za direktna komunikacija so voenite avtoriteti na svojata zemja. Ovde osobeno silno doa|a do izraz prednosta od dobivaweto na navremeni i kvalitetni razuznava~ki informacii, kako za voeno-politi~koto rakovodstvo vo zemjata od kade se ispra}a kontingentot radi donesuvawe na pravilni polliti~ki odluki, taka i za razuznava~ka poddr{ka na samiot kontingent koj ja izvr{uva misijata, radi za{tita trupite i sretstvata i pravilno izvr{uvawe na zada~ata.Vladite na odredeni zemji vo zavisnost od aktuelniot politi~ki moment na vnatre{en ili me|unaroden plan, ~esto se odlu~uvaat da ispra}aat svoi armiski kontingenti vo vakvi misii. Pritoa, samo kaj mal broj od ovie dr`avi u{te na samiot po~etok na odlu~uva~kiot proces, se posvetuva nedovolno vnimanie za potrebnite informacii koi bi uka`ale {to mo`e da se o~ekuva od eden vakov ~in, kako za bezbednosta na kontingentot koj se ispra}a, taka i za eventualnite posledici po samata vlast od donesuvaweto na vakva odluka. Ova }e pretstavuva obid da se dade kratok osvrt kon zaokru`uvaweto na razuznava~kot ciklus, tokmu pri vr{ewe na voeni operacii za odr`uvawe na

4

mirotnadvor od mati~nata zemja.

I D E L

Principi na razuznavaweto

Postojat osum osnovni principi koi ja vodat razuznava~kata produkcija, kako i organizacijata i aktivnostite na onie koi ja proizveduvaat. Toa se slednive:

a. Centralizirana kontrola. Razuznavaweto mora da bide centralno kontrolirano, so {to }e se izbegne nesakanoto duplirawe(preklopuvawe) na rabotata, pritoa obezbeduvaj}i vzaemna poddr{ka i osiguruvawe na uspe{no i ekonomi~no iskoristuvawe na site izvori.

b. Navremenost. Razuznavaweto e beskorisno dokolku produkcijata predocna pristigne do svoeto odredi{te. So drugi zborovi, sistemot na pobaruvawa i obezbeduvawe na informacii mora da bide sposoben navremeno i bez zadocnuvawe da uka`uva na site zna~itelni promeni na

5

sostojbite od interes. v. Sistematsko iskoristuvawe. Izvorite i kapacitetite mora da bidat

sistematski iskoristuvani so metodi~ni pobaruvawa, bazirani na poznavaweto na realnite mo`nosti i ograni~uvawa.

g. Objektivnost. Sekoj obid za preoblikuvawe na vistinskata informacija po odnapred sozdadena ideja mora da bide otfrlena.

d. Dostapnost. Relevantnite informacii mora da bidat dostapni do razuznava~kite {tabiovi i do krajnite korisnici. Site razuznava~ki informacii mora da bidat procesuirani od razuznava~kite {tabovi, pri {to }e bide vklu~en i priocesot na sporeduvawe so ve}e dobienite informacii. Razuznava~kata informacija nema vrednost dokolku nema nejzina diseminacija i dostapnost do/od onoj koj ja baral.

|. Odgovornost. Razuznava~kiot sistem mora da bide kreiran da odgovovri na pobaruvawata vo sekoe vreme.

e. Za{tita na izvorite. Site izvori na informacii mora da bidat adekvatni za{titeni.

`. Kontinuirano proveruvawe. Razuznavaweto mora kontinuirano da se proveruva i koga e neophodno da se izmeni, zemaj}i gi vo predvid site novi informacii, za da se sporedat so onie koi ve}e se poseduvaat.

1. RAZUZNAVA^KI IZVORI

1.1. IMINT-(Imagery intelligence)

Vo bukvalen smisol podrazbira slikovito razuznavawe, no vsu{nost toa e razuznavawe koe se bazira na podatociso slikovit prikaz od fotografski, radarski, elektro-opti~ki, infra-crveni, termi~ki i multi srektralni senzori, koi mo`e da bidat kopneni, pomorski ili vozdu{ni. Pogovorkata deka slikata e zbor koj vredi iljada zborovi, e vistina vo razuznavaweto. Razuznavaweto dobieno od slikovit prikaz e jasno, koncizno i sekoga{ slu`i kako podr{ka ili potvrda na razuznavaweto koe proizleguva od drugi izvori. Te`i{teto na IMINT proizleguva od izvorite kako {to se sateliti, avioni i bespilotni letala zaradi potrebite toa da bide obraboteno na strate{ko ili najmalku na operativno ramni{te. Toa ne e sekoga{ dostapno na poniskoto nivo na politi~ki ili voeni avtoriteti. Ovaa situacija mo`e da se promeni na blizok do sreden rok vo zavisnost od tehnolo{kiot razvojot na posovremeni metodi za pribirawe na informacii.

