TRŽENJE FESTIVALNE DVORANE BLED · kongresni organizator in strokovna kongresno-turistična agencija Albatros Bled. Za kulturne dogodke, ki zajemajo vse od koncertov, športnih prireditev

Diplomsko delo univerzitetnega študija Program: Organizacija in management poslovnih in

delovnih sistemov

TRŽENJE FESTIVALNE DVORANE BLED

Mentor: red. prof. dr. Goran Vukovič Kandidat: Eva Čerin

Kranj, avgust 2011

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Goranu Vukoviču za mentorstvo, pomoč in vodenje pri pisanju diplomskega dela. Hvala ga. Lei Ferjan in g. Matjažu Završniku z Zavoda za kulturo Bled za naklonjenost, sodelovanje, pomoč in koristne informacije, brez katerih diplomsko delo ne bi nastalo. Hvala ga. Majdi Zidanski iz podjetja Albatros kongresno-turistični servis d.o.o Bled, ki je v veliki meri pripomogla k izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi Evi Štravs Podlogar iz Turizma Bled, Elviri Krupić iz Sava hotelov Bled in Matjažu Triplatu iz Vile Bled za koristne statistične podatke. Zahvaljujem se tudi Aleksandri Repe, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Posebno zahvalo namenjam moji družini, ki je ne le v času pisanja diplome, temveč v času celotnega študija verjela vame in me podpirala. Hvala vam. V veliko podporo so mi bili tudi Anja Ferenčak, Katarina Soklič, Natalija Stare in Žiga Robič, zato se zahvaljujem tudi vam.

POVZETEK V diplomskem delu obravnavamo teorijo in prakso trženja Festivalne dvorane Bled. Na samem začetku spoznamo proučevano okolje, njegov problem, predpostavke in omejitve, metode dela, cilje in zastavljena raziskovalna vprašanja. V teoretičnem delu opišemo osnove in bistvo marketinga, razlagamo ciljno trženje in marketinški splet ter osnove kongresne dejavnosti. Osnova za empirični del je kritična analiza obstoječega stanja Festivalne dvorane Bled, v kateri smo se usmerili na fizično, kongresno in kulturno zasedenost Festivalne dvorane Bled ter fizično zasedenost ter kapacitete kongresnih dvoran blejskih hotelov. Poleg tega smo se usmerili še v SWOT analizo proučevane dvorane. Rezultate raziskave smo primerjali z na začetku zastavljenimi raziskovalnimi vprašanji. Na osnovi primerjave in podatkov različnih virov smo napisali sklepe in priporočila za izboljšanje trženja Festivalne dvorane Bled. KLJUČNE BESEDE:

- trženje - kongresna dejavnost - turizem - storitev - tržno komuniciranje

ABSTRACT The thesis deals with marketing theory and marketing practice of Bled’s Convention Centre. We get to know the Convention Centre, the project’s problem, the assumptions and limitations, working methods, goals and research questions at the beginning. The theoretical part describes marketing essences, explains target marketing, marketing mix and essences of Convention Industry. The empirical part is based on a critical analysis where I focused on the convention and cultural occupancy of Bled’s Convention Centre and the occupancy and capacity of convention halls owned by Bled’s hotels. There is also the SWOT analysis of Bled’s Convention Centre. Research results were compared with research questions written in the introduction part. Based on the comparison and information from different sources we developed conclusions and recommendations to improve the marketing of Bled’s Convention Centre. KEYWORDS:

- marketing - convention industry - tourism - services - promotion

KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................ 1 1.1. PREDSTAVITEV OKOLJA .............................................................................. 2 1.2. PREDSTAVITEV PROBLEMA .......................................................................... 3 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ..................................................................... 3 1.4. METODE DELA ............................................................................................ 3 1.5. CILJI DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................... 4 1.6. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ........................................................................ 4

2. TEORETIČNE OSNOVE MARKETINGA ................................................................ 5 2.1. KAJ JE MARKETING? ................................................................................... 5 2.2. BISTVO MARKETINGA .................................................................................. 6 2.3. MARKETING NI PRODAJA, NI OGLAŠEVANJE IN NI TRŽNI INŽENIRING .......... 7 2.4. CILJNO TRŽENJE ........................................................................................ 8 2.5. MARKETINŠKI SPLET 7 X P ........................................................................ 11

2.5.1. Izdelek oziroma storitev P1 (product) .................................................. 12 2.5.2. Cena P2 (price) ..................................................................................... 12 2.5.3. Razpečava oziroma distribucija P3 (place) ........................................... 12 2.5.4. Promocija P4 (promotion) .................................................................... 12 2.5.5. Ljudje P5 (people) ................................................................................ 13 2.5.6. Izvajanje P6 (procesing) ....................................................................... 13 2.5.7. Fizični dokazi P7 (physical evidents) .................................................... 13

3. OSNOVE KONGRESNE DEJAVNOSTI ................................................................ 14 3.1. KONGRESNA DEJAVNOST .......................................................................... 14 3.2. ORGANIZIRANOST KONGRESNE PONUDBE ................................................. 15

3.2.1. Kongresni center ................................................................................... 15 3.2.2. Kongresni hotel ..................................................................................... 15 3.2.3. Profesionalni kongresni organizator (P.C.O.)........................................ 16

3.3. KONGRESNA DEJAVNOST V SLOVENIJI ...................................................... 16 3.3.1. Zavod Kongresnoturistični urad ............................................................ 17

3.4. KONGRESNA DEJAVNOST NA MEDNARODNEM TRGU .................................. 18 3.4.1. Pozicioniranje Slovenije na mednarodnem kongresnem trgu ............... 19

4. OBSTOJEČE STANJE TRŽENJA FESTIVALNE DVORANE BLED ........................ 21 4.1. FESTIVALNA DVORANA BLED..................................................................... 21

4.1.1. Zavod za kulturo Bled ........................................................................... 21 4.1.2. Finančno poslovanje ............................................................................. 21 4.1.3. Investicijska dejavnost ......................................................................... 22 4.1.4. Funkcionalnost dvorane ........................................................................ 22 4.1.5. Razvojne namere .................................................................................. 26 4.1.6. Promocijske aktivnosti ......................................................................... 27 4.1.7. Sodelovanje z institucijami in partnerji ............................................... 29

4.2. TRŽENJE KONGRESNE DEJAVNOSTI FESTIVALNE DVORANE BLED .............. 29 4.3. ODLOČITEV ZA ORGANIZIRANJE KONGRESA V FESTIVALNI DVORANI BLED 32 4.4. STANDARDI KONGRESNIH DVORAN ........................................................... 33

5. RAZISKAVA ..................................................................................................... 36 5.1. ZASEDENOST FESTIVALNE DVORANE S STRANI KONGRESOV ...................... 36 5.2. ZASEDENOST FESTIVALNE DVORANE S STRANI KULTURNEGA PROGRAMA . 38 5.3. ZASEDENOST KONGRESNIH DVORAN BLEJSKIH HOTELOV .......................... 41 5.4. SWOT ANALIZA ......................................................................................... 46

5.4.1. Analiza zunanjega okolja (analiza priložnosti in nevarnosti) ................ 46 5.4.2. Analiza notranjega okolja (analiza prednosti in slabosti) ..................... 47 5.4.3. SWOT analiza Festivalne dvorane Bled ................................................. 47

5.5. OBRAZLOŽITEV RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ .............................................. 49 6. ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA .......................................................................... 51 LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 53 KAZALO GRAFOV .................................................................................................. 56 KAZALO SLIK ........................................................................................................ 56 KAZALO TABEL ..................................................................................................... 56 KRATICE IN AKRONIMI .......................................................................................... 56

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Eva Čerin: Trženje Festivalne dvorane Bled stran 1

