RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ZA KOMUNIKACIJO MED ŠTUDENTI · Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 1 1 UVOD Predmet diplomskega dela je spletna komunikacija med študenti

Tomi Šmanjak

RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ZA KOMUNIKACIJO MED ŠTUDENTI

Diplomsko delo

Maribor, september 2010

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ZA KOMUNIKACIJO MED ŠTUDENTI

Študent: Tomi Šmanjak

Študijski program: Medijske komunikacije

Smer: Vizualna komunikacija

Mentor: Izr. prof. dr. Vili Podgorelec, univ.dipl.inţ. rač. in inf.

Maribor, september 2010

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Viliju

Podgorelcu za nasvete in usmerjanje pri pisanju

diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

IV

RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ZA KOMUNIKACIJO MED

ŠTUDENTI

Ključne besede: komunikacija, študenti, internet, svetovni splet, spletna stran

UDK: 004.738.5:004.777(043.2)

Povzetek

Osrednja tema diplomske naloge je spletna komunikacija med študenti. Diplomska naloga

obsega tako teoretični kot tudi empirični del. Teoretični del opisuje različne vidike

komunikacije na spletu ter spletne tehnologije in orodja, ki jih uporabljamo za razvoj

spletnih mest. Empirični del diplomske naloge pa se ukvarja z raziskavo o študentskih

pogledih na spletno komunikacijo ter razvojem samega spletnega mesta.

V

THE DEVELOPMENT OF WEB SITE FOR COMMUNICATION

BETWEEN STUDENTS

Key words: communication, student, internet, world wide web, website

UDK: 004.738.5:004.777(043.2)

Abstract

The main subject of this thesis is web-based communication between students. The thesis

consists of both theoretical and empirical part. Theoretical part of the thesis describes

different points of view on web-based communication as well as web technologies and

tools, used for website development. On the other side, the empirical part consists of

student research analysis and development of website for student communication.

VI

VSEBINA

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

1.1 NAMEN IN CILJ ........................................................................................................ 1

1.2 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................... 1

2 RAZVOJ RAČUNALNIŠKO POSREDOVANE KOMUNIKACIJE .................... 2

2.1 INFORMACIJSKA REVOLUCIJA ................................................................................. 2

2.2 INTERNET ............................................................................................................... 2

2.3 SVETOVNI SPLET ..................................................................................................... 2

3 ZNAČILNOSTI RAČUNALNIŠKO POSREDOVANE KOMUNIKACIJE ........ 4

3.1 VIRTUALNE SKUPNOSTI IN IDENTITETE ................................................................... 4

4 RAČUNALNIŠKO POSREDOVANA KOMUNIKACIJA MED ŠTUDENTI ..... 5

4.1 UČENJE S SODELOVANJEM V SKUPINI ...................................................................... 5

4.2 HIPOTEZE ............................................................................................................... 5

4.3 ANALIZA REZULTATOV RAZISKAVE MED ŠTUDENTI ................................................ 6

4.4 INTERPRETACIJA REZULTATOV ............................................................................. 11

5 OBSTOJEČI SISTEMI ZA KOMUNIKACIJO .................................................... 12

5.1 FORUMI ................................................................................................................ 12

5.2 KLEPETALNICE ..................................................................................................... 13

5.3 UPORABA OBSTOJEČIH SISTEMOV ZA RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ......................... 13

6 TEHNOLOGIJE IN STANDARDI POMEMBNI ZA RAZVOJ SPLETNEGA

MESTA ............................................................................................................................... 15

6.1 WEB 2.0 ................................................................................................................ 15

6.2 OZNAČEVALNI JEZIKI, STILSKE PREDLOGE IN PROGRAMSKI JEZIKI ........................ 17

6.2.1 HTML in XHTML ............................................................................................ 17

6.2.2 CSS .................................................................................................................. 18

6.2.3 PHP ................................................................................................................. 18

6.2.4 JavaScript ........................................................................................................ 19

VII

6.3 PODATKOVNE BAZE .............................................................................................. 19

6.3.1 MySQL ............................................................................................................. 20

6.4 SPLETNE SESTAVLJANKE ...................................................................................... 20

7 RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ............................................................................ 21

7.1 UPORABLJENA ORODJA IN TEHNOLOGIJE .............................................................. 21

7.2 AVTORIZACIJA ...................................................................................................... 21

7.3 DOMAČA STRAN ................................................................................................... 23

7.4 FORUM ................................................................................................................. 24

7.5 IZMENJAVA GRADIV .............................................................................................. 26

7.6 UPORABNIŠKI PROFIL ............................................................................................ 27

7.7 KRITIČNA OCENA DELA ........................................................................................ 28

7.8 DOPOLNITEV REŠITVE ........................................................................................... 30

7.8.1 Koledar ............................................................................................................ 30

7.8.2 Uporabne povezave ......................................................................................... 30

8 SKLEP ........................................................................................................................ 32

9 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 33

10 PRILOGE ................................................................................................................... 34

10.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 34

10.2 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................... 34

10.3 NASLOV ŠTUDENTA .............................................................................................. 35

10.4 KRATEK ŢIVLJENJEPIS........................................................................................... 35

Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 1

1 UVOD

Predmet diplomskega dela je spletna komunikacija med študenti ter razvoj spletnega mesta

za tako komunikacijo. Diplomsko delo vsebuje teoretične in praktične vidike spletne

komunikacije, ki jih moramo upoštevati pri razvoju takšnega spletnega mesta.

1.1 Namen in cilj

Cilj diplomske naloge je raziskati v čem se kaţejo posebnosti spletne komunikacije in le-te

aplicirati na področje komunikacije med študenti. V nadaljevanju nameravam pridobljena

znanja podkrepiti z raziskavo med študenti ter jih uporabiti za namene razvoja prototipa

spletnega mesta. Spletno mesto, ki je plod takšne raziskave, bi lahko naredilo

komunikacijo med študenti bolj učinkovito, kar bi vplivalo tudi na učinkovitost samega

študija. Namen diplomske naloge je torej ustvariti spletno mesto, ki bi čim bolj ustrezalo

potrebam in ţeljam študentov.

1.2 Struktura diplomskega dela

Začetna poglavja diplomskega dela so namenjena raziskavi razvoja računalniško

posredovane komunikacije in tehnologij, ki so le-tega omogočile.

V nadaljevanju so opisane lastnosti računalniško posredovane komunikacije, po katerih se

razlikuje od običajne (verbalne ali pisne).

V četrtem poglavju je opisano, kako lahko spletna komunikacija koristi študentom, prav

tako pa so analizirani rezultati anketnega vprašalnika, ki se problema lotijo s študentskega

vidika. Diplomsko delo se nato nadaljuje z opisom tehnologij in orodij ter standardov, ki

omogočajo razvoj spletnega mesta na podlagi znanj pridobljenih v prejšnjih poglavjih.