1.2. OSINT- (Opensource Inteligence)Razuznavawe od otvoreni izvori . Ova razuznavawe e bazirano na

informacite sobrani od izvori otvoreni za javnosta kako {to se mediumi (radio, TV, vesnici), dr`avna propaganda, magazini i tehni~ki vesnici, Internet, tehni~ki prira~nici i knigi. Slobodata na legislativata za informirawe nasekade vo svetot gi otkriva site osven najvrednite dr`avni tajni a sposobnosta da se dobijat novi informacii dobieni od sistemite kako {to e Internetot pridonese za brza i lesna dostapnost do izvorite na informacii. OSINT-ot najverojatno }e stane izvor na bazi~no razuznavawe iako so mo`nostite od modernata oprema za sobirawe na vesti }e postojat momenti koga televiziskite izve{tai }e produciraat momentalno razuznavawe.

6

1.3. RADINT- (Radar Intelligence)

Razuznavawe koe prizleguva od podatocite sobarni preku radar. Ova razuznavawe se potpira na upotrebata na radarskite uredi kako naprava za detekcija. Na primer identifikuvaweto na predmet koj mo`e ili ne mo`e da se prepoznae na sprecifi~na odale~enost od radarot ili ednostavna detekcija na dvi`ewa na odredena to~ka od terenot. Najzastapeno vo mornaricata, avijacijata i protivavionskite dejstva.

1.4. SIGINT- (Signal Intelligence)

Op{t termin koj se upotrebuva za objasnuvawe na seto razuznavawe koi poteknuva odElektrto-Magnetniot Spektrum (EMS). Se deli na

(1) COMINT. (Komunikacisko razuznavawe.) Razuznavawe koe proizleguva od elektro-magnetnite komunikacii i komunikaciski sistemi od onie koi ne se odredeni da gi primat informaciite. Ova razuznavawe sobira informacii dobieni preku me{awe vo komunikaciskite vrski.

(2) ELINT. (Elektronsko razuznavawe.) Razuznavawe koe prizleguva od elektro-magnetnite nekomunikaciski transmisii od strana na onie koi ne se odredeni da gi primat informaciite. Ova e razuznavawe koe se dobiva so tehni~ka procenka na elektro-magnetnite nekomunikaciski emisii kako {to se onie koi gi produciraat radarite i sistemite za naso~uvawe na raketite. Tuka se vklu~uvaat i laserite, infracrvenite napravi i sekoja ostanata oprema koja producira emisii vo EMS.

1.5. HUMINT (Human Intelligence)

Kategorija na razuznavawe koe proizleguva od informaciite sobrani i dobieni od ~ove~ki izvori.

Spektarot na HUMINT izvorite e enormen. Sekoe lice, prijatelsko, neprijatelsko ili neutralno e potencijalen izvor na HUMINT.

Sobira~ite na HUMINT se onoj personal obu~en za sobirawe na informacii od ~ove~ki izvorikako odgovor na razuznava~kite potrebi.

Sobira~ite na HUMINT vklu~uvaat specijalno obu~en personal za ispra{uvawe i organizirawe na mre`a na sorabotnici. Sobira~ite mo`e isto taka da bidat razuznava~ki oficeri, kontra-razuznava~ki agenti ili personal na specijalnite ili regularnite edinici pri koristeweto na tehnikite za sobirawe na informacii vo nasoka na nivnite zada~i.

HUMINT-ot e od posebno zna~ewe vo potvrdata i dopolnuvaweto na IMINT i SIGINT a ponekoga{ i edinstven mo`en izvor na informacii pri izvr{uvaweto na takti~ki operacii vo ramkite na misijata.

1.6. TECINT (Technology Intelligence)

Razuznavawe koe se odnesuva na stranskite tehnolo{ki dostignuvawa, performansot i operativnite sposobnosti na stranski kapaciteti i potencijali

7

koi imaat ili mo`at da imaat prakti~na primena vo politi~ki, voeni, ekonomski ili drugi celi. Ova e razuznavawe ~ija cel naj~esto se nau~nite istra`uvawa, eksperimenti i dostignuvawaso {irok spektar na iteres.

2.ORGANIZACIJA NA RAZUZNAVAWETO

2.1. Uloga na razuznava~kiot personal

So cel da se zadovolat potrebite za dobivawe na to~no, navremeno i relevantno razuznavawe koe }e gi zadovoli potrebite na pobaruva~ot, no }e gi poddr`i i u~esnicite vo misijata, razuznava~kiot personal od edna razuznava~ka organizacija({tab) treba da gi izvede slednite zada~i

Najnapred e potrebno da se razvie razuznava~kata arhitektura za prenesuvawe na informaciite vnatre vo organizacijata i na povisoko nivo, kako i vo, odnosnopome|u srodnite organizacii (edinici).