1. UVOD Bled – naselje, ki leži ob vzhodnem vznožju Julijskih Alp in že od nekdaj slovi po pravljični lepoti Blejskega jezera. Opisovali, slikali in opevali so ga potopisci, pisatelji, vladarji, predsedniki in pesniki. Najlepše ga je opisal naš največji pesnik France Prešeren: »Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okolš'no ta podoba raja.« Bled sodi med najstarejše turistične kraje v Sloveniji. Sprva je zaživel v obliki zdraviliškega, danes pa si poleg zdraviliškega prizadeva tudi za razvoj kongresnega turizma. Živimo v času nenehnih sprememb. Kot potrošniki iz dneva v dan spreminjamo svoje želje in cilje. Naša pričakovanja in zahteve se stopnjujejo in povečujejo. Lahko bi rekla, da stvari, ki so uporabne danes, jutri postanejo neuporabne oziroma zastarele. Kupci od še tako odličnega produkta ali storitve pričakujejo vedno več. Poleg tega nam poplava ponudnikov podobnih izdelkov in storitev onemogoča vidnost in prepoznavnost določene organizacije na trgu. Za nakup dobrine se ljudje odločajo individualno. Nekateri se za nakup odločijo na podlagi cene, drugi, ker jim po izdelek ni treba iti v trgovino, ampak ga lahko naročijo preko spleta, tretji, ker so izdelek poskusili na promocijski stojnici v velikem trgovskem centru in je bil dobrega okusa ali zato, ker je bil prodajalec izdelka strokoven, prijazen, hiter in urejen. Iz tega je razvidno, da morajo biti ponudniki izdelkov in storitev pozorni na prav vsako kupčevo navado, željo, potrebo in lastnost. Na ta način bodo pridobili njegovo zanimanje in ga z ustreznim tržnim komuniciranjem spodbudili k nakupu. Enako velja tudi za vse ponudnike turističnih storitev – turistične agencije, hotele, kongresne centre, turistične vodiče. Finančni učinki turizma imajo močan vpliv na turistični kraj, lahko bi celo rekla, da so poglavitni za prihodnost turističnega kraja. Če se kraj tega zaveda, pomeni, da bo skrbno razvijal strategijo turizma, si s tem zagotovil stalno obiskanost in posledično poskrbel za svoje preživetje. Z dobro načrtovano strategijo bo dosegel postavljen cilj. V turizmu se ključ do uspeha odraža v zadovoljstvu uporabnikov oziroma odjemalcev s ponujenimi turističnimi izdelki in storitvami. S tem, ko bodo proučili potrebe trga, bodo lahko razvili izdelek ali storitev, ki bo za odjemalca zanimiva. Če bo idejni izdelek/storitev za kupca privlačna, oni pa bodo nadzorovali njene marketinške spremenljivke (cena, distribucija, promocija, ljudje, izvajanje in fizični dokazi), pomeni, da bodo njihovo idejo ustrezno »prodajali«. Celotni proces bo tako vplival na zadovoljstvo kupca, zaposlenih in lastnika kapitala, ki bo imel dobiček. Pomen turizma kot storitve se v celotnem svetovnem gospodarstvu nenehno povečuje in v mnogih državah postaja vse bolj primarna dejavnost gospodarstva. V zadnjih desetletjih med številnimi vrstami opažajo porast kongresnega turizma. Kongresi so postali pomembna dejavnost, v katero se ogromno vlaga in iz nje tudi iztrži. Raziskave kažejo, da kongresni udeleženci potrošijo trikrat več kot običajni počitnikarji. Glede na dobrobit, ki ga v državo prinaša kongresni turizem, je potrebno vlagati v izgradnjo infrastrukture, izobraževanje kadrov ter povezovanje in trženje kongresnega produkta. Ali se Slovenci tega zavedajo in kongresna prizorišča v



polni meri izkoriščajo? Bo blejski kongresno-prireditveni center – Festivalna dvorana Bled ustvarila imidž kongresnega centra Gorenjske?

1.1. PREDSTAVITEV OKOLJA Festivalna dvorana Bled je bila zgrajena ob organizaciji velikega šahovskega turnirja leta 1961. Velike zasluge za izgradnjo dvorane ima Ernest Kapus, takratni sekretar Šahovske zveze Slovenije in aktivni domačin z Bohinjske Bele. Gospod Kapus je imel dobre zveze z Mednarodno šahovsko federacijo. Ko je dobil še podporo nekaterih republiških funkcionarjev, so bili bančni krediti pridobljeni. Projektant gradnje dvorane je bil arhitekt Ivo Špinčič iz Ljubljane, naročnik projekta pa blejska občina. Časa je bilo malo in dvorana je bila zgrajena zelo hitro. Na pripravljene temelje je bila postavljena posebna samonosilna jeklena konstrukcija Kovinskega podjetja Krško. Zidovi so bili samo pri sanitarijah. Dvorana je bila obložena z lesom, ves zunanji obod zgradbe je bil steklen. Čeprav je bila dvorana kljub dobri stropni izolaciji poleti preveč topla, pozimi pa je bilo ogrevanje zelo drago, so se v njej vrsto let odvijale pomembne prireditve. Leta 1962 je bil v Festivalni dvorani na Bledu prvi festival slovenske popevke. Sledili so pomembni kongresi, koncerti, razstave, športne in druge prireditve. Skupaj z galerijo je sprejela do 750 obiskovalcev. Dvorano je postopoma prehitel čas. Pred svetovnim prvenstvom, ki se je leta 1989 odvijalo na Bledu, je dvorana doživela temeljito prenovo. Takrat je v njej potekal kongres Mednarodne veslaške zveze s kratico FISA. Prizidan ji je bil severni del ter tako povečan oder in pomožni prostori, zgoraj pa upravni prostori. Namesto galerije so nastale tri manjše dvorane. Leta 2008 je največja dvorana doživela prenovo parketa, dobila nove stole in odrsko tehniko. Poleg največje dvorane s 512 sedeži se v objektu Festivalna dvorana Bled nahajajo še 3 manjše dvorane ter razstavni prostor v preddverju. Srednja dvorana sprejme 150, manjši dve pa 20 do 40 obiskovalcev. Na glavnem vhodu se nahajata recepcijski pult in točilni bife. S Festivalno dvorano Bled upravlja Zavod za kulturo Bled, ki spada med negospodarske javne službe. Javni zavodi so organizacije, namenjene izvrševanju neprofitne dejavnosti (predvsem zdravstvo, raziskovanje in kultura), kar pa ne pomeni, da ne smejo imeti profita. Dobiček, ki ga neprofitna organizacija ustvari, ostaja organizaciji za njen razvoj in razvoj njene dejavnosti. Zavod za kulturo Bled je bil ustanovljen 11.11.2004 z občinskim svetom Občine Bled. Poleg upravljanja s Festivalno dvorano Bled in blejskim gradom skrbi za kulturne spomenike državnega pomena in organizacijo kulturnih prireditev na blejskem gradu in v Festivalni dvorani. Zavod je posredni proračunski uporabnik, kar pomeni, da denar iz proračuna prejme neposredni proračunski uporabnik (državni organ), ta pa da denar posrednemu proračunskemu uporabniku. Danes Festivalna dvorana Bled omogoča organizacijo prestižnih in poslovnih dogodkov na najvišjem nivoju. V njej se odvijajo kongresi, koncerti, gledališke predstave in razstave. Za kongresno dejavnost skrbi vodilni slovenski profesionalni kongresni organizator in strokovna kongresno-turistična agencija Albatros Bled. Za kulturne dogodke, ki zajemajo vse od koncertov, športnih prireditev in gledaliških predstav do ključnih blejskih festivalov, kot sta Festival Bled in Okarina festival, skrbi Zavod za kulturo Bled.



1.2. PREDSTAVITEV PROBLEMA Kongresna dejavnost ima na Bledu dolgoletno tradicijo in je pomemben del turistične dejavnosti. Festivalna dvorana Bled je v letih obstoja gostila znanstvene in strokovne kongrese, gospodarsko-podjetniška, politična srečanja in športne dogodke. Na Zavodu za kulturo Bled opažajo, da ne dosega obiska, ki ga je bila deležna v preteklosti. Razlog za to naj bi bili blejski hoteli. Gostje, ki koristijo nastanitvene možnosti hotelov, lahko brezplačno koristijo hotelsko konferenčno dvorano. To je eden izmed problemov, ki ga izpostavlja ga. Lea Ferjan iz Zavoda za kulturo Bled. Poleg premajhne zasedenosti prostorov Festivalne dvorane s strani kongresne dejavnosti se srečujejo še z enim problemom. Obiskanost prireditev, ki jih organizirajo v lastni režiji, se občutno manjša. Prireditev se udeležujejo v večini le domačini in ljudje, ki so na Bledu zaposleni. Ostala populacija se poslužuje programov drugih kulturnih dvoran. Dejstvo je, da stroški obratovanja Festivalne dvorane nastajajo tudi v času, ko so prostori nezasedeni. Kaj je torej razlog, da dvorana, ki leži na pravljični lokaciji, v mirnem parku ob obali Blejskega jezera, ni obiskana? Menimo, da problem izhaja iz neustreznih tržnih aktivnosti, neustrezne organizacije in vodenja poslovanja. Pomanjkljivosti zavoda se kažejo v organizaciji marketinga oziroma na področju trženja Festivalne dvorane. Sedanja organizacijska struktura nima delovnega mesta, ki bi se posvečal izključno njenemu trženju. 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Omejitev pri pisanju diplomske naloge predstavlja dostop do podatkov o kongresni zasedenosti dvorane Jupiter, ki je glede na kapacitete najbolj primerljiva s Festivalno. Dvorana Jupiter se nahaja v hotelu Golf ****. V raziskavi smo želeli primerjati zasedenost obeh dvoran v obdobju od leta 2006 do 2011. Naše povpraševanje pri Sava hotelih Bled, med katere spada hotel Golf ****, ni obrodilo sadov, ker so v tem času preobremenjeni in bi jim odgovori na naša vprašanja vzeli preveč časa. Enako je bilo pri verigi hotelov Best Western, kjer smo želeli pridobiti podatke o zasedenosti konferenčnih dvoran hotela Lovec **** in Kompas ****. Podatki pristojnih oseb omenjenih hotelskih verig bi pripomogli k boljši analizi zasedenosti dvoran blejskih hotelov.