Konec diplomskega dela je rezerviran za opis razvoja spletnega mesta in prikaz njegovih

funkcionalnosti ter se zaključi s kritično oceno dela in dopolnitvijo spletne rešitve, glede na

to oceno.


2 RAZVOJ RAČUNALNIŠKO POSREDOVANE KOMUNIKACIJE

2.1 Informacijska revolucija

Hiter razvoj elektronskih medijev in dinamična širitev informacij in komunikacijskih

tehnologij so revolucionalizirali skoraj vsa področja našega ţivljenja. Danes se zaradi

njihovega razvoja učimo, delamo in preţivljamo prosti čas povsem drugače, kot smo to

počeli nekoč. Razvoj novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij je začel proces,

ki mu pogosto rečemo kar informacijska ali elektronska revolucija. Iz industrijske druţbe

smo tako prešli v nov način organizacije ţivljenja – v informacijsko druţbo. [1]

2.2 Internet

Najpomembnejši korak v zgodovini informacijskih in komunikacijskih tehnologij je bil

razvoj Interneta. Internet je v šestdesetih letih razvila ameriška vojska oz. agencija DARPA

(Defence Advanced Research Projects Agency) ter ga poimenovala Arpanet. Sprva je

sistem sluţil le v vojaške namene, kasneje pa so ga razdelili v dve sekciji; vojaško in javno.

Slednja je povezovala predvsem univerze in znanstvene centre ter je kasneje dobila ime

Internet. [1]

2.3 Svetovni splet

Leta 1989 je Tim Berners-Lee v sodelovanju z manjšo skupino znanstvenikov predlagal

nov protokol za Internet. Poimenovali so ga svetovni splet (World Wide Web), namen le-

tega pa je bil omogočiti znanstvenikom po celem svetu objavljanje dokumentov, ki

opisujejo njihovo delo. [3]

Na svetovnem spletu dokumente tvori hipertekst, kar pomeni da so dokumenti med sabo

povezani z nadpovezavami, kar omogoča kontinuirano brskanje po spletnih straneh. Ti

dokumenti se na internetu prenašajo preko HTTP protokola (HyperText Transfer Protocol).


Pomembno je, da ločimo med Internetom in svetovnim spletom. Internet je mnoţica med

seboj povezanih računalnikov, medtem ko je svetovni splet skupek protokolov in

programske opreme, ki je naloţena na večini računalnikov na Internetu. Ljudje ta dva

pojma pogosto zdruţujejo, ker se danes preko Interneta komunicira predvsem s pomočjo

svetovnega spleta. [3]


3 ZNAČILNOSTI RAČUNALNIŠKO POSREDOVANE

KOMUNIKACIJE

Internet je danes zelo razširjen medij in se uporablja za komunikacijo na različnih

področjih v našem vsakdanjiku. Vendar pa se računalniško posredovana oz. virtualna

komunikacija močno razlikuje od govorne ali pisne interakcije v vsakdanjem ţivljenju. Ko

govorimo o virtualni komunikaciji, moramo opredeliti tudi pojme virtualnih skupnosti in

identitet. [2]

3.1 Virtualne skupnosti in identitete

Virtualna skupnost je opredeljena kot interakcija med dvema ali več osebami, ki za

komunikacijo uporabljajo internet. Splošneje rečemo komunikaciji preko interneta kar

računalniško posredovana komunikacija in jo definiramo kot proces pošiljanja sporočil z

neposredno uporabo računalnikov in računalniških omreţij. [2]

Ko govorimo o računalniško posredovani komunikaciji, se ne moremo izogniti uporabi

pojma »virtualno«. Virtualne skupnosti komunicirajo v virtualnih realnostih, posamezniki

pa v procesu komunikacije uporabljajo virtualne identitete. [2]

Pojem virtualna identiteta se nanaša na identiteto uporabnikov in uporabnic interneta.

Računalnik jim omogoči, da opustijo svojo vsakdanjo identiteto, jo pustijo v prostoru, kjer

so se povezali na internet in vstopijo v virtualno realnost. Le-to Praprotnik v svoji knjigi

označi kot osnovno naravo interneta in navaja oba pomena besede »virtualno«. [2]

To je »virtualni prostor«, ki udeleţencem in udeleţenkam omogoča, da so med procesom

komunikacije na geografsko ločenih lokacijah; virtualna realnost pa tudi pomeni, da ni

nujno, da je namen sodelovanja v komunikaciji določen vnaprej, ampak je lahko ta namen

povsem nov in se pojavi šele v virtualni realnosti. [2]


4 RAČUNALNIŠKO POSREDOVANA KOMUNIKACIJA MED

ŠTUDENTI

4.1 Učenje s sodelovanjem v skupini

Skupinsko delo postaja vedno bolj ustaljena praksa v poslovnem okolju. Kot rezultat bi ţe

fakultete morale vzpodbujati tak način dela v procesu študija. Tehnološke rešitve kot so

forumi ali klepetalnice, lahko igrajo ključno vlogo v procesu pridobivanja omenjenih

veščin. Ta komunikacijska orodja lahko tako okrepijo proces učenja in sodelovanja med

študenti, kot tudi izboljšajo njihovo medsebojno komunikacijo in veščine skupnega

reševanja problemov, ki v procesu komunikacije nastanejo. [5]

Komunikacijska orodja lahko okrepijo tudi proces komunikacije med študenti in fakulteto.

Študentje lahko v medsebojni razpravi rešujejo vprašanja, katera bi v nasprotnem primeru

morali naslavljati na profesorje ali asistente. Tako se določeni problemi rešijo med študenti

samimi, vprašanja, ki pa v skupnosti ostanejo nerešena pa so lahko izvajalcem predmetov

podana od celotne skupnosti. Na ta način postane komunikacija med izvajalci predmetov in

študenti, ki te predmete opravljajo dosti bolj učinkovita, saj se razbremeni komunikacija

posamezni študent – profesor, v kateri se določeni problemi lahko ponavljajo ter jih morajo

profesorji in asistenti reševati vsakega posamezno. [5]

4.2 Hipoteze

Hipoteza 1: Spletna komunikacija med študenti lahko razbremeni komunikacijo

študent – profesor, ko ta ni nujna.

Hipoteza 2: Proces komunikacije, v katerem so prisotni študenti manjše

skupnosti (npr. študenti istega letnika in programa), je učinkovitejši kot proces

komunikacije, v katerem so prisotni študenti večje skupnosti (npr. študenti

celotne fakultete).


Hipoteza 3: Komunikacija med študenti na forumih, ki jih ponujajo fakultete na

svojih spletnih straneh, je lahko omejena zaradi zadrţanosti študentov, ki se

zavedajo, da njihove pogovore lahko prebirajo tudi profesorji in asistenti.

Hipoteza 4: Večina študentov si ustvari ali si ţeli imeti mesto za komunikacijo

znotraj zaprte skupine (npr. zgolj med sošolci oz. študenti istega letnika in

programa).