8

Voedno potrebno e da se razviva politika za izveduvaweto na operacijata, so koja }e se dobijat validni informacii. Odvivaweto na razuznava~kiot proces treba da bide vo sklop so dobienoto pobaruvawe i vo soglasnost sonacionalnata razuznava~ka praktika i procedura. Vo zavisnost od pobaruvaweto }e treba da se utvrdi metodot koj }e se primenuva za doa|awe do informacijata, odnosno dali toj }e bide taen, prikrien ili legalen.

Identifikuvawe na prioritetno razuznava~ko pobaruvawe i implementacija naPlan na sobirawe na informacii.

Dokolku za toa ima potreba, }e se izgotvi plan za razmena na razuznava~ki informacii so drugi dr`avi, odnosno pri neposrednoto u~estvoto vo mirovni misii, planot za razmena se odviva preku Alijansata ili koaliciskite sili zemaj}i gi vo predvid pre~kite koi se javuvaat od bezbednosnite proceduri na sekoja dr`ava.

Vr{ewe na razuznava~ka podgotovka na poleto na operacii kako podr{ka na procesot na donesuvawe na odluki od strana na politi~kite I voenite avtoriteti. Razuznava~kiot personal treba da pridonese vo komandata i kontrolata na voenite aktivnosti preku razuznava~ka podr{ka na Operativnata Bezbednost (OB), za{titata od izmama i psiholo{kite operacii, za{tita od Elektronsko Vojuvawe (EV) i fizi~koto uni{tuvawe na sopstvenite sili.

2.2. Definirawe na razuznava~kite celi

Komandantot na armiskiot kontingent vo mirovna misija, pomognat od svojot Operativen i Razuznava~ki [tab gi odreduva klu~nite potrebi za informacii i prioritetni razuznava~ki barawa i gi naso~uva razuznava~kite celi koi }e pomognat vo ostvaruvaweto na celite na misijata. Ovie aktivnosti se klu~ni za misijata na kontingentot a nivnata priroda, obem i orientacija se definirani spored va`nosta koja komandantot ja dava na razuznavaweto pri vedeweto na uspe{na operacija. Razuznava~kiot [tab mora da bide podgotven da go usovr{i originalniot koncept na razuznava~kite operacii za da odgovaraat na site promeni na misijata na koontingentot.Razuznava~kiot personal mora da potvrdi deka razuznava~kite potrebi na komandantot na kontingentot se to~ni, soodvetno definirani i pravilno protolkuvani. Ponatamu, preku koordinacijata so operativniot personal, razuznava~kiot personal }e potvrdi deka ovie barawa se sinhronizirani, prioritizirani i prevedeni vo aktivnosti koi }e rezultiraat so proizvodstvo na soodvetno razuznavawe za da se ovozmo`i uspe{no realizirawe na misijata na kontingentot.

2.3. Proces na planirawe

Procesot na planirawe se odnesuva na sekoj strate{ki, operativen ili takti~ki {tab pri planiraweto, upatuvaweto, odnosno izvr{uvaweto na samata misija. Razuznava~kiot personal dava golem pridones vo vodeweto na celiot proces. Ova vo osnova proizleguva od prioritenite razuznava~ki barawano razuznavawetoistotakatreba da bide proizvodi odgovor na razuznava~kite potrebi koi proizleguvaat od kursot na vodewe na procesot

9

na planirawe. Vo sklop na samiot proces ima i odredeni proceduri, a sevkupniot proces sodr`i 5 nivoa.

Nivo 1- Po~etok

Sesijata za planirawe mo`e da zapo~ne na razli~ni nivoa, no pri upatuvawe na kontingent vo mirovna misija zapo~nuva so donesuvaweto na samata politi~ka odluka za ispra}awe na armiski kontingent na vakva zada~a.Vrz osnova na po~etnata odluka, vedna{ potoa teba da bide formirana i Grupa za strategisko i operativno planirawe, ~ija primarna zada~a }e bide da ja definira misijata i da donese strategija za nejzino otpo~nuvawe, realizacija, izvr{uvawe i zavr{uvawe.

Nivo 2- Orientacija

Po dobivaweto na prvi~nata zada~a, komandantot na kontingentot odreduva {to treba da se postigne. Ova se pravi preku procesot nare~en Analiza na misijata. Procesot na Analiza na misijata }e bide sodr`an vo Prira~nik za planirawe na komandantot na kontingentot, koj }e sodr`i detali kako {to se pretpostavki, Centar na Gravitacija, zada~i, celi, posakuvana krajna sostojba i kriteriumi za uspeh.

Nivo 3- Koncept

Konceptot vo sebe gi sodr`i formata i tekot na aktivnostite pri izvr{uvaweto na misijata. Tekot na aktivnostite naj~esto se formira upotrebuvaj}i pove}e mislewa i voeni ve`bi vo pribli`ni uslovi so koi kontingentot }e se soo~i vo zemjata kade se upatuva, {to }e pomogne vo donesuvaweto na klu~nite to~ki na odluka.