1.4. METODE DELA S pisanjem diplomskega dela preko teoretičnih marketinških spoznanj, teorije o kongresni dejavnosti, raziskave o kulturni in kongresni zasedenosti Festivalne dvorane, raziskave o zasedenosti kongresnih dvoran blejskih hotelov ter SWOT (Strenghts, Weaknesses, Oportunities, Threats) analize obrazložimo raziskovalna vprašanja in podamo ugotovitve za slabo trženje Festivalne dvorane Bled. Vse skozi sodelujemo z ljudmi, ki skrbijo za razvoj turizma na Bledu. O obstoječem stanju Festivalne dvorane Bled se pogovarjamo z direktorjem Zavoda za kulturo Bled, Matjažem Završnikom, in svetovalko za trženje in splošne zadeve Leo Ferjan. O pospeševanju in promociji blejskega turizma dobimo podatke direktorice Turizma Bled Eve Štravs Podlogar. Pomena kongresnega turizma in blejskega



kongresnega centra smo se zavedli ob nadvse zanimivem pogovoru z Majdo Zidanski, ustanoviteljico in solastnico agencije Albatros Bled, ki je v svoji karieri organizirala vrsto najodmevnejših strokovnih srečanj. V raziskovalnem delu nam je delček o hotelski kongresni dejavnosti zaupal Matjaž Triplat iz Vile Bled in Elvira Krupić iz Sava hotelov Bled. V zadnjem delu diplome smo glede na ugotovitve izdelali predlog novega tržnega načrta. Pri pisanju diplomske naloge se poslužujemo: - Deskripcije - Kompilacije - Raziskave

1.5. CILJI DIPLOMSKEGA DELA Cilj 1: Ugotoviti kako se trži Festivalna dvorana Bled Cilj 2: Ugotoviti delež izkoriščenosti Festivalne dvorane Bled Cilj 3: Ugotoviti pomen kongresne dejavnosti za Festivalno dvorano Bled Cilj 4: Prikazati kapacitete kongresnih dvoran blejskih hotelov Cilj 5: Podati predlog novega tržnega načrta 1.6. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Namen raziskave je potrditev ali zavrnitev sledečih raziskovalnih vprašanj:

• Raziskovalno vprašanje 1: Ali je Festivalna dvorana Bled več kot polovico leta neizkoriščena?

• Raziskovalno vprašanje 2: Ali je Festivalna dvorana Bled bolj zasedena s

strani kulturnega programa ali s strani kongresov?

• Raziskovalno vprašanje 3: Ali število kongresov, organiziranih v Festivalni dvorani Bled, v letošnjem letu 2011 ponovno raste?

• Raziskovalno vprašanje 4: Ali Festivalna dvorana Bled ostaja največja

blejska prireditvena in kongresna dvorana?

• Raziskovalno vprašanje 5: Ali je Hotel Vila Bled s strani kongresne dejavnosti zaseden bolj kot Festivalna dvorana Bled?

• Raziskovalno vprašanje 6: Ali je ključna ovira Festivalne dvorane Bled

zastarelost objekta?



2. TEORETIČNE OSNOVE MARKETINGA

2.1. KAJ JE MARKETING? »Vsa dejavnost, ki jo usmerimo na končni rezultat, je marketing.« (Anonimnež) Pojem marketing (ali trženje) izvira iz anglosaksonske besede market, ki pomeni trg. Slovenci so eni redkih, ki besedo marketing prevajajo. V številnih jezikih se je izraz marketing kar udomačil. Največji zagovorniki globalne rabe besede marketing so marketinški strokovnjaki (tržniki in teoretiki trženja). Pod pojmom marketing najpogosteje razumemo upravljavski proces, s katerim podjetja zadovoljujejo potrošnike in pri tem ustvarjajo dobiček. Marketing je tako splošna družbena dejavnost, da ga ne moremo definirati zgolj kot eno izmed poslovnih funkcij v podjetju. Marketing je namreč kompleksno dogajanje v družbi, ki izhaja iz najzgodnejših človekovih menjalnih procesov (Brezovec 2000). Marketing je multidisciplinarna dejavnost, zato marketinško dogajanje v družbi proučujejo ekonomisti, sociologi, psihologi, antropologi, komunikologi in drugi znanstveniki. Jančič (1990) navaja, da obstaja kar dvanajst t.i. »šol marketinga«, ki si prizadevajo, da bi njihova teoretična razlaga postala splošno veljavna teorija. Čeprav vsaka od njih odločilno vpliva na razumevanje pojava marketinga, pa do sedaj še nobeni ni uspelo preglasiti najpopularnejše, najenostavnejše, vsekakor pa najbolj praktične med vsemi – upravljavske šole marketinga. Upravljavski marketing se je kot koncept razvil v ZDA na prelomu desetletij 1950 in 1960. Najvidnejši predstavniki upravljavske šole marketinga so Peter Drucker, Joel Dean, Ted Levitt, Jerome McCarthy in Philip Kotler. Ti so zasnovali idejo o marketinškem spletu dejavnikov, s katerimi je treba upravljati na ravni managementa. Upravljavske funkcije, kot so analiziranje, načrtovanje, izvedba in nadzor, so prenesli v marketinško teorijo in prakso (Brezovec 2000). Kotler (1998) navaja, da je marketing družbeni in upravljavski proces, s pomočjo katerega podjetja in posamezniki dobijo kar potrebujejo in želijo, z ustvarjanjem ponudbe in medsebojnim zamenjevanjem izdelkov, ki imajo vrednost. Najbolj popolno definicijo marketinga daje Ameriško združenje za marketing

(AMA)1, ki marketinško zasnovo organizacij definira s treh vidikov (Bunc 2007):

Ekonomskega, kjer marketing pomeni dejavnosti, ki vplivajo na tisti del človeške dejavnosti, ki se ukvarja z ustvarjanjem in menjavo prostorskih, časovnih in posestnih uporabnih vrednosti tržnega blaga, tj. vseh dobrin in prototipov proizvodov in njihovih razmnoženih oblik izdelkov, storitev, znanja, načrtov, poslov ipd. Gre za dejavnost, ki zadovoljuje človekove in družbene motive in potrebe s pomočjo proizvodnje in menjave tržnega blaga v obliki naravnih dobrin, izdelkov in storitev ob upoštevanju njihovih točno določenih tržnih vrednosti; Pravnega, kjer vključuje marketing vse dejavnosti, ki vplivajo na pravno menjavo lastnine ter lastninskih in posestnih pravic, dobrin, izdelkov in storitev;

1 American Marketing Association.



Opisnega oz. funkcijsko-delujočega, kjer je marketinška zasnova zajeta v obliki opisnega naštevanja marketinških temeljnih funkcij, področij in dejavnosti v globalno poslovnem pogledu. Sem med drugim uvrščajo:

• tržno informatiko, vključno z raziskavo in analizo trga; • tržno informiranje, promocijo in komuniciranje s tržnimi strankami (kupci,

porabniki in potrošniki, uporabniki, naročniki izdelkov in storitev); • tržno načrtovanje, tržno strategijo, politiko in taktiko tržnega nastopanja; • snovanje in razvijanje prototipov proizvodov ter razmnoževanje njihovih

izdelkov oz. storitev (vključno z industrijskim oblikovanjem); • identifikacijo in izbor miksa elementov tržnih ciljev in tržno-ciljnih

segmentov; • načrtovanje in oblikovanje marketinških instrumentov, kot so miks

elementov prototipa novega proizvoda in njegovih izdelkov oz. storitev; miks elementov logistike (transporta, pretovarjanja, špedicije, carinjenja, zavarovanja in skladiščenja izdelkov in storitev) ter distribucije (širjenja) izdelkov in storitev preko neposrednih oz. lastnih poti in posredniških poti; miks elementov vseh tržnih komunikacij (promocije in publicitete) in miks elementov integrirane tržne cene ponujenih izdelkov in storitev;

• tržno izbiro in oblikovanje tržno-finančnih virov in transakcij; • strategijo, politiko in taktiko tržnega premeščanja oz. alokacije

uporabnega znanja, tehnologije in kapitala.