4.3 Analiza rezultatov raziskave med študenti

Raziskavo med študenti sem opravil s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketa temelji na

vzorcu 200 študentov in je bila v celoti izvedena preko spleta. S vprašanji sem ţelel tako

potrditi ali ovreči hipoteze, ki sem jih postavil zgoraj, kot tudi izvesti neke vrste zajem

zahtev, ki bi pokazal katerih funkcionalnosti si študentje najbolj ţelijo na spletnem mestu.

Anketno vprašanje 1 (Tabela 4.1, Slika 4.1): »Ali vam vaša fakulteta ponuja spletno mesto

za komunikacijo med študenti (npr. forum, klepetalnica, ipd.)?

Tabela 4.1 Rezultati za anketno vprašanje 1

DA NE NE VEM

81% 12% 7%

162

ANKETIRANCEV

24

ANKETIRANCEV

14

ANKETIRANCEV

Slika 4.1 Graf rezultatov za anketno vprašanje 1


Anketno vprašanje 2 (Tabela 4.2, Slika 4.2): »Kako pogosto komunicirate preko tega

spletnega mesta? (Na to vprašanje odgovorite le, če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z

DA!)«


ZELO POGOSTO POGOSTO OBČASNO NIKOLI

8,6% 16,7% 50,6% 24,1%

14

ANKETIRANCEV

27

ANKETIRANCEV

82

ANKETIRANCEV

39

ANKETIRANCEV


Anketno vprašanje 3 (Tabela 4.3, Slika 4.3): »Ali imate spletno mesto (npr. forum,

klepetalnica, ipd.), kjer lahko komunicirate le s sošolci (študenti iz istega letnika in

programa)?«


DA NE NE VEM

76% 17,5% 6,5%

152

ANKETIRANCEV

35

ANKETIRANCEV

13

ANKETIRANCEV



Anketno vprašanje 4 (Tabela 4.4, Slika 4.4): »Kako pogosto komunicirate preko tega

spletnega mesta? (Na to vprašanje odgovorite le, če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z

DA!)«


ZELO POGOSTO POGOSTO OBČASNO NIKOLI

27,6% 35,5% 34,2% 2,6%

42

ANKETIRANCEV

54

ANKETIRANCEV

52

ANKETIRANCEV

4

ANKETIRANCI


Anketno vprašanje 5 (Tabela 4.5, Slika 4.5): »Ali menite, da lahko komunikacija o študiju,

med študenti na forumih, razbremeni komunikacijo študent – profesor/asistent (Lahko na

forumih dobite informacije, za katere bi v nasprotnem primeru kontaktirali

profesorje/asistente)?«



DA NE NE VEM

83% 11% 6%

166

ANKETIRANCEV

22

ANKETIRANCEV

12

ANKETIRANCEV


Anketno vprašanje 6 (Tabela 4.6, Slika 4.6): »Ali menite, da je spletna komunikacija v

študijske namene v manjši skupnosti (med študenti istega letnika in programa)

učinkovitejša kot v večji skupnosti (med študenti iste fakultete)?«


DA NE NE VEM

75% 15,5% 9,5%

150

ANKETIRANCEV

31

ANKETIRANCEV

19

ANKETIRANCEV



Anketno vprašanje 7 (Tabela 4.7, Slika 4.7): »Ali menite, da je komunikacija med študenti

na forumih, ki jih ponujajo fakultete, omejena, ker lahko pogovore prebirajo tudi

profesorji in asistenti?«


DA NE NE VEM

63,5% 31% 5,5%

127

ANKETIRANCEV

62

ANKETIRANCEV

11

ANKETIRANCEV


Anketno vprašanje 8 (Tabela 4.8, Slika 4.8): »Ali bi želeli, da bi vam bilo ponujeno spletno

mesto za komunikacijo o študiju v zaprti skupini (npr. zgolj med sošolci ali študenti iste

smeri)?«


DA NE MI JE VSEENO

71% 6,5% 22,5%

142

ANKETIRANCEV

13

ANKETIRANCEV

45

ANKETIRANCEV



4.4 Interpretacija rezultatov

Rezultati so v veliki meri potrdili vse moje teze. Kot prvo so z zelo velikim odstotkom

potrdili tezo, da komunikacija med študenti precej razbremeni komunikacijo med študenti

in profesorji, ko ta ni nujna. Očitno je, da študenti preko spleta med seboj rešujejo

probleme, glede katerih bi se v nasprotnem primeru posvetovali z izvajalci.

Prav tako so enoglasno (s kar 75%) potrdili, da so mnenja, da je komunikacija v manjši

skupnosti učinkovitejša od tiste v večji, kjer je manjša verjetnost, da se udeleţenci med

seboj poznajo. To tezo potrjuje tudi dejstvo, da študenti, ki imajo sistem za komunikacijo

zgolj med sošolci, le-tega uporabljajo pogosteje, kot tistega, ki jim ga nudi fakulteta.

Nekoliko manj zedinjeni so bili glede omejenosti komunikacije na fakultetnih forumih

zaradi prisotnosti profesorjev. Čeprav se je večina (63,5%) strinjala, da je komunikacija

zaradi tega omejena, jih je 31% mnenja, da jih ta prisotnost ne moti.

Vsi omenjeni faktorji zagotovo vplivajo na učinkovitost komunikacije med študenti in le-ti

so v raziskavi potrdili, da si ţelijo, da bi jim bil ponujen sistem za komunikacijo znotraj

zaprte skupine, čeprav si ga večina na takšen ali drugačen način ustvari sama. Menim, da

so rezultati potrdili, da je razvoj takega sistema smotrn, saj lahko s tehnologijami, ki so

nam ponujene, ustvarimo spletno okolje, ki bo koristilo tako fakulteti, kot tudi študentom.


5 OBSTOJEČI SISTEMI ZA KOMUNIKACIJO

Na spletu obstaja nekaj sistemov za komunikacijo, za katere lahko rečemo, da so

konvencionalni. Najpogostejša sistema za komunikacijo med virtualnimi skupnostmi sta

forum in klepetalnica. Oba temeljita na tekstovnem pošiljanju sporočil med uporabniki,

vendar pa se razlikujeta v kar nekaj značilnostih.

5.1 Forumi

Ena izmed najpomembnejših lastnosti forumov, ki jih loči od klepetalnic je ta, da

komunikacija ne poteka v realnem času. Za razliko od klepetalnic, moramo pri uporabi

foruma spletno stran ponovno naloţiti, če ţelimo videti nova sporočila.

Forumi imajo praviloma hierarhično strukturo. Vsebujejo lahko različne podforume, ti

lahko vsebujejo različne teme, v temah pa se praviloma vrstijo objave in odgovori

uporabnikov.

Uporabniki, ki pošiljajo objave so lahko anonimni, v večini primerov pa je za objavljanje

potrebna registracija. Na ta način se lahko uporabniki razdelijo v uporabniške skupine.