Pritoa e potrebno da se razvivaat tekovi na akcija, radi interoperabilnost so prijatelskite sili, kako i za spravuvawe so neprijatelskite. Komandantot na kontingentottreba da go odbere tekot na aktivnostite koi }e bidat razvieni vo Koncept na operacii i da izvr{i identifikacija na silite neophodni za izvr{uvawe na misijata.

Nivo 4- Razvoj na planot

Vo ovaa faza, Konceptot na operacii se razviva vo plan koj potoa se odobruva i izdava. Vrz osnova na slo`enosta na operaciite, silite mo`e da zapo~nat so podgotovka za ispra}awe vo misija pri krajot na ova nivo.

Nivo 5- Pregled na planot

Ova nivo sodr`i dve fazi- Pregled na planot i Procenka na planot. Za vreme na samata misija, planot postojano se pregleduva. Planot se procenuva, obi~no preku izvr{uvaweto na takti~kite zada~i za vreme na samata misija ili spored nekoj drug kriterium. Dokolku po dobieni razuznava~ki informacii za promena na sostojbata, se utvrdi deka se

10

potrebni golem broj na promeni na planot, toga{ mo`e da se organizira nov brifing na koja komandatot na kontingentot soglasno utvrdenata sostojba, }e donese soodvetni odluki za promena na misijata, so koja }e bidat zapoznaeni sojuzni~kite i nacionalnite politi~ki i voeni avtoriteti.

2.4. Razuznava~ka podgotovka na poleto na operacii

Celta na razuznava~kata podgotovka na poleto na operacii (RPPO) e da se pomogne vo procesotna zapoznavawe na kontingentot koj se upatuva vo mirovna misija, taka {to preku prezentiraweto na osnovata }e se dobie celosna slika za sostojbata vo poleto na operacii. Isto taka, mu pomaga na personalot da asistira preku naso~uvaweto na izviduva~kite i nabquduva~kite sredstva na klu~nite aktivnosti. Glavnite prednosti na RPPO vo odnos na Razuznava~kite Procenki se:

a) Lesno i brzo dopolnuvawe i prezentirawe na golemo koli~estvo na informacii i razuznavawe.

b) Lesna asimilacija na informaciite i dopolnuvawe na razuznava~kata slika zaradi promenite na golem broj faktori preku praveweto na ednostavni promeni na prezentiranoto ili kompjuterskite grafikoni.

v) Lesna koordinacija na golema koli~ina neprioritetni informacii sodr`ani vo razuznava~kite bazi na podatoci.

g) Lesna identifikacija na va`nite zoni na razuznavawe i vitalnite to~ki za donesuvawe na odluka.

d) Fokusirawe na prostorot kade kontingentot }e gi vr{i glavnite operacii pri realizacijana misijata.

Pritoa razuznava~kata pooddr{ka treba da posveti vnimanie na nekolku najbitni segmenti koi u{te odnapred }e mu obezbedat odredena prednost na kontingentot pred toj i da bide upaten vo misija. Pokraj informaciite za vremenskite uslovi, socijalno-ekonomskata sostojba vo zemjata kade se vr{i misijata, infrastrukturata, za{titenite zoni i sli~no, najgolemo vnimanie pri RPPO, treba da mu se posveti na obezbeduvawe na informacii za terenot.

Ovde pred se se misli na karakteristiki na terenot kako{umi, vodeni tela, mo~uri{ta, planinski tereni i urbani zoni koi ja ograni~uvaat mo`nosta za dvi`ewe vo poleto na operacii do stepen koj varira. Analizata na terenot }e odredi zoni na manevrirawe na terenot kako {to se ODI (NEOGRANI^ENO), NE ODI (STROGO OGRANI^ENO), ODI POLEKA (OGRANI^ENO) i.t.n.

Razuznava~kot segment koj se upatuva vo sostav na kontingentot, mora za celo vreme na traewe na misijata, vo kontinuitet da gi sledi, nadograduva i a`urira promenite na terenot so {to }e mu osiguri najbliski mo`ni sigurni uslovi na timovite od kontingentot za dvi`ewe vo poleto na opracii.

2.5. Procenka na zakanata

Procenkata na zakanite se sostoi od pronao|awe na zakanata, identifikacija na takti~kata doktrina na zakanata ili nejzinite operativni metodi i odreduvawe na kursot na aktivnostite na kontingentot spored

11

nejzinata doktrina. Osnovnata namena na Razuznava~kata procenka na zakanata e da

mu se dade na kontingentot {to posigurna osnova za ralizacija na misijata. Celta na Razuznava~kata procenka e da se analizira sostojbata na sosednite sojuzni~ki kontingenti ia so operativnite pobrauvawa vo nasoka da se ima uspe{no vlijanie vrz zavr{uvaweto na operacijata.