2.2. BISTVO MARKETINGA Bistvo teorije in prakse marketinga je, da proučujemo potrebe oziroma plačilno sposobno povpraševanje. Na osnovi tega razvijajo in proizvajajo tiste izdelke in storitve, ki jih lahko zatem ponudijo ugotovljenemu interesentu. S pravočasnim proučevanjem ponudbe in povpraševanja bomo ustrezno oblikovali trženjske aktivnosti za zadovoljevanje vsakdanjih potreb. S tem, ko zadovoljimo plačilno sposobno povpraševanje, dosežemo s prodajo izdelkov in storitev ustrezen dobiček za nadaljnji razvoj. V sklopu trženjskih aktivnosti morajo pravočasno, kakovostno in konkurenčno oblikovati trženjski splet (izdelek ali storitev, ceno, razpečavo, promocijo, ljudi – psihologijo, procesiranje in fizične dokaze). Tudi na proučevanje konkurence ne smejo pozabiti. Potrebno je stalno spremljanje tržišča (ponudbe, povpraševanja, konkurence, tehnologije, plačilne sposobnosti posameznih trgov, trende razvoja, družbene spremembe ipd.). Osnovna vsebina trženja poudarja aktiven odnos proizvajalca oziroma ponudnika do kupca oziroma potrošnika pri zadovoljevanju vsakdanjih potreb in pri reševanju problemov, s katerimi se potrošnik srečuje v vsakdanjem življenju. Trženjsko-informativni sistem (TIS), ki je znan tudi pod nazivom marketinško-informacijski sistem (MIS), prispeva k optimalni realizaciji nalog med porabnikom in ponudnikom, saj na osnovi sistematičnega, organiziranega zbiranja, obdelave, analize ter pojasnjevanja številnih informacij sprejemamo ustrezne poslovne odločitve v vsakdanji podjetniški praksi.



Trženjski pristop temelji na timskem delu, konkretnih zadolžitvah posameznikov ter na ustrezni motivaciji (interesih) in stimulaciji (objektivni in pravočasni) vseh udeležencev v poslovni verigi. Pomembna naloga tržnega managementa je, da upravljamo s povpraševanjem, kar pomeni, da prilagajamo razvoj, proizvodnjo in distribucijo tako, da čim bolj kvalitetno zadovoljimo družbene potrebe (s poudarkom na plačilno sposobnem povpraševanju). Proces upravljanja trženja zajema analizo možnosti tržišč, raziskavo in selekcioniranje ciljnih trgov, razvijanje trženjske strategije, načrtovanje trženjske taktike ter uporabo in kontrolo vseh trženjskih aktivnosti (Kotler 1998). 2.3. MARKETING NI PRODAJA, NI OGLAŠEVANJE IN NI TRŽNI INŽENIRING »Smisel marketinga je poznati in razumeti kupca tako dobro, da mu bosta izdelek ali storitev popolnoma ustrezala in se kar sama prodala.« (Drucker 1973) Marketing pa tu ni prodaja. Prodajo v ožjem smislu razumemo kot poslovno funkcijo, ki se osredotoča na izdelek/storitev in teži k doseganju dobička od obsega prodanih izdelkov/storitev (npr. maksimalno zasedene hotelske zmogljivosti). Za razliko od prodaje se marketing osredotoča na porabnika tj. na doseganje dobička skozi zadovoljevanje porabnikovih potreb in želja (npr. optimalno zasedene hotelske zmogljivosti). Medtem ko je cilj prodaje takojšnja transakcija, so cilji marketinga ponavljajoče se transakcije (Brezovec 2000). Brezovec (2000) opozarja, da laična javnost najpogosteje poistoveti marketing z oglaševanjem. To je sicer res ena najopaznejših dejavnosti marketinga, vendar predstavlja le en del marketinškega spleta. McCarthy (1960) je razdelil elemente marketinškega spleta v štiri skupine in jih poimenoval »Four P`s of marketing« (4P-ji marketinga). Marketinški splet sestavljajo proizvod (product), cena (price), distribucija (place) in promocija (promotion). V okvir promocijskega podspleta, ki ga sestavljajo številna orodja marketinškega komuniciranja, sodi tudi oglaševanje. Marketing je torej širši proces, ki oglaševanje lahko uporablja ali ne. Oglaševanje je s svojimi specifičnimi cilji, strategijami in akcijami orodje marketinškega oz. tržnega komuniciranja. Eno od popačenih pojmovanj marketinga skuša pojem razložiti kot besedno skovanko market (trg) + ing (kratica za inženirstvo). Slovarji razlagajo besedo inženiring kot tehniko in strojegradnjo, v figurativnem smislu pa tudi kot mahinacijo, spletko in nakano. Tej razlagi morda še najbolj ustreza manipulativna praksa posameznih snovalcev marketinških strategij in akcij. Marketinški koncept ni mišljen kot enostranska mahinacija podjetja na izbranem trgu. Čeprav praksa kaže, da podjetja pogosto manipulirajo s porabniki, Gerken (1994) v duhu nove dobe napoveduje, da bodo podjetja kmalu začela svoje porabnike raje stimulirati, kot manipulirati z njimi, in raje sodelovati z njimi, kot pa z njimi »upravljati« (Brezovec 2000).



2.4. CILJNO TRŽENJE Različni porabniki izdelkov ali storitev imajo različne zahteve in potrebe, zato je za podjetje ugodnejše, da ugotovi tiste tržne segmente, ki jih lahko uspešno zadovolji. Vsaka trženjska strategija temelji na segmentiranju, izbiri ciljnih trgov in pozicioniranju. Podjetje meri na tiste skupine in potrebe porabnikov, ki jih lahko superiorno zadovolji in nato pozicionira svojo ponudbo tako, da ciljni trg spozna njegovo edinstveno ponudbo. Ciljno trženje zahteva tri glavne faze: a) Segmentiranje Segmentiranje pomeni delitev trga na skupine potrošnikov, ki imajo skupne lastnosti. Namen segmentacije je odkrivanje konkretnih skupin na določenem območju in njihovega zadovoljevanja. Kotlerjeva osnova za segmentiranje trga potrošnikov, pri kateri se raziskuje zlasti njene spremenljivke, je (Devetak 2007): - Geografska segmentacija - delitev trga na različne geografske enote (regije, pokrajine, mesta, narodnosti, države, soseske); - Demografska segmentacija - delitev trga na skupine po demografskih spremenljivkah (starost, spol, številčnost družine, življenjski cikel družine, dohodek, poklic, izobrazba, religija, rasa, narodnost); - Behavioristična ali vedenjska segmentacija - delitev kupcev na štiri skupine na osnovi njihovega znanja, stališč, uporabe in reakcije na določen izdelek; - Psihografska segmentacija - delitev kupcev v različne skupine na osnovi socialnega razreda, življenjskega stila ali osebnostnih značilnosti. Pri izbiri želenega segmenta je potrebno upoštevati, da bo segmentacija trga učinkovita le, če bo izbran segment:

• homogen (če lahko trdimo, da ima enake lastnosti), • prepoznaven (hitro lahko prepoznamo segment po spolu, težje po

prepričanjih), • merljiv (če želimo pritegniti moderne turiste, moramo znati »izmeriti«

modernost), • dostopen (ali lahko z izbranim segmentom komuniciramo, npr. preko

medijev), • dovolj velik (da bomo imeli koristi od menjave, npr. profit), • sposoben reagirati na marketinške akcije (obstajati mora razlika v

odzivanju različnih segmentov na določene akcije) (Brezovec 2000). Turistična podjetja oziroma agencije izvajajo segmentacijo v naslednjih korakih (Brezovec 2000):

• opazovanje trga (s tržnimi raziskavami), • oblikovanje skupin turistov – segmentov (po izbranih skupnih značilnostih),



• oblikovanje profila tržnega segmenta (ugotavljanje značilnosti posamezne skupine).