Tudi v uporabniških skupinah obstaja hierarhija. Administratorji imajo vsa pooblastila,

določajo in dajejo pooblastila (urejanje in brisanje sporočil, tem, … ) moderatorjem, ki s

svojimi pooblastili praviloma skrbijo za red med običajnimi uporabniki v virtualni

skupnosti.

Sporočila, ki jih pošiljajo uporabniki na forum, se trajno zapisujejo v podatkovne baze,

tako da so vidna dalj časa (dokler jih administratorji ali moderatorji ne izbrišejo). To daje

komunikaciji na forumu kontinuiteto, saj se lahko določene razprave odvijajo dlje časa kot

na primer v klepetalnicah.


5.2 Klepetalnice

Izraz klepetalnica se najpogosteje nanaša na virtualni prostor, kjer praviloma poteka

tekstovna oblika komunikacije med uporabniki, ki so istočasno prisotni v tem prostoru. V

klepetalnicah torej komunikacija poteka v realnem času, kar pomeni, da uporabnik vidi

sporočilo sogovornika takoj, ko ga le-ta odpošlje.

Tudi v klepetalnicah obstaja neka vrsta tematske hierarhije, čeprav le-ta po navadi ni tako

dosledna, kot je to primer pri forumih. Klepetalnice so lahko razdeljene v različne sobe, ki

prav tako predstavljajo virtualne prostore, v katerih morajo uporabniki biti prisotni, da bi

lahko komunicirali z ostalimi v teh sobah. Razlika med realno in virtualno prisotnostjo se

kaţe v tem, da so lahko v klepetalnicah uporabniki hkrati prisotni v več virtualnih

prostorih.

Pogovori, ki se odvijajo med uporabniki klepetalnic so uporabnikom dosegljivi le začasno

(po navadi tako dolgo, dokler je uporabnik prisoten v virtualnem prostoru). To pomeni, da

imamo v klepetalnicah opravka s komunikacijo o bolj naključnih temah, saj se ne ohranja

kontinuiteta med določenimi objavami.

5.3 Uporaba obstoječih sistemov za razvoj spletnega mesta

Če ţelimo, da bi komunikacija med študenti kar najučinkoviteje stekla ţe na začetku

uporabe spletnega mesta, moramo le-tega razviti tako, da bodo študenti ţe ob vstopu

seznanjeni s principi uporabe. Prav zaradi tega je smotrno implementirati enega od

navedenih sistemov. Zaradi konvencionalnosti in dolgotrajne uporabe takih sistemov lahko

predvidevamo, da se bodo študenti, ki so ţe uporabljali splet za komunikacijo, bolje znašli

in s tem tudi učinkoviteje komunicirali.

Če izhajamo iz predpostavke, da bo na spletnem mestu potekala komunikacija predvsem o

študijskih zadevah, potem lahko trdimo, da bi bila implementacija foruma učinkovitejša

kot implementacija klepetalnice.

Forum zagotavlja potrebno tematsko hierarhijo. Na ta način se lahko komunikacija

porazdeli po različnih temah (npr. po predmetih s predmetnika). Prav tako je koristno, da

so objave shranjene v bazi in dosegljive kadarkoli, saj ne gre pričakovati, da bo celotna


skupnost na spletnem mestu prisotna ob istem času. Z uporabo foruma torej zagotovimo,

da so informacije posameznikom na voljo, ko jih potrebujejo, čeprav so bile objavljene, ko

niso bili prisotni v virtualnem prostoru, ali pa jih preprosto potrebujejo še enkrat.

Klepetalnice bi potemtakem na spletnem mestu bile uporabne samo takrat, ko bi šlo za

komunikacijo, katere glavni cilj je zabava. Tukaj objavljene informacije niso tako

pomembne, da bi se morale shranjevati v podatkovno bazo. S primerno ureditvijo foruma

(razdelitev na del za komunikacijo v namene študija in v namene zabave) pa lahko le-ta

tudi zelo dobro nadomesti klepetalnico.

Tezo, da bi bil forum primernejša rešitev potrjuje tudi raziskava med študenti, kjer je ţeljo

po forumu na spletnem mestu izrazilo kar dvakrat toliko študentov, kot ţeljo po

klepetalnici (več v 7. poglavju).


6 TEHNOLOGIJE IN STANDARDI POMEMBNI ZA RAZVOJ

SPLETNEGA MESTA

Ko začnemo z razvojem spletnega mesta moramo izbrati tehnologije, ki jih bomo pri

razvoju uporabljali, ter poznati standarde, s katerimi se bomo srečevali. Izbira tehnologij

temelji tako na zahtevnosti zadanega projekta, kot tudi na njihovem poznavanju. Z

razvojem tehnologij pa se spreminjajo tudi standardi.

6.1 Web 2.0

Zadnje čase se v spletni terminologiji večkrat uporablja pojem »Web 2.0« ali po slovensko

»Splet 2.0«, ki se pomensko nanaša na drugo generacijo spleta. [8] Medtem ko pojem ni

natančno definiran, se v splošni uporabi nanaša na nov način uporabe spleta, kjer

uporabniki sodelujejo v tvorjenju spletnih vsebin, namesto statičnega prebiranja le-teh.

Web 2.0 je potemtakem korak proti socialnemu, interaktivnemu in odzivnemu spletu.

Označuje spremembo v filozofiji spletnih podjetij in razvijalcev, še bolj kot to, pa nova

generacija označuje spremembo v filozofiji druţbe, kot uporabnice spleta. [6]

Da se je ta sprememba lahko sploh zgodila, so bile potrebne tudi nove tehnologije, ki

podpirajo nove načine uporabe spletnih mest. Tehnologije, kot so npr. AJAX in RSS so

omogočile spletnim mestom komunikacijo s streţniki in brskalniki brez uporabnikove

interakcije, kar je posledično pomenilo veliko večjo odzivnost spletnih strani, ki so

nenadoma postale uporabniku prijaznejše. [6]

Posledično je Web 2.0 povzročil tudi korenite spremembe na videzu spletnih strani.

Sprememba se je najbolj vidno odrazila v zmanjševanju števila elementov na spletnih

straneh, kar je posledica filozofije enostavnosti. S previdno uporabljenimi elementi

razvijalci ohranjajo in usmerjajo pozornost uporabnikov, ki danes velja za dragoceno in kar

je še pomembneje omejeno dobrino. Tako spletna mesta laţje dosegajo svoj namen,

uporabnikom pa omogočajo enostavno in intuitivno uporabo. [8] Da bi uporaba spletnih


mest bila res karseda optimalna in učinkovita, se omenjajo tudi konkretna načela

oblikovanja posameznih elementov, kot so [9]:

Enostavnost: Uporabiti ravno toliko elementov, kot jih potrebujemo, da doseţemo

kar ţelimo doseči, in nič več.

Centralna postavitev spletne strani: Strani, ki so postavljene centralno, delujejo

močneje in enostavneje.

Reduciranje števila stolpcev: Manj stolpcev na spletni strani deluje enostavneje.