3. Razuznava~ki ciklus

Razuznava~kiot ciklus, zapo~nuva so nacionalnata bezbednost i nadvore{nata politika na avtoritetite koi imaat potreba da raspolagaat so informacii za drugi dr`avi ili za drugi globalni akteri involvirani vo svetski zbidnuvawa ~ii aktivnosti mo`at da predstavuvaat interes ili opasnost za bezbednosta na nivnata dr`ava.

Razuznava~kiot ciklus otpo~nuva so fazata vo koja avtoritetite vr{at pobaruvawa za odredeni informacii do razuznava~kiot segment,~ija cel e da se doznaat {to pove}e relevantni podatoci za misijata koja treba da se izvr{i.

Ponatamu sledi fazata na sobirawe na podatoci, koristej}i gi site razuznava~ki izvori i kapaciteti (IMINT,SIGINT i.t.n.) i pravej}i kombinacija od istite, se vr{at aktivnosti kako selektirawe na podatoci, utvrduvawe na vistinitosta na istite i sl.

Slednata faza e analiza na dobienite podatoci,koja spored mnogumina e najte{kata i najva`ntaetapa od procesot, bidej}i od sobranite i ~esto nedovolno provereni informacii treba da se odberat najkorisnite i da se so~ini izvestuvawe, a ~esto i procenka za sostojbata vo zonata na interes.

Po izvr{enata analiza sledi produkcija, kade najva`na uloga igra faktorot navremenost, od pri~ini {to kriti~nata i vremenski senzitivnata informacija treba bide dostavena vo korisen tajming do onie koi donesuvaat odluki.

Posledna faza od ciklusot e negovoto zatvorawe odnosno, dostavuvawe na informaciite do onie koi gi pobarale zaradi donesuvawe na odredena odluka.

Kako {to mo`e da se vidi, upatuvaweto na armiski kontingent vo mirovni operacii, kade istiot spored svojata osnovna misija }e bide opkru`en so neprijatelski raspolo`ena sredina, pobaruva da se imaat najbliski mo`ni to~ni podatoci za sostojbata vo zonata na operacii, kako i da bide izvr{ena detalna procenka na mo`nite posledici od takvoto re{enie.Pritoa kako eden od vkupnite segmenti za realizacija na vakvata misija, pretstavuva razuznava~kiot ciklus, koj na razli~no nivo e zadol`itelen del odkontinuiranata razuznava~ka aktivnost pred upatuvaweto, za vreme na misijata i pri odlukata za povlekuvawe na kontingetot od misijata.

II DEL

Upatuvawe na kontingenti na ARM vo mirovni misii

12

Upatuvaweto na armiski kontingenti od R.Makedonija vo mirovni misii e od ponov datum i koindicira so zalo`bite na na{ata zemja da stane polnopravna ~lenka na evro-atlantskite integracii.

Samata mirovna misija treba da pretstavuva nepristrasna operacija, koja gi poddr`uva diplomatskite i humanitarnite aktivnostivo postignuvaweto politi~ki celi.

Pritoa va`no e da se napomene deka osven deklarativnata politi~ka zalo`ba za fizi~ka prisatnost na armiski kontingenti na R.Makedonija nadvor od nejzinite granici i prevzemenite finansiski i (delumno) logisti~ki obvrski na MO i ARM kon kontingentite koi se upatuvaat, seta ostanata organizacija, vklu~itelno smestuvaweto, ishranata i aktivnata razuznava~ka poddr{ka na silite, se vo direktna nadle`nost na kontingetot pod ~ija supervizija se nao|aat na{ite armiski sili.

1. U~estvo na R.Makedonija vo mirovni misii Vo momentov R.Makedonija, so svoi armiski kontingenti u~estvuva vo mirovni misii vo Avganistan-ISAF, Irak-Sloboda za Irak, BiH- ALTHEA i vo Liban-UNIFIL. Kako i za site ostanati aktivnosti od nacionalno zna~ewe, taka i odlukata za ispra}awe na sili vo mirovni misii, se donesuva dokolku mnozinstvoto pratenici od Republi~koto sobranie dadat soglasnost po predlogot na Vladata na R.Makedonija.

Potoa se odi na planirawe na vidot na misijata koja }e mo`e da ja izvr{uvaat na{ite sili, goleminata na kontingentot koj }e bide ispraten vo misija, od koi armiski sostav }e bidat pripadnicite i.t.n.. Ovie aktivnosti se vo nadle`nost na soodvetni politi~ki i voeni avtoriteti od MO na R.Makedonija i ARM.

Spored pogore iznesenite osobenosti, od ovoj moment bi trebalo da otpo~ne i razuznava~kiot ciklus, koj }e treba da gi obezbedi site potrebni podatoci i informaci za zonata na operacii vo kojase upatuva kontingentot, odnosno za {to podobro planirawe, podgotovka, sproveduvawe i realizacija na deklariranata misija.