b) Izbor ciljnega trga To je postopek izbiranja enega ali več tržnih segmentov na katere namerava podjetje vstopiti. Kotler (2004) pravi: »Če se osredotoči na en tržni segment, pomeni to zanj trden položaj v tržnem segmentu, kar pa prinese tudi večje tveganje v primeru hitre in velike spremembe tega segmenta. Strategija pokritja več trgov (selektivna specializacija) ima prednost pri zmanjšanju tveganja. Podjetje se lahko specializira za določen izdelek in si s tem ustvari trden sloves na specifičnem proizvodnem področju. Specializacija po trgih pomeni, da se podjetje usmeri na zadovoljitev številnih potreb določene skupine. Največja podjetja lahko izvajajo strategijo popolnega pokrivanja trga, saj lahko oskrbujejo vse skupine kupcev z vsemi izdelki. Vukovič in Završnik (2010) sta mnenja, da morajo podjetja pri ocenjevanju različnih tržnih segmentov upoštevati tri dejavnike: velikost tržnega segmenta in njegovo rast, strukturno privlačnost segmenta ter cilje in vire podjetja. Velikost tržnega segmenta in njegova rast. Podjetje mora najprej zbrati in analizirati podatke o trenutnem obsegu prodaje v tržnem segmentu, stopnjah rasti in pričakovano dobičkonosnost različnih tržnih segmentov. Zainteresirano bo za tiste segmente, ki so primerno veliki in kažejo rast. Strukturna privlačnost. Tržni segment je manj privlačen, če ja na njem že več močnih in agresivnih konkurentov. Obstoj več dejanskih in potencialnih substitutov utegne omejevati višino cen in dobičkov, ki bi jih bilo mogoče zaslužiti v segmentu. Relativna moč kupcev prav tako vpliva na privlačnost segmenta. Privlačnost segmenta utegne biti manjša, če so na njem močni dobavitelji, ki lahko nadzorujejo cene ali zmanjšujejo kakovost ter količine naročenega blaga in storitev. Cilji in viri podjetja. Podjetja bi morala vstopati samo na tiste tržne segmente, kjer lahko ponudijo nadpovprečno vrednost in pridobijo prednosti nad konkurenco. Presoditi mora ali razpolaga s sposobnostmi in viri, ki so potrebni za uspeh.

c) Tržno pozicioniranje

»Pozicioniranje je postopek oblikovanja ponudbe in podobe organizacije z namenom, da v očeh ciljnih kupcev pridobimo neko vidno mesto z določeno vrednostjo (Kotler 1998).« Podjetje s procesom segmentiranja išče tržišče, ki bo njegovi storitvi dalo prednost pred konkurenčnimi. Zato za turistično podjetje ni dovolj, da pozna in razume le turiste. Poznati mora tudi svoje konkurente. Osrednji namen proučevanja konkurence za potrebe marketinga je pozicioniranje, kar pomeni določanje svojega položaja med konkurenti. Lahko bi ga definirali kot sposobnost vplivanja na predstave turistov v zvezi z našo ponudbo, s ciljem, da bi ji turisti



dali prednost pred konkurenčno ponudbo. Je torej sistematični proces analiziranja konkurence in odločanje o tem, kako želimo, da nas vidijo porabniki v odnosu na konkurenco (Brezovec 2000). »Proces pozicioniranja poteka v naslednjih korakih:

• Prepoznati konkurente in analizirati njihove storitve. • Zbrati informacije o tem, kako turisti zaznavajo konkurenčne storitve. • Analizirati trenutni položaj, ki ga turisti določajo našim storitvam v odnosu

do konkurenčnih storitev. • Ugotoviti, katere lastnosti storitve so za turiste najpomembnejše. • Ugotoviti, ali obstaja razlika med trenutno in želeno pozicijo naše storitve. • Izbrati strategijo za pozicioniranje (Brezovec 2000).«

Brezovec (2000) pravi, da turisti na osnovi dražljajev iz okolja v mislih razvrščajo storitve in podjetja tako, da dajejo prednost enemu ali drugemu. Ta proces je predpogoj njihovega nakupnega odločanja. Položaj, ki ga dodelijo določenemu ponudniku, je rezultat porabnikovih zaznav, vtisov in občutkov v zvezi s ponudbo. V turizmu je pogosto subjektivno pozicioniranje podjetij, storitev in destinacij. Subjektivno pozicioniranje izhaja iz dojemanj posameznikov in ni povezano z dejanskimi lastnostmi storitve, podjetja ali destinacije. Subjektivno pozicioniranje je strategija ustvarjanja enkratnosti, unikatnosti turistične ponudbe v očeh turista. Kar nekaj je hotelskih prospektov, ki prikazujejo svoje prazne, a moderno opremljene konferenčne dvorane. To so objektivne lastnosti, ki so lahko koristna informacija, k pozicioniranju pa ne prispevajo, saj se prikazane lastnosti bistveno ne razlikujejo od konkurenčnih. Na želeno pozicijo lahko podjetje vpliva z akcijami tržnega komuniciranja (npr. oglaševanje), oblikuje pa se tudi na podlagi govoric (od ust do ust) ter na podlagi izkušenj samih turistov (Brezovec 2000).

Slika 1: Proces raziskav pozicioniranja (vir: Devetak 1999)

Ugotavljanje konkurence

Odločitve o pozicioniranju

Spremljanje pozicije

Ugotavljanje konkurenčnih

dimenzij

Ugotavljanje pozicij

konkurentov

Ugotavljanje pozicij

potrošnikov



2.5. MARKETINŠKI SPLET 7 X P V teoriji in praksi trženja se je uveljavila formula 4P, ki pomeni marketinški oziroma trženjski splet in zavzema spremenljivke Product/Service, Place, Price ter Promotion. Če želi podjetje doseči želeno in ustrezno prodajo na ciljnem trgu, mora te štiri spremenljivke nadzorovati. V novejšem obdobju se je trženjski splet razširil z dodatnimi tremi prvinami, tako da pri obravnavanju storitev govorimo o formuli 7P. Ta formula je pomembna za dosego želene prodaje na trgu. Seveda pa je naloga podjetja, da poišče optimalno razmerje med prvinami 4P (Devetak 1999). Marketinški splet 4 x P sestavljajo: IZDELEK oz. STORITEV ali P1 (product), CENA ali P2 (price), DISTRIBUCIJA ali P3 (place), PROMOCIJA ali P4 (promotion). Dodatni marketinški splet za storitve 7 x P: LJUDJE ali P5 (people), IZVAJANJE ali P6 (processing), FIZIČNI DOKAZI ali P7 (physical evidences).

Slika 2: Marketinški splet za izdelke in storitve (vir: Devetak 2007)

izdelek P1 cena P2 distribucija P3

promocija P4

ljudje P5 izvajanje p6 fizični dokazi

P7

marketinški splet

ciljni trg

plačilno sposobno povpraševanje

izdelki

storitve



2.5.1. Izdelek oziroma storitev P1 (product) Izdelek oz. storitev igra najpomembnejšo vlogo v trženjskem spletu. Vsaka storitev ali izdelek ima lastnosti, s katerimi jo lansiramo na trg. Pri izdelku obravnavamo zlasti kakovost, funkcionalnost, značilnosti, velikost, težo, obliko, asortiment, embalažo in pakiranje, stil, blagovno znamko, servis, garancijo, imidž in good will (dobro ime) (Devetak 1999). 2.5.2. Cena P2 (price) Cena je denarni izraz za izdelek ali storitev. Na oblikovanje cene vplivata zlasti ponudba in povpraševanje. Tržno ceno oblikujemo na več načinov, pri čemer je potrebno upoštevati proizvodne stroške, konkurenco in druge okoliščine. Poleg tega lahko diferenciramo cene po prodajnih območjih, kupcih, sezonah, s posebnimi popusti itd. V mnogih primerih je prav cena tista, ki pri pogajanjih prispeva k uspešni prodaji (Devetak 1999). Kot je navedeno v (Devetak 1999), ponudniki storitev in izdelkov cene oblikujejo na osnovi koristi storitve. V ceno so zajeti vsi stroški, na osnovi katerih oblikujejo lastno in zatem prodajno ceno storitve. V prodajni ceni je zajet tudi ustrezen dobiček. Najpomembnejše prvine, ki jih zajema tržna cena izdelka oziroma storitve, so: 1. stroški elementov posameznih operacij - proizvodni in razvojni stroški, 2. stroški, ki se nanašajo na tržno razpečavo izdelka oziroma storitve, 3. stroški elementov promocije prodaje, 4. splošni stroški poslovanja, 5. fiskalni elementi (DDV, carine), 6. dobiček. 2.5.3. Razpečava oziroma distribucija P3 (place) Bistvo politike razpečevanja izdelkov/storitev je v tem, da izdelek/storitev ponudimo kupcu, in sicer za pravo ceno ob pravem času na pravem mestu. Natančneje izraz distribucija pomeni organiziran prevoz izdelkov po ustreznih prodajnih poteh do prodajnih mest, kjer jih lahko kupci kupijo, kar pomeni, da je treba organizirati in voditi gibanje storitev od proizvajalcev do potrošnikov. Pri tem je priporočljivo čim manjše število vmesnih členov (t.i. grosistov, veleprodajnikov, maloprodajnikov). Za mnoge izdelke in storitve moramo poznati in upoštevati zakonodajo in okolje. Na področju distribucije ne smemo zanemariti vprašanja zalog, transporta, stroškov, lokacij in pokritosti trga (Devetak 1999).