Avtor ne priporoča uporabe več kot treh stolpcev na strani, če to ni nujno.

Ločena glava spletne strani: Glavno navigacijo in logotip je potrebno vizualno

ločiti od ostalega dela spletne strani. Na ta način je navigacijo in logotip laţje

zanemariti, ko ju ne potrebujemo in se osredotočiti na samo vsebino.

Očitna razdelitev formata glede na namen: Podobno kot glavo strani, je treba

ločiti tudi ostale sekcije na celotnem formatu spletne strani. Tako obiskovalec ve

kje iskati določene informacije, ki jih v določenem trenutku potrebuje. Najlaţe je

format razdeliti z uporabo barv, zelo učinkovita pa je tudi raba belega oz. praznega

prostora.

Preprosta navigacija: Globalna navigacija mora vedno biti lahka za prepoznati ter

preprosta in logična za uporabo. Web 2.0 navigacije so v večini primerov velike,

krepke in očitne.

Krepki logotipi: Takšni logotipi pripomorejo k prepoznavnosti in prepričljivosti

podjetja/spletnega mesta. Krepak logotip sporoča »To smo mi.« veliko učinkoviteje

kot majhen in neopazen logotip.

Večje pisave: Ko zreduciramo nepomembne elemente spletne strani, nam ostane

več prostora za pomembne elemente. Tako lahko z velikimi pisavami poudarimo

pomembne stvari ter jih naredimo bolj opazne.

Krepki naslovi: Če obstaja preprosto sporočilo, ki mora biti opaţeno takoj, ko

obiskovalec vstopi na stran, je pomembno da ga predstavimo s krepkim in velikim

naslovom.


Močne barve: Močne barve so uporabne za delitev strani na sekcije. Z močnejšimi

barvami izpostavimo pomembne stvari na spletni strani, medtem ko pri manj

pomembnih uporabimo bolj blede barve.

Obogatene površine: 3D površine, sence, odsevi, itd. naredijo stran privlačnejšo,

saj spominjajo na lastnosti iz realnega sveta. Takšne površine izgledajo dovršeno in

pri uporabniku vzbudijo občutek otipljivosti. Kljub vsemu je treba take efekte

uporabljati premišljeno in v pravi meri.

Barvni prelivi: Prelivi lahko omehčajo barvne prehode na strani, ustvarijo

določeno razpoloţenje, pri ozadjih pa lahko ustvarijo iluzijo oddaljenosti.

Privlačne ikone: Ikone lahko nosijo zelo jedrnata sporočila, vendar pa jih je treba

na spletnih straneh uporabljati zelo premišljeno in ne količinsko pretiravati.

Izstopajoče zvezdaste oblike: Takšne oblike lahko uporabnika opozorijo na zelo

pomembno informacijo. Ravno zato jih je treba uporabljati samo v primerih, ko jih

resnično potrebujemo.

6.2 Označevalni jeziki, stilske predloge in programski jeziki

Da bi se lahko odločili katera orodja uporabiti pri razvoju spletnega mesta, moramo

poznati kako le-ta delujejo. Ločimo označevalne jezike, kot sta HTML in XHTML, in

programske jezike, kot so PHP, JavaScript, Java, Perl, ipd. Za vizualno urejanje spletnih

strani pa se praviloma uporabljajo stilske predloge imenovane CSS.

6.2.1 HTML in XHTML

HTML je označevalni skriptni jezik, v katerem so napisane preproste spletne strani, pa tudi

dinamičnih brez njega ne bi bilo moţno izdelati. Kodo HTML, ki je lahko tudi

kombinirana z drugimi skriptnimi jeziki, znajo brskalniki pretvoriti v berljive spletne

strani. HTML je nekakšen temeljni kamen spleta in je dolgoleten standard za izdelavo

spletnih strani. Za razvoj HTML-ja skrbi konzorcij W3C, ki tudi določa pravila glede

pisanja kode. [4] Naloga HTML-ja ni izvajanje določenih izračunov, temveč določanje

splošne oblike spletne strani, ki bo prikazana v brskalniku. Je mešanica vsebine in kontrol,

ki so določene z značkami. [3]


Leta 2000 je konzorcij W3C objavil označevalni skriptni jezik XHTML, ki velja za

alternativo HTML-ju. V bistvu XHTML ni nič drugega kot HTML z bolj striktnimi

sintaktičnimi pravili. [3]

6.2.2 CSS

Čeprav bi se HTML naj ukvarjal bolj s samo vsebino, kot z načinom, kako je ta vsebina

predstavljena v brskalnikih, lahko v njegovi sintaksi najdemo kar nekaj značk, ki

dokumentu določajo stile. Čeprav je stile moţno določati kar s HTML značkami, pa je

priporočljivo uporabljati stilske predloge. Pravzaprav se je s pojavom stilskih predlog,

imenovanih CSS, odsvetovala velika količina značk, ki jih je HTML uporabljal za

določanje izgleda dokumentov. [3]

Prve stilske predloge (CSS1) za uporabo v HTML dokumentih so bile razvite leta 1996 s

strani konzorcija W3C. Leta 1998 je bila izdana nova verzija predlog – CSS2, ki je prvi

verziji dodala kar nekaj novih lastnosti. [3] Trenutno najnovejša verzija stilskih predlog je

CSS3. Danes je uporaba stilskih predlog zelo razširjena in vse moderne spletne strani

obravnavajo vsebino (HTML) ločeno od predstavitve (CSS).

6.2.3 PHP

PHP je streţniški skriptni jezik, ki ga lahko po ţelji pišemo med vrstice s kodo HTML.

Večina skladnje (oblika programske kode) je vzeta iz C-ja, Jave in Perla, dodanih pa je tudi

nekaj unikatnih funkcij. PHP je iz Perla leta 1995 razvil Danec Rasmus Lerdorf. Javnosti

ga je ponudil kot odprto kodo. [4]

PHP je splošno namemben, deloma predmeten skriptni programski jezik. Glavni cilj piscev

PHP-ja je bil, da omogočijo izdelovalcem hitro gradnjo dinamičnih spletnih strani.

Njegova prednost pred tekmeci pride do izraza pri pisanju krajših in srednje dolgih spletnih

strani, saj je kakovostno stran z njim moţno napisati zelo hitro. Poleg tega je PHP zelo

prilagodljiv in ga je preprosto kombinirati s številnimi jeziki in aplikacijami v različnih

operacijskih sistemih. Posebno močan je v sodelovanju z raznimi zbirkami podatkov (npr.