I re~isi vedna{ kako problem se nametnuva kreiraweto naelementarnite uslovi neophodni za ispra}awe na vakov vid na misii nadvor od mati~nata zemja. Tuka pred s# spa|a nemaweto na sopstveni kapaciteti za prevoz na silite do i od odredi{teto, sopstveni mo`nosti za obezbeduvawe na smestuvawe, ishrana i prestoj itn. Edinstveno {to nadle`nite institucii na R.Makedonija im obezbeduvaat na sopstvenite kontingenti seoprema (vo ~est broj slu~ai nesoodvetna za uslovite na teerenot, osobeno vo Irak i Avganistan), oru`je i vozila.

Pritoa, vredno za napomena e i deka, pokraj misijata ALTHEA vo koja u~estvuame so helikopterski i medicinski timovi, UNIFIL kade imame samo eden pretstavnik na ARM i ISAF kade nezavisno od borbeniot imame i medicinski tim, od dosega{nata praktika, R.Makedonija vo udarnite misii vo Irak i Avganistan, isklu~itelno deklarira sili koi glavno vr{at zada~i od borben karakter.

Ova od edna strana pretstavuva priznanie na me|unarodnite sili (NATO) za sposobnosta na makedonskite kontingenti da izvr{uvaat zada~i vo koi se bara isklu~itelna podgotvenost za u~estvo vo borbeni operacii pri

13

vonredno neprijatelski uslovi i opkru`uvawe, no od druga strana toa zna~i rasporeduvawe na edinicite vo zoni so visoko nivo na zagrozenost, pri {to samite kontingenti se doveduvaat vo neposredna opasnost da bidat direktna cel na neprijatelski napadi.

Dokolku se zeme vo predvid faktot, deka i pokraj zalo`bite za u~estvo vo globalnata borba protiv terorizmot, sepakR.Makedonija ne e zemja ~lenka na NATO, bi bilo sosema legitimno politi~kite i voenite avtoriteti od na{ata zemja, da pobaraat od sojuzni~kite sili odgovorni za glavnite operacii vo Irak i Avganistan, u~estvo na na{ite armiski kontingenti vo pomalku zagrozeni oblasti.

Vpro~em, ne mal e primerot kade zemji ~lenki na NATO voop{to i ne u~estvuvaat so armiski kontingenti vo misiite ISAF i Sloboda za Irak, kako i simboli~no u~estvo na zemji ~lenki na NATOso timovi za logisti~ka poddr{ka, timovi na edinici za vrski i drugi neborbeni formi na u~estvo.

2. Razuznava~ka poddr{ka na kontingentite na ARM

Dokolku ja smetame za relevantna va`nosta na razuznava~kiot ciklus pri upatuvaweto na kontingenti vo mirovni misii, vedna{ }e voo~ime deka u{te na samiot po~etok doa|a do nepravilen pristap kon sproveduvaweto na eden seriozen nacionalen anga`man vo me|unarodni ramki. Imeno, nikoga{ dosega pratenicite vo Republi~koto Sobranie, ne pobarale izvestuvawe od nadle`nite razuznava~ki institucii na R.Makedonija, za uslovite vo koi se ispra}aat kontingentite, na~inot na opremuvawe na istite itn., nitu pak dosega vo Sobranieto se vodela parlamentarna debata, okolu minimumot uslovi pod koi armiski kontingent na na{ata zemja }e bide upatuvan vomirovni misii. Duri se postavuva pra{awe dali za upatuvawe na armiski kontingent vo mirovna misija e potrebno dvotretinsko ili prosto parlamentarno mnozinstvo.

So toa u{te na po~etokot necelosno se sproveduva prvata faza od razuznava~kiot ciklus, odnosno fazata pobaruvawe i planirawe, {to ima za posledica nesoodvetno sproveduvawe na ostanatite fazi i nemawe na kvaliteten kone~en produkt. Kako potvrda za pogore navedenoto }e bidat navedeni vistinski primeri, poso~eni od neposredni u~esnici vo mirovnite misii vo Irak i Avganistan.

Primer br.1. Poradi nepobaruvaweto na razuznava~ki podatci za vremenskite uslovi vo Irak, eden od kontingentite na ARM upatuvani vo ovaa zemja, vr{elpodgotovki za misijata vo nesoodvetni vremenski i geografski uslovi na teritorijata na R.Makedonija. Pritoa temperaturata na vozduhot vo podgotvitelniot period iznesuvala pome|u 2i 23 S, a vremenskite uslovi bile vrne`livi.Po pristignuvaweto vo Irak,na kontingentot mu bil dozvolen ednonedelen period za adaptacija i zapoznavawe so zonata na operacii (koja bila terenski i prostorno sosema razli~na od onaa vo podgotvitelnite uslovi), po {to otpo~nale so izvr{uvawe na zada~i koi im bile dodeluvani od sojuzni~kite avtoriteti.U{te pri prvata akcija, pripadnicite na kontingentot bile soo~eni so temperatura na vozduhot od 47S, opasnost od dehidracija i neadekvatnost

14

na opremata koja ja nosele na sebe so realnite uslovi na terenot. So vonreden fizi~ki napor na pripadnicite na ARM, akcijata bila uspe{no sprovedena.