2.5.4. Promocija P4 (promotion) Promocija je način komuniciranja s potrošniki zaradi pospeševanja in povečevanja prodaje. Možne kupce obveščamo zato, da bi se lažje in hitreje odločili za nabavo oz. naročilo določenega izdelka ali storitve. Načinov za uspešno promocijo je več; na primer demonstracija izdelkov in storitev, degustacija prehrambenih izdelkov, tehnična svetovanja, poskusne vožnje, reklama v sredstvih javnega obveščanja itd. Organizacije svoje stranke obveščajo o vseh obstoječih izdelkih in storitvah, kar pomeni, da morajo le-te uspešno promovirati. Promocijo izvajajo preko



medijev: radia, televizije, časopisov, letakov in zgibank, oglasnih desk, panojev (Devetak 1999). 2.5.5. Ljudje P5 (people) Ljudje imajo kot prvina marketinškega spleta posebno vlogo, mesto in pomen pri izvajanju storitev. Ljudje nastopajo kot kupci oziroma potrošniki na eni strani in kot izvajalci in/ali prodajalci na drugi strani. Pri izvajanju zahtevnejših storitev morajo biti izvajalci strokovno usposobljeni. Po naravi naj bi bili ponudniki turističnih storitev ustvarjalni in naj bi istočasno obvladali veščino komuniciranja s strankami. Pomembni sta hitrost in kakovost storitev, ki jih izvajalci opravljajo. Tudi videz in urejenost izvajalcev storitev igra pomembno vlogo pri prodaji (obleka, pričeska, obutev, nasmeh, mimika, vonj, hoja in ustrezne geste). Priporočljivo je, da organizacije vlagajo v sprotno in dopolnilno izobraževanje strokovnjakov (Devetak 1999). 2.5.6. Izvajanje P6 (procesing) Izvajanje predstavlja bistvo storitve. Pri tem mora biti poskrbljeno za varnost, kakovost in ustrezno hitrost pri opravljanju določene storitve. Ljudje (izvajalci storitev) morajo v celoti obvladovati stroko, tehnologijo, tehnološke postopke, zakonske in druge omejitve. Končni rezultat in uspeh storitve je v veliki meri odvisen od strokovno usposobljenih kadrov (Devetak 1999). 2.5.7. Fizični dokazi P7 (physical evidents) Predstavljajo vse tisto, kar kupec-potrošnik vidi, sliši ali občuti. Fizični dokazi so: zgradbe, oprema, učni pripomočki, bivalni in operacijski prostori, medicinska oprema, sanitarni prostori, garderobe, kuhinje, jedilnice, oglasne table, urniki. Fizični dokazi morajo imeti ustrezno kakovost, videz, konstrukcijo, barvo itd. Pri servisni dejavnosti avtomobilov, tovornjakov in drugih prevoznih sredstev ter pri gospodinjskih aparatih, avdiovizualnih napravah itd. morajo kupci prejeti ustrezne servisne knjižice, garancijske liste ter navodila za uporabo strojev in naprav (Devetak 1999).



3. OSNOVE KONGRESNE DEJAVNOSTI Za razumevanje naslednjega poglavja moramo razumeti osnove kongresne dejavnosti. 3.1. KONGRESNA DEJAVNOST Kongresna dejavnost pomeni organiziranje komunikacije. Ta se prične z razvojem znanstvenih in gospodarskih ved. Napredek tehnologije in znanosti je možen zaradi komunikacije, ki je danes tehnično podprta z računalniki in vključitvijo v internet, ki posreduje množico podatkov, predvsem pa dosežke. Izobraževanje, izpopolnjevanje in teoretična priprava na to, kar se od nas zahteva – vse to dosežemo izključno s komunikacijo. Najpogosteje in najlažje komuniciramo v okviru sestanka, prireditve ali srečanja. Za njihovo učinkovito organizacijo so potrebne dejavnosti iz terciarnega sektorja, ki ustvarjajo ugodno in ustrezno okolje za produktivno komunikacijo in v taki povezavi govorimo o kongresnem turizmu. Mednarodna komunikacija omogoča predstavitev dosežkov raziskav in razvoja ter na osnovi izsledkov posreduje odgovore in dogovore. Komunikacija je učinkovita v okviru prireditve (Bratina 2004). Kongresna dejavnost, ki zajema organizacijo raznovrstnih strokovnih in poslovnih srečanj, je v svetu in pri nas v stalnem porastu, tako da v turistični dejavnosti, kamor spada, zavzema vse pomembnejše mesto. Kongresna dejavnost je nekakšna »aristokratska« zvrst turizma, zato so tudi zahteve večje kot pri »klasičnem« turizmu, predvsem kar zadeva kvaliteto in raznovrstnost storitev in kvalifikacijo kadrov. V Sloveniji se je v zadnjih letih kongresna dejavnost zelo razširila in razvila pretežno v smeri rekonstrukcije obstoječih, pa tudi gradnje novih kongresnih prostorov, manj pa na področju usposabljanja kadrov. Poleg vzgojno-izobraževalne funkcije imajo kongresi tudi turistično-ekonomsko funkcijo, ki je pri naporih za nadaljnji razvoj turizma v naši državi ne bi smeli prezreti. Mednarodni kongresi združujejo različne narodnosti in prepričanja, omogočajo mednarodno spoznavanje in so prav gotovo eden izmed pomembnih sredstev za utrjevanje miru in prijateljstva med narodi (Zidanski 2005). Kongresna dejavnost ima v zadnjem času več imen: Kongresna industrija (Convention Industry), MICE (Meeting, Incentive, Conventions, Exhibitions), Conference/incentive management, Conventions & Exhibitions, Congresses/events (Zidanski 2005). Beseda kongres je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1994) razložena takole: »Kongres je po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu.« Kot navaja Zidanski (2005), kongres zajema večje število udeležencev (več sto do več tisoč). Sodelovanje je široko odprto za vse organizacije in kompetentne osebe. Sklepi kongresa so namenjeni najširši javnosti. Kongresi se odvijajo v intervalih nekaj let. Da neko zasedanje poimenujemo kongres, morajo biti izpolnjeni naslednji trije pogoji:

• Trajanje: najmanj dva dni z najmanj eno nočitvijo, • Število udeležencev: najmanj 300,



• Udeležba najmanj treh držav.

3.2. ORGANIZIRANOST KONGRESNE PONUDBE Kongresno ponudbo neke dežele predstavljajo:

- kongresni centri (Convention Centres), - kongresni hoteli (Convention Hotels),

- samostojni profesionalni kongresni organizatorji (PCO2), ki so lahko

organizirani kot neka oblika agencij (Convenction Incentive Agency) in imajo vlogo kongresnih služb.

3.2.1. Kongresni center Convention Exhibition Centre je samostojen kompleks, kjer je na razpolago vse za udobno delo in počutje udeležencev. To so objekti, ki so namenjeni kongresom. Vsebujejo veliko število dvoran najrazličnejših velikosti, ki sprejmejo do nekaj tisoč udeležencev, vrhunsko tehnično in drugo opremo, prostore za sprejemanje, bankete in druge prireditve, prostore za kulturne prireditve, kino dvorane, igralnice, na stotine kvadratnih metrov razstavnih površin, dvorane za video konference, sobe za VIP sestanke, vrhunsko opremljena tiskovna središča, fitnes centre, dostop do hotela ali hotelov visoke kategorije s kapacitetami, prilagojenimi sedežnim kapacitetam dvoran, veliko število raznovrstnih restavracij in drugih gostinskih objektov, trgovin in drugih služb, kot so pošta, predstavništva letalskih družb, turistične agencije, transport in prevajalsko službo (Zidanski 2005). 3.2.2. Kongresni hotel Convention Hotel omogoča delo in bivanje pod eno streho. Poleg svoje osnovne dejavnosti (hotelske in gostinske storitve) ponuja tudi kongresne storitve (kongresne dvorane in druge prostore ter opremo za delovni del kongresa). Pri kongresnem hotelu gre za kombinacijo hotelsko-gostinske in kongresne ponudbe na enem mestu in pod eno streho (Zidanski 2005). Kongresni hoteli so zaradi udobnosti in vedno večje razvajenosti udeležencev v tej dejavnosti vedno bolj popularni. Primernejši so za organizacijo manjših in manj zahtevnih srečanj. Za organizatorje kongresov je kongresni hotel optimalna in najbolj praktična rešitev. Veliki kongresni hoteli običajno že izpolnjujejo pogoje kongresnega centra (Zidanski 2005). Kongresni hoteli omogočajo storitve v okviru lastne ponudbe. Ponujajo prostorske kapacitete z lastno (največkrat omejeno) tehnično opremo in hotelske ter gostinske storitve. Vse druge storitve posredujejo le v določenem obsegu. PCO v hotelu niso pogosti, na voljo so le tako imenovani »event managerji« in koordinatorji v mejah hotelskih zmogljivosti. »Event managerji« ne opravljajo PCO storitev, ker za to niso registrirani (Zidanski 2005).