Oracle, MySQL, …). [4]


6.2.4 JavaScript

JavaScript je skriptni jezik, ki se na spletu uporablja predvsem za ustvarjanje dinamičnih

HTML dokumentov in preverjanje pravilnosti izpolnjevanja obrazcev. JavaScript programi

so lahko vključeni neposredno v HTML dokumente, koda pa se praviloma ne izvede na

streţniku temveč kar na uporabnikovem brskalniku. [3]

Ena najpomembnejših zmoţnosti JavaScript-a je dinamično ustvarjanje in spreminjanje

HTML dokumentov. HTML elementi so v statičnih dokumentih postavljeni na svoje

mesto, z določenimi lastnostmi. JavaScript definira objektno hierarhijo, ki ustreza

hierarhiji HTML dokumenta. Na ta način lahko dostopa do različnih elementov ter jim

spreminja lastnosti. S tem lahko povzroči, da elementi spremenijo svojo pozicijo, se

pojavijo oz. izginejo, ali pa spremenijo kakšne druge lastnosti (npr. barva, obroba, … ). [3]

6.3 Podatkovne baze

Zbirke podatkov so v informatiki zgodba zase. To so strogo namenske aplikacije, ki skrbijo

za hranjenje in obdelavo podatkov ter zahtevajo kar nekaj razumevanja, če jih hočemo

narediti uporabne. [4]

Zbirke podatkov lahko ločimo po namembnosti, vendar je večina splošno namembnih.

Lahko jih ločimo tudi po arhitekturi, saj so lahko načrtovane in zgrajene zelo različno.

Prednosti in pomanjkljivosti se velikokrat opazijo šele pozneje, zato je izbira programa

zbirke podatkov ključnega pomena pri načrtovanju le-teh. Glavni arhitekturi sta

hierarhična, ki je zdaj ţe bolj ali manj stvar preteklosti, in relacijska, ki ţe dolgo

prevladuje. Nekatere zbirke podatkov so del celostnih informacijskih rešitev (npr. IBM,

Oracle, Microsoft), druge so na voljo povsem modularno (MySQL) in jih v različne

informacijske sisteme vključimo po potrebi. [4]

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je SQL postal standardni jezik za zbirke podatkov

in ga za svoje rešitve uporabljajo v vseh treh največjih svetovnih podjetjih, ki razvijajo in

prodajajo tovrstno programsko opremo (IBM, Oracle, Microsoft). [4]

Kratica SQL pomeni Structured Query Language oziroma sestavljeni poizvedbeni jezik. Je

zelo specifičen jezik, s katerim se lahko »pogovarjamo« z zbirkami podatkov, kličemo

podatke, jih spreminjamo, shranjujemo ipd. [4]


6.3.1 MySQL

MySQL je klasična zbirka podatkov, ki lahko deluje sama zase, kot samostojen podatkovni

streţnik ali pa v kombinaciji z drugimi tehnologijami. Razvila jo je švedska firma in jo

ponudila trgu pod pogoji uporabe javne licence GNU. [4]

6.4 Spletne sestavljanke

Spletne sestavljanke (ang. mashup) so spletne aplikacije, ki zberejo informacije iz enega ali

več virov in jih predstavijo na nov način. [7]

Ker splet postaja vedno bolj odprt sistem, je mnogo spletnih mest ustvarilo programske

vmesnike imenovane API (Application Programming Interface), ki razvijalcem omogočajo

dostop do njihovih sestavnih informacij. Dober primer predstavlja Google, ki razvijalcem

nudi svoje zemljevide na uporabo. Le-ti jih lahko s poznavanjem programskega vmesnika

obogatijo s svojimi informacijami, ali pa z informacijami ponujenimi s strani kakšnega

drugega spletnega mesta. [7]


7 RAZVOJ SPLETNEGA MESTA

Spletno mesto sem gradil na naslednjih predpostavkah:

Študentje ţelijo mesto za diskretno komunikacijo v manjši skupnosti, kjer se med

seboj poznajo.

Najbolj učinkovita tehnologija za tekstovno komuniciranje med študenti na spletu

je forum.

Študentje v okviru takega spletnega mesta ţelijo tudi moţnost izmenjave gradiv,

oglasno desko ter kontaktne informacije sošolcev.

7.1 Uporabljena orodja in tehnologije

Za izdelavo spletnega mesta sem uporabil označevalni jezik HTML v kombinaciji s

skriptnim programskim jezikom PHP. Za shranjevanje in manipulacijo podatkov sem

uporabil podatkovno zbirko MySQL, ki pri takih projektih pride zelo prav, saj jo lahko

dobimo brezplačno. Izgled spletnih strani sem definiral s stilskimi predlogami CSS, kjer

sem uporabljal tudi nekaj novih lastnosti, ki so bile dodane v zadnji različici – CSS3. Za

manipulacijo in dinamičnost HTML elementov sem uporabil JavaScript in knjiţnico

JQuery, ki s svojimi funkcijami olajša in pohitri delo z JavaScript-om.

7.2 Avtorizacija

Ker sem izviral iz predpostavke, da študenti ţelijo zaprt sistem, je bilo pomembno ustvariti

rešitev, ki bo omogočala registracijo in prijavo le izbranim uporabnikom. To sem storil na

način, ki ob registraciji zahteva poseben ključ, ki se dodeli administratorju sistema.

Administrator lahko nato ključ razdeli med izbrane uporabnike.


Slika 7.1 prikazuje obrazec za prijavo v spletno mesto, ki je prva stvar, ki jo uporabnik

vidi, ko vstopi na stran. Brez prijave ni mogoče napredovati v spletno mesto. Če uporabnik

še ni registriran, lahko to stori s klikom na gumb registracija.

Slika 7.1 Prijava v spletno mesto

Ko uporabnik klikne na gumb »Registracija«, se mu animirano na isti strani dinamično

odpre še obrazec za registracijo (Slika 7.2). Če ima uporabnik pravi ključ, se lahko

registrira in za tem tudi prijavi.

Slika 7.2 Obrazec za registracijo


Dinamičnost je doseţena prav s pomočjo JQuery-a (Slika 7.3). S klikom na gumb

»Prekliči« ali »Pošlji« se obrazec na enak način tudi skrije.

Slika 7.3 Prikaz in skrivanje obrazca za registracijo s pomočjo JQuery-a

7.3 Domača stran

Ko uporabnik uspešno opravi prijavo v spletno mesto, se znajde na domači strani, kjer so

zdruţeni pomembni podatki (Slika 7.4). V glavi spletne strani se nahaja globalna

navigacija in uporabniški meni (zgoraj desno). Vsebina strani vključuje tri stolpce:

Oglasna deska: Tukaj so zbrana pomembna sporočila, ki jih lahko objavi vsak

uporabnik. Uporabnik mora sporočilu določiti »rok trajanja«, po katerem le-to

poteče. Obrazec deluje na podoben način, kot tisti za registracijo, saj se ob kliku na

gumb pokaţe ali skrije. Tako se prihrani prostor za obvestila, obrazec pa se pojavi

le, ko jo uporabnik potrebuje.

Novo na forumu: V tem stolpcu so prikazana zadnja sporočila na forumu. Prav tako

je dodana povezava, ki uporabnika popelje na forum, neposredno do sporočila, na

katerega je kliknil.


Zasebna sporočila: Tukaj lahko uporabnik vidi in dostopa do zasebnih sporočil, s

katerimi lahko prav tako komunicira z ostalimi uporabniki.