Primer br.2 Poradi nepobaruvaweto na razuznava~ki podatoci za uslovite i prilikite vo zonata na operacii na na{iot kontingent vo Irak, koi mo`at da vlijaat vrz zdravjeto na pripadnicite na ARM, dodeluvana e i nesoodvetna medicinska za{tita.Imeno, na site pripadnici koi dosega se upatuvale vo Irak, pokraj ostanatiot medicinski tretman vo zemjava, im bile podeluvani i antimalari~ni tableti, so zadol`enie do sekoj pripadnik na kontingentot edna{ sedmi~no da konsumira po edna tableta.Koristeweto na ovie tableti, me|u ostanatite reakcii predizvikuva malaksanost na organizmot, {to sekako deka e krajno negativno za eden vojnik koj re~isi 24 ~asa e vozgolemena borbena podgotvensost, a istata mo`e da predizvika i halucinantna sostojba kaj konzumentot.Najposle, porazitelen e podatokot deka ne samo {to medicinskiot tim na armijata na SAD po doznavaweto na sostojbata, ne go prepora~uval natamo{noto koristewe na ovie tableti, tuku uka`ale i na faktot deka konkretnata zona na operacii vo izminative 4godini, va`ela za celosno nemalari~no pora~je.

Ovie dva primeri se samo del od nekolkute problemi koi se pojavuvaat pri upatuvaweto na kontingenti na ARM vo mirovni misii, no koi so sigurnost bi bile mnogu pouspe{no nadminati dokolu se sproveduva pravilna, navremena i seriozna postapka za razuznava~ka poddr{ka.

Sepak, kako krajna neserioznost, pri upatuvaweto na armiski kontingenti vo mirovni misii, mo`e da se smeta nemaweto na zakonska regulativna so koja }e se definira (i pred se odobri) razuznava~ko bezbednosnsta dejnost na voeno razuznava~kiot segment. Imeno, za razlika od UBK pri MVR i nacionalnata Agencija za Razuznavawe, na koi zakonski im se regulirani bezbednosnite, odnosno razuznava~kite aktivnosti, Voenata slu`ba za bezbednost i razuznavawe (VSBiR) pri MO na R.Makedonija, nema zakonska potkrepa za vakvi dejnosti vo delokrugot na odbranata i razuznava~kata poddr{ka na mirovnite misii. Vredno e da se napomene deka vo vavkvi okolnosti se doveduva vo pra{awe i voobi~aenata bilateralna sorabotka na VSBiR, so zemji ~lenki na NATO na ova pole. Samo kako primer, za razlika od na{ata zemja, R.Slovenija, R.Hrvatska i R.Srbija, so zakon ja imaat regulirano rabotata i delokrugotna odgovornost na svoite voeno (odbranbeno) razuznava~ko-bezbednosni subjekti.

3. Mo`ni zakani po bezbednosta na kontingentite i spravuvawe so istite

Zakanata po bezbednosta pretstavuva odnapred prifatliva kategorija, so samoto deklarirawe za upatuvawe na kontingenit vo mirovni misii, a indeksot na istata samo se zgolemuva so u~estvo vo podra~ja kako Irak i Avganistan.

Me|utoa, so pravilno i seopfatno sogleduvawe na sostojbite, so pribirawe na soodvetni i navremeni razuznava~ki podatoci i nivna adekvatna

15

analiza, mo`nite zakani po bezbednosta na kontingentot, stanuvat sogledlivi i polesno sovladlivi.

Kako naj~est oblik na zakana po bezbednosta pri site mirovni operacii, e izvr{uvaweto na neposreden vooru`en napad vrz silite, postavuvawe na improvizirani eksplozivni napravi na mesta kade kontingentot pominuva ili vr{i operacii, vr{ewe na zasedni dejstva od strana na neprijatelskata strana i nedovolnoto poznavawe na prilikite vo zonata na operacii od strana na samiot kontingent.

Spravuvaweto so navedenite i so drugi pojavi na zagrozuvawe na bezbednosta na kontingentot pred, za vreme i po zavr{uvweto na misijata, e mo`no samo dokolku se ima seriozen pristap kon razuznavaweto, kako neizostaven del koj mu prethodi na izvr{uvaweto na sekoja voena, odnosno mirovna operacija. Voedno, treba da se naglasi i va`nosta od primenata na site fazi od razuznava~kiot ciklus, koj vo zna~itelna merka }e go eliminira sekoe improvizirawe, nesoodveten pristap ili nametnuvawe na nerealna sostojba pri izvr{uvaweto na misijata.