2 Professional Congress Organizer.



3.2.3. Profesionalni kongresni organizator (P.C.O.) PCO v kongresni ponudbi predstavlja logistiko organizacije kongresa. Brez profesionalnega kongresnega organizatorja hotelske kapacitete in kongresni prostori nimajo vsebine. Kot smo omenili na prejšnji strani, je PCO kratica za Professional Congress Organizer. To so specializirani organizatorji in koordinatorji prireditev, ki svetujejo in usklajujejo potrebe, posebne interese in cilje naročnikov z danimi zmogljivostmi in kooperantskimi storitvami. Glavna naloga PCO-ja je, da v imenu in na račun prireditelja/organizatorja prevzame celotno tehnično organizacijo posameznega dogodka. Prireditelj ima več kot dovolj dela že s pripravo strokovnega dela srečanja, tehnična organizacija je zanj dodaten "balast", ki zahteva ogromno časa in energije (Zidanski 2005). Na kratko so naloge PCO-ja sledeče (Zidanski 2005):

• zbiranje klasičnih in predvsem on-line prijav in njihova računalniška obdelava (spletne računalniške aplikacije, ki jih uporabljamo, omogočajo on-line vpogled naročniku v stanje prijav in prejetih vplačil kadarkoli - kotizacij in vseh drugih pomembnih podatkov),

• potrjevanje udeležbe, • izdelava registracijskih list oz. seznamov, • izdelava liste udeležencev, • registracija na kraju dogajanja (z zbiranjem še neplačanih registracij), • rezervacije hotelskih namestitev, • vodenje hotelskih namestitev, • potrjevanje hotelskih namestitev, • evidenca vplačil, • fakturiranje, • vodenje plačil (kreditne kartice, bančna nakazila, gotovina), • izdelava popolnega finančnega obračuna, • svetovanje (predvsem glede DDV-ja).

3.3. KONGRESNA DEJAVNOST V SLOVENIJI Tako kot v svetu se tudi pri nas veča število kongresnih središč in hotelov. Glede na kongresne standarde lahko v Sloveniji izpostavimo le tri destinacije, ki izpolnjujejo osnovne pogoje in imajo organizirano kongresno turistično ponudbo. Govorimo o Ljubljani, Portorožu in Bledu (Zidanski 2005). Ljubljana je kot glavno mesto Slovenije in mesto s kongresnim centrom ter večjimi hotelskimi kapacitetami primerna predvsem za večja znanstvena, strokovna in politična srečanja. Portorož je kot obmorsko mesto z velikimi kongresnimi in hotelskimi kapacitetami primeren za večja domača in mednarodna srečanja vseh vrst. Edina pomanjkljivost je velika oddaljenost od letališča. Bled ima vse naravne pogoje in idealne možnosti za stalni razvoj te dejavnosti, vendar je edini v družbi treh, ki nima pravega kongresnega centra niti kongresnega



hotela. Ima pa najdaljšo tradicijo v tej zvrsti turizma in je primeren predvsem za prirejanje manjših (do 500 udeležencev) mednarodnih srečanj vseh vrst. Hoteli v Sloveniji se ukvarjajo s kongresno dejavnostjo bolj kot z dopolnilno dejavnostjo, zato bi jih po definiciji standardov lahko imenovali »hoteli za sestanke«. Poleg tega ne ponujajo vseh storitev, ki so za organizacijo kongresa nujne (Zidanski 2005). Po besedah Marjana Hribarja (Kongres 2008), generalnega direktorja direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo: »Slovenija razpolaga z bogato ponudbo kongresnih zmogljivosti, kar je predpogoj za razvoj poslovnega turizma. Potrebno je vlagati v posodobitev kongresnih in drugih centrov ter v izgradnjo nastanitvenih kapacitet visoke kategorije, predvsem pa v razvoj človeških virov na tem področju. V okviru sofinanciranja namestitvenih kapacitet smo kar precej konferenčnih prostorov podprli tudi na ministrstvu za gospodarstvo, v veselje nam je, da ima skoraj vsak boljši hotel tudi konferenčni center. Menim, da je zaradi številnih dejavnikov, kot so varnost države, dostopnost, zadostne nastanitvene zmogljivosti visoke kakovosti, kakovostne konferenčne zmogljivosti, ponudniki profesionalnih storitev, turistične zanimivosti ter predvsem zaradi dobrega slovesa in učinkovitosti Zavoda-Kongresnoturistični urad, kongresni turizem veliko prispeval k uspešnosti slovenskega turizma.«

V Sloveniji na področju zbiranja statističnih podatkov oziroma satelitskih računov za področje kongresnega turizma zaenkrat še nismo aktivni. Marjan Hribar (Kongres 2008) pravi: »Niti Statistični urad niti metoda satelitskih računov za turizem zaenkrat ne zajemata podatkov za področje kongresnega turizma. S temi podatki razpolaga Zavod-Kongresnoturistični urad. Menim, da je temu področju v prihodnosti vsekakor potrebno nameniti posebno pozornost, saj kongresna dejavnost predstavlja velik potencial pri uresničevanju zastavljenih ciljev povečanja prepoznavnosti Slovenije pri ciljnih segmentih povpraševanja ter povečanja obsega turističnega prometa in potrošnje. Številne druge države ocenjujejo velik pomen kongresnega turizma, hkrati so soočene s pomanjkanjem razpoložljivih podatkov (metodologije) za spremljanje kongresnega turizma.« 3.3.1. Zavod Kongresnoturistični urad Kongresni urad Slovenije ali Slovenian Convention Bureau predstavlja glas slovenske kongresne industrije. Ob podpori države ga je leta 2004 ustanovilo 15 podjetij, aktivnih na področju kongresnega turizma. Danes urad šteje 67 članov. Njegov glavni cilj je promocija in trženje Slovenije kot kongresne in incentive destinacije ter povezovanje in usposabljanje ponudnikov kongresnih storitev. Urad si prizadeva za rast sektorja in njegovo najširšo prepoznavnost ter strateško umeščenost v slovensko turistično politiko. Prav tako deluje kot osrednja neodvisna informacijska točka za organizatorje dogodkov. Kongresni urad je neprofitna organizacija, ki nudi zainteresirani javnosti brezplačne strokovne in nepristranske informacije o destinacijah, krajih dogodkov in ponudnikih storitev. Urad deluje kot profesionalni posrednik med organizatorji oziroma naročniki dogodkov in ponudniki storitev ter podpornimi organizacijami, katerim skupni cilj je najti čim bolj ustrezno rešitev za organizacijo in izvedbo dogodka. Med svojimi člani vključuje kongresne centre, kongresne hotele, hotele s konferenčnimi



Kongresna dejavnost po celinah v letu 2009

54%

23%

16%5% 2%

Evropa

Azija

Amerika (Severna inJužna)