Slika 7.4 Domača stran spletnega mesta

7.4 Forum

Spletno mesto uporablja PhpBB3 forum. Prav tako uporablja seje sistema PhpBB3, kar

pomeni, da se ob prijavi v spletno mesto prijavimo tudi v forum. Ta sistem sem uporabil

zato, ker smatram, da je med najbolj dodelanimi forumi na trgu, odlikuje ga pa tudi

odprtokodna licenca, kar pomeni, da ga lahko tudi prilagajamo po lastnih potrebah.

Prav tako se lahko z implementacijo takega sistema prihrani veliko časa, saj bi bilo

programiranje foruma dolgotrajen proces. Z implementacijo dobimo celotno

administratorsko ploščo, s katero lahko urejamo forum. Prav tako vsebuje moţnost

pošiljanja zasebnih sporočil, urejanja profila in ostale koristne funkcionalnosti. Ker sem

spletno mesto razvijal v skriptnem jeziku PHP, je bila implementacija takega sistema še

toliko laţja in bolj učinkovita.


Sam sistem vsebuje tudi funkcije, ki so mi zelo pomagale pri razvoju spletnega mesta. S

funkcijami, ki so definirane v sistemu lahko dodajamo uporabnike preko svojega obrazca

oz. iz popolnoma ločene spletne strani. Prav tako se lahko v forum preko ločenega obrazca

prijavimo.

Slika 7.5 prikazuje, kako preprosto je preko lastnega obrazca dodati novega uporabnika v

bazo, ki jo uporablja PhpBB3 forum. Funkcija phpbb_hash zakodira geslo, ki ga vnesemo

preko forme, medtem ko funkcija user_add poskrbi, da se uporabnik registrira v forum oz.

zapiše v podatkovno bazo. Slika 7.6 prikazuje vizualno implementacijo foruma.

Slika 7.5 Dodajanje uporabnika v podatkovno bazo s pomočjo PhpBB3 funkcij

Slika 7.6 Implementiran PhpBB3 forum


7.5 Izmenjava gradiv

Študentom je na forumu omogočeno tudi dodajanje gradiv. Skripto za dodajanje gradiv

sem v celoti napisal v PHP-ju. Omogočeno je dodajanje različnih datotečnih formatov.

Slika 7.7 prikazuje kako določimo in preverimo ali je format dovoljen za nalaganje.

Najprej v polje $allowed_filetypes vstavimo končnice formatov, ki jih ţelimo dovoliti.

Nato s funkcijo substr() izvlečemo končnico datoteke, ki jo nalagamo na streţnik. V

pogojnem stavku nato preverimo, če se končnica datoteke, ki jo nalagamo, ujema s

končnicami, ki smo jih vnesli v polje.

Seveda je v nadaljnjem postopku treba preveriti še, če datoteka na streţniku ţe obstaja ipd.

Če se vse ujema lahko datoteko naloţimo na streţnik. Slika 7.8 prikazuje seznam gradiv, ki

so bila naloţena na streţnik.

Slika 7.7 Določanje dovoljenih formatov za nalaganje v PHP-ju


Slika 7.8 Seznam naloţenih gradiv

7.6 Uporabniški profil

Uporabniki imajo moţnost, da si ogledajo uporabniške profile drugih uporabnikov in

urejajo svoje. V uporabniškem profilu se nahajajo njihove osebne in kontaktne informacije,

ki jih lahko urejajo v sekciji »Nastavitve«. Prav tako so vsebovane nekatere informacije z

drugih spletnih strani, kot sta Twitter in Flickr. Če imajo uporabniki na omenjenih spletnih

mestih račune odprte za javnost, se lahko njihove informacije s teh spletnih mest

prikazujejo tudi tukaj, kar je značilnost spletnih sestavljank.

Twitter in Flickr imata API, ki je zelo enostaven za uporabo. Preko URL naslova lahko

zahtevamo, katere podatke ţelimo dobiti, vmesnik pa nam te informacije vrne v XML

formatu, ki ga nato razpoznamo s PHP-jem ali s kakšnim drugim programskim jezikom.

Uporabniki so prav tako predstavljeni s svojo osebno sliko oz. avatarjem. Za prikazovanje

osebnih slik sem uporabil spletni sistem Gravatar, kamor uporabniki naloţijo svojo sliko,

ter jo poveţejo s svojim elektronskim poštnim naslovom. Ko v svoj profil dodajo ta naslov,

se jim na spletnem mestu pripiše tudi slika. Kot kaţe Slika 7.9, je vstavljanje osebne slike

preprosto. V povezavo do slike vstavimo zakodiran elektronski naslov uporabnika, ter

določimo velikost slike.


Slika 7.9 Vstavljanje slike s strani Gravatar

Slika 7.10 prikazuje stran s prikazom uporabniškega profila.

Slika 7.10 Prikaz uporabniškega profila

7.7 Kritična ocena dela

Celotno spletno mesto, ki je nastalo skozi potek dela, predstavlja le prototip potencialnega

končnega izdelka, ki bi bil pripravljen za vsakodnevno uporabo. Skozi raziskavo sem

potrdil kar nekaj svojih predvidevanj, nekatere stvari pa sem uvidel šele po raziskavi.

Rezultati vprašalnika so v prvi vrsti pokazali, da si študenti res ţelijo zaprtega sistema za

komunikacijo. Zraven dela raziskave, ki je analiziran v teoretičnem delu diplomske naloge

sem na vprašalniku študentom zastavil tudi konkretno vprašanje glede ţelja po

funkcionalnostih spletnega mesta.

Odgovori na to vprašanje so pokazali, da študenti dajejo prednost forumu in moţnosti

izmenjave gradiv, ki sta ţe implementirana na podlagi predpostavk. Po mnenju večine


študentov, bi v bilo treba v sistem dodati še koledar za vnašanje izpitov in dogodkov ter

uporabne povezave za študij (Tabela 7.1, Slika 7.11).

Tabela 7.1 Rezultati zajema zahtev

Forum 93%

Klepetalnica 47%

Kontaktne informacije študentov 45%

Moţnost izmenjave gradiv 94%

Oglasna deska 74%

Koledar 78%

Galerija slik 20%

Uporabne povezave za študij 71%

Drugo 4%

Slika 7.11 Graf rezultatov zajema zahtev

Po implementaciji vseh funkcij, bi bilo potrebno opraviti še nekaj raziskav in testiranj, ki bi

nakazale na morebitne pomanjkljivosti spletnega mesta. Ko bi le-tega dodelali, bi ga lahko

ponudili študentom takoj na začetku študija, podobno kot imajo na voljo forume na

spletnih straneh fakultet.