16

ZAKLU^OK

Ne postoi, nitu treba da postoi eden i edinstven op{toprifaten model, {to bi gi odredil pri~inite za upatuvawe na armiski kontingenti vo mirovni misii, a koj }e bide univerzalno primenliv vo site demokratski op{testva. No, pri upatuvawe na svoi kontingenti vo misii nadvor od mati~nite dr`avi i naj~esto vo neprijatelsko opkru`uvawe, sekoja odgovorna nacionalna vlast treba da bide sposobna pravovremeno da gi identifikuva site opasnosti koi proizleguvaat od takvata odluka i da bide vo mo`nost da napravi seriozna procenka za spravuvawe pri nejzinoto manifestirawe.Najdobrata varijanta za uspe{no sproveduvawe na mirovna misija pretstavuva obezbeduvawe ne samo na adekvatna razuznava~ka poddr{ka i celosno ispolnuvawe na razuznava~kio ciklus, tuku i prevzemawe na vkupnite neophodni merki so koi bi se eliminirale site potencijalni faktori {to imaat su{tinsko zna~ewe za uspe{no sproveduvawe na deklariranata misijata. Odgovornata vlada mora da ima jasna slika za prirodata i te`inata na mirovnata misija, bez nejzino precenuvawe ili potcenuvawe vo ramkite na sevkupniot politi~ki, op{testven, ekonomski i strategiski kontekst i op{toto zna~ewe. Paralelno so ovie su{tinski aktivnosti, odgovornata vlada mora da gi ima vo predvid sposobnosta i podgotvenosta na svoite (kontra)razuznava~ki slu`bi i soodvetnata zakonska legislativa koja jasno }e go definira nivniot anga`man i delokrug na rabota. Ova dotolku pove}e, {to dokolku dojde do zagrozuvawe na kontingentot koj ja izvr{uva misijata, ili pak do nemo`nost od natamo{no izvr{uvawe na samata misija, potrebno e da se ima odnapred izgradena strategija spored koja kontingentot koj ja izvr{uva istata bezbedno bi se vratil vo mati~nata zemja. Ottuka, Vladata }e ima klu~na uloga da iznajde optimalna, efikasna i dobro presmetana varijanta na odgovor pri vakvi okolnosti.Razuznavaweto, kako segment vo sevkupniot proces na otpo~nuvawe, realizacija i zavr{uvawe na misijata, samo pomaga vo determiniraweto na optimalnata varijanta.

R.Makedonija kako zemja koja e aktivno vklu~ena vo sproveduvaweto na najaktuelnite svetski mirovni misii, mora da ima poseriozen pristap pri upatuvaweto na svoite armiski sili vo vakvi operacii. Ne samo zaradi va`nosta od dobivaweto na pozitivni ocenki od me|unarodnata javnost i od NATO, koi }e vlijaat vrz natamo{nite politi~ki sostojbi od strategiska va`nost za zemjava, tuku pred se od humanata strana na problemot, odnosno bezbednoto upatuvawe, obezbeduvawe na optimalnite uslovi za vr{ewe na misijata i bezbednoto vra}awe na svoite pripadnici po zavr{uvaweto na istata. Dosega{noto iskustvo poka`a deka na{ite edinici se obu~eni spored standardite na NATO i deka i pokraj site problemi so koi se soo~eni, uspe{no

17

odgovaraat na postavenite zada~i i dejstvuvaat kako ramnopraven ~len vo sostav na mirovnite multinacionalni edinici.

Sepak, dobrite rezultati na armiskata komponenta pred s# na takti~ko i operativno ramni{te, ne sekoga{ zna~at i ispolnuvawe na potrebnite kriteriumi za postignuvawe na strate{kata opredelba na op{testvoto. Vo slu~ajot so Kosovo vo 1999godina, NATO alijansata izvr{i voena intervencija vrz zemja ~lenka na OON duri i bez soglasnost na SB na ON. Ova osobeno se odnesuva na pridru`ni zemji ~lenki na NATO kako {to e slu~ajot so R.Makedonija,koi seu{te ne koristat NATO komunikaciski i IT sistemi Vo slu~ajot so kontingentite na R.Makedonija kako pridru`na zemja na NATO, potrebno e da se po~ituvaat i NATO razuznava~kite praktiki i proceduri

18

Literatura

1. Allied Joint Publication-AJP-2.1, “Intelligence procedures“, NATO, Brussels, 2002

2. Милашиновиќ М.Радомир „Обавештајна служба у меÚународним односима“, 4 Јул, Београд, 1981

3. www.counter-intelligence.com

4. Intelligence service Act 1994, 26 May 1994, The Intelligence and security Commitiee

19