7.8 Dopolnitev rešitve

7.8.1 Koledar

Za implementacijo koledarja sem uporabil obstoječo rešitev Google Calendar, ki

razvijalcem ponuja dovršen API oz. programski vmesnik, s pomočjo katerega lahko

beremo vnose iz koledarja, jih vanj vnašamo, urejamo ali brišemo. Rešitev vsebuje tako

izpis prihajajočih dogodkov, kot tudi Googlovo vizualno rešitev, s pomočjo katere lahko

uporabnik neomejeno brska po celotnem koledarju. S klikom na gumb »Dodaj nov

dogodek«, lahko dogodek doda vsak uporabnik spletnega mesta (Slika 7.12).

Slika 7.12 Koledar dogodkov

7.8.2 Uporabne povezave

Za izpis uporabnih povezav nisem dodal nove podstrani, temveč sem ga vključil kar v

domačo stran, ki se uporabniku prikaţe ob prijavi v sistem (Slika 7.13). Tako jih

uporabniki lahko najhitreje opazijo in po potrebi tudi dodajo.


Slika 7.13 Domača stran z uporabnimi povezavami


8 SKLEP

V diplomskem delu sem postavil nekaj tez, ki se lotevajo problema spletne komunikacije

med študenti. Menim, da mi je te teze uspelo potrditi tako s teorijo, ki jo skozi diplomsko

delo proučujem, kot tudi s samo empirično raziskavo med študenti. Rezultati so pokazali,

da je spletna komunikacija danes, v času informacijske druţbe, zelo pomembna zaradi

svoje vseprisotnosti in dostopnosti. Prav tako rezultati nakazujejo na zelo visoko stopnjo

uporabe spleta za komunikacijo med študenti, kar je zelo vzpodbujajoče dejstvo, glede na

to, da dokazujejo tudi, da so lahko zaradi tega v veliki meri razbremenjeni tudi izvajalci

predmetov na fakultetah.

Da vse ne bi ostalo le pri teoriji, sem na prej določenih predpostavkah razvil tudi prototip

spletnega mesta. Sam proces razvoja tega spletnega mesta je pokazal, da na spletu ţe

obstajajo mnoge rešitve, ki jih z nekoliko znanja o tehnologijah in orodjih lahko

implementiramo v celovito spletno rešitev. Z nekaj truda lahko na ta način ustvarimo

spletno mesto, ki bistveno pripomore k izboljšanju komunikacije – v našem primeru med

študenti.

Funkcionalnosti rešitve, ki jih nisem zajel v predpostavkah in so se skozi raziskavo

izkazale za potrebne, sem dodal na koncu ter tako dopolnil spletno rešitev glede na ţelje

študentov.

Sam menim, da bi bilo nadaljevanje dela na prototipu spletnega mesta smotrno, saj bi

lahko z dodatnimi testiranji in raziskavami ustvarili še učinkovitejšo rešitev, ki bi se

najverjetneje med študenti uveljavila prav zaradi dejstva, da je zasnovana v skladu z

njihovimi potrebami in ţeljami.


9 VIRI IN LITERATURA

[1] A. Kozłowska, Computer mediated communication in academic education,

Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, Ljubljana,

2005.

[2] T. Praprotnik, Skupnost, identiteta in komunikacija v virtualnih skupnostih, ISH

Ljubljana – Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, 2003.

[3] R. W. Sebesta, Programing the World wide web, Pearson Addison Wesley,

Boston, 2006.

[4] M. Štrancar, S. Klemen, PHP in MySQL na spletnem strežniku Apache, Pasadena,

Ljubljana, 2002.

[5] J. K. Eastman, C. Owens Swift, Enhancing Collaborative Learning: Discussion

Boards and Chat Rooms as Project Communication Tools, Business

Communication Quarterly, 65, (2002), 3, str. 29-41.

[6] http://webtrends.about.com/od/web20/a/what-is-web20.htm/

[7] http://webtrends.about.com/od/webmashups/a/what-is-mashup.htm/

[8] http://www.webdesignfromscratch.com/web-design/real-web-20-design/

[9] http://www.webdesignfromscratch.com/web-design/web-2-0-design-style-guide/


10 PRILOGE

10.1 Seznam slik

SLIKA 4.1 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 1 ................................................................................. 6






SLIKA 4.7 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 7 ............................................................................... 10

SLIKA 4.8 GRAF REZULTATOV ZA ANKETNO VPRAŠANJE 8 ............................................................................... 11

SLIKA 7.1 PRIJAVA V SPLETNO MESTO .............................................................................................................. 22

SLIKA 7.2 OBRAZEC ZA REGISTRACIJO ............................................................................................................. 22

SLIKA 7.3 PRIKAZ IN SKRIVANJE OBRAZCA ZA REGISTRACIJO S POMOČJO JQUERY-A ....................................... 23

SLIKA 7.4 DOMAČA STRAN SPLETNEGA MESTA ................................................................................................ 24

SLIKA 7.5 DODAJANJE UPORABNIKA V PODATKOVNO BAZO S POMOČJO PHPBB3 FUNKCIJ .............................. 25

SLIKA 7.6 IMPLEMENTIRAN PHPBB3 FORUM ................................................................................................... 25

SLIKA 7.7 DOLOČANJE DOVOLJENIH FORMATOV ZA NALAGANJE V PHP-JU ..................................................... 26

SLIKA 7.8 SEZNAM NALOŢENIH GRADIV ........................................................................................................... 27

SLIKA 7.9 VSTAVLJANJE SLIKE S STRANI GRAVATAR ....................................................................................... 28

SLIKA 7.10 PRIKAZ UPORABNIŠKEGA PROFILA ................................................................................................. 28

SLIKA 7.11 GRAF REZULTATOV ZAJEMA ZAHTEV ............................................................................................. 29

SLIKA 7.12 KOLEDAR DOGODKOV .................................................................................................................... 30

SLIKA 7.13 DOMAČA STRAN Z UPORABNIMI POVEZAVAMI .............................................................................. 31

10.2 Seznam preglednic

TABELA 4.1 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 1 .......................................................................................... 6







TABELA 4.7 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 7 ........................................................................................ 10

TABELA 4.8 REZULTATI ZA ANKETNO VPRAŠANJE 8 ........................................................................................ 10

TABELA 7.1 REZULTATI ZAJEMA ZAHTEV ........................................................................................................ 29

10.3 Naslov študenta

Ime in priimek: Tomi Šmanjak

Naslov: Kopališka ulica 10

Pošta: 2310 Slovenska Bistrica

Telefon: 040 459 711

E-mail: [email protected]

10.4 Kratek življenjepis

Rojen:

– Dubrovnik, Hrvaška, 5. maj 1988

Šolanje:

Osnovna šola:

– Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, 1995-2003

Srednja šola :

– II. gimnazija Maribor, 2003-2007

Študij:

– Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru,

program Medijske komunikacije, 2007-



Documents

RAZVOJ SPLETNEGA MESTA ZA KOMUNIKACIJO MED ŠTUDENTI · Razvoj spletnega mesta za komunikacijo med študenti Stran 1 1 UVOD Predmet diplomskega dela je spletna komunikacija med študenti