Afrika

Avstralija/Pacifik

zmogljivostmi, prizorišča za posebne dogodke, letalskega prevoznika, profesionalne kongresne organizatorje (t.i. PCO) in strokovne kongresne turistične agencije (t.i. DMC), ponudnike incentivov in teambuilding programov, Zavod za turizem Ljubljana in Maribor ter druge ponudnike storitev, ki so potrebni za izvedbo dogodkov. Slovenska turistična organizacija (t.i. STO) je njegov strateški partner (vir: http://sl.slovenia-convention.com/kongresnoturisticni-urad/kako-lahko-pomagamo/#services) . 3.4. KONGRESNA DEJAVNOST NA MEDNARODNEM TRGU Danes na mednarodnem kongresnem področju deluje večje število mednarodnih strokovnih organizacij, ki povezujejo kongresno ponudbo držav, organizacij, podjetij in posameznikov. »Krovna« organizacija je Joint Industry Council (JIC), sestavljena iz 10 najpomembnejših svetovnih organizacij ali zvez. Deluje kot forum za dialog v vseh aktualnih kongresnih zadevah in oblikuje (neobvezna) pravila in priporočila dejavnosti. Članice JIC-a so AACVB (Asian Association of Convention & Visitor Bureaus), AIIC (Association Internationale des Interpretes de Congres), AIPC (Association Internationale des Palais de Congres), AIVFC (Association Internationale des Villes Francophones de Congres), EFCT (European Federation of Conference Towns), IACVB (International Association of Convention & Visitor Bureaus), IAPCO (International Association of Professional Congress Organizers), ICCA (International Congress and Convention Association), MPI (Meeting Planners International), UIA (Union of International Associations). Njihove glavne naloge so medsebojno obveščanje, marketing, postavljanje standardov in oblikovanje imidža (Florjančič, Jesenko, Benčič 1998). V Evropi se vsako leto odvijajo štiri večje kongresne in incentive borze: Confex v Londonu, Imex v Frankfurtu, BTC v Firencah in Eibtm v Barceloni. Sicer se na teh borzah sklene zelo malo neposrednih poslov, vendar je pomembna njihova vloga pri vzpostavljanju stikov s povabljenimi kupci ter organiziranju izobraževalnih seminarjev za kongresne tržnike in ostale strokovnjake. V Sloveniji gostimo sejem CONVENTA, ki velja za največje kongresno srečanje Jugovzhodne Evrope ter SIW (Slovenian Incoming Workshop oziroma Slovensko turistično borzo), ki velja za največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva (vir: Lastne ugotovitve pridobljene ob prebiranju različnih številk strokovne revije Kongres).

Graf 1: Kongresna dejavnost po celinah v letu 2009 (vir: UIA 2010)



Kongresna dejavnost najuspešnejših državah v letu 2009

1085

689 632 555 538 470 458 421 391 365

0200400600800

10001200

ZDA

Singa

pur

Franc

ija

Nemčij

a

Japo

nska

Belgij

a

Nizoze

msk

a

Avstri

jaIta

lija

Španija

Država

Šte

vilo

srečan

j

Število srečanj

Graf 2: Kongresna dejavnost po državah v letu 2009 (vir: UIA 2010)

Kongresna dejavnost po mestih v letu 2009

689

395316 311

183 171 170 159 151 148

0

100

200

300

400

500

600

700

800

1

Države

Šte

vilo

srečan

j

Singapur

Bruselj

Pariz

Dunaj

Ženeva

Berlin

Praga

Stocholm

Seul

Barcelona

Graf 3: Kongresna dejavnost po mestih v letu 2009 (vir: UIA 2010)

3.4.1. Pozicioniranje Slovenije na mednarodnem kongresnem trgu Raziskava, ki so jo izvedli na uredništvu revije Kongres, je pokazala, kako uspešna je Slovenija na trgu združenj, kot ga opredeljuje in meri mednarodno združenje ICCA. Slovenijo so primerjali s skupino držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Sredozemlja, ki so v Evropsko unijo vstopile maja 2004 in skupino držav Jugovzhodne Evrope. Slovenija se po številu srečanj, ki stalno krožijo med vsaj tremi državami in pritegnejo vsaj 50 udeležencev, uvršča na 42. mesto oziroma v evropskem merilu na 23. mesto. Med novimi članicami EU se v kongresni dejavnosti uvršča v zlato sredino. Madžarska, Češka in Poljska pritegnejo še enkrat



več srečanj kot Slovenija in skoraj petkrat več kot Malta, Ciper, Slovaška ter Latvija. (vir: Revija Kongres 2010)

Leto 2009 Mesto v evropskem merilu

Povprečno število srečanj

Madžarska 17 101 Češka 18 96 Poljska 19 93 Estonija 22 25 Slovenija 23 41 Litva 25 21 Malta 29 17 Ciper 30 19 Slovaška 31 18 Latvija 32 19

Tabela 1: Pozicioniranje Slovenije po številu organiziranih srečanj (vir: Revija Kongres, oktober 2010)

Leto 2009 Mesto v evropskem

merilu Povprečno število

srečanj Slovenija 23 41 Hrvaška 24 35 Romunija 26 24 Srbija 28 11 Bolgarija 33 15

Tabela 2: Pozicioniranje Slovenije, Hrvaške, Romunije, Srbije in Bolgarije po številu organiziranih srečanj (vir: Revija

Kongres, oktober 2010)



4. OBSTOJEČE STANJE TRŽENJA FESTIVALNE DVORANE BLED 4.1. FESTIVALNA DVORANA BLED 4.1.1. Zavod za kulturo Bled S Festivalno dvorano Bled in blejskim gradom upravlja Zavod za kulturo Bled, ki je bil ustanovljen 11.11.2004 s sklepom občinskega sveta Občine Bled. Uprava, ki skrbi za delovanje zavoda, vključuje direktorja, svetovalko za trženje in splošne zadeve ter animatorko, ki skrbi predvsem za program dogodkov v Festivalni dvorani in na gradu. Poleg treh ključnih akterjev zavod zaposluje še hišnika in čistilko (v Festivalni dvorani) ter oskrbnika, varnostnika in štiri blagajnike (na gradu).

Slika 3: Organizacijska struktura Zavoda za kulturo Bled (lastna zamisel) Poslanstvo Zavoda za kulturo Bled je, da z odgovornostjo upravlja z blejskim gradom in Festivalno dvorano Bled ter drugimi kulturnimi spomeniki državnega pomena, hkrati pa organizira kulturne prireditve, vezane na našteta pomembna kulturna objekta na Bledu (Del elaborata o Festivalni dvorani). 4.1.2. Finančno poslovanje Zavod za kulturo Bled je v letu 2010 ustvaril prihodke v višini 1.469.338,51 €, kar je 11,6 % več kot v letu 2009 in 10,4 % več kot planirano. Finančno poslovanje Festivalne dvorane v vseh letih izkazuje negativni rezultat. Vzrok je v tem, da se ni prilagajala zahtevam sodobne kongresne dejavnosti, saj je bila edina resna investicija klimatizacija dvorane. Prav tako je na slab rezultat vplivala tudi gradnja kongresnih dvoran v obnavljajočih se hotelih, tako da je v zadnjih letih Festivalna dvorana bolj ali manj kulturni dom občine. Finančni servis kvalitetno opravlja finančna služba Javnega podjetja Infrastruktura Bled d.o.o (Poslovno poročilo Zavoda za kulturo Bled 2010 in del elaborata o Festivalni dvorani).

DIREKTOR ZZKB

HIŠNIK Festivalne dvorane

OSKRBNIK blejskega gradu

VARNOSTNIK blejskega gradu

SVETOVALKA ZA TRŽENJE IN SPLOŠNE ZADEVE

ANIMATORKA PROGRAMA

BLAGAJNIKI (4x)

blejskega gradu

ČISTILKA Festivalne dvorane



4.1.3. Investicijska dejavnost LETO INVESTICIJA 1995 Urejene sanitarije za invalide, obnovitvena dela na fasadi in ostala redna

vzdrževalna dela.

1996 Popravilo pohištva in ostala redna vzdrževalna dela.

1997 Redna vzdrževalna dela. 1998 Prestavljena centrala napeljava, popravilo konferenčnih pultov in nekatera redna

vzdrževalna dela.

1999 Klimatizacija dvorane. 2000 Redna vzdrževalna dela. 2001 Pregled in dopolnitev protipožarnega sistema in nujna vzdrževalna dela.

2002 Redna vzdrževalna dela. 2003 Obnova varnostne razsvetljave in ostala nujna vzdrževalna dela.

2008 V celoti preurejena velika dvorana z odrsko tehniko.

2010 Sanacija kritine in sistema za odvajanje meteorne vode nad poslovnim delom stavbe ter klimatizacija pisarniških prostorov.

Tabela 3: Investicijska dejavnost v obdobju 1995-2010 (vir: Del elaborata o Festivalni dvorani Bled)

4.1.4. Funkcionalnost dvorane Festivalna dvorana je bila zgrajena za kongresne prireditve. Danes v skladu s svetovnimi trendi zaostaja za nivojem kongresnega povpraševanja. Trenutno je le še rezerva za večja kongresna srečanja z nad 400 udeleženci in kulturni dom blejske občine. Zaradi namenske gradnje (amfiteater) za druga povpraševanja – banketi, večje slavnostne prireditve – ni uporabna, ker takšne prireditve zahtevajo ravne površine. V Festivalno dvorano ni bilo nobenih bistvenih vlaganj, tako da dvorana nazaduje tako v funkcionalnosti kot v opremljenosti (odrska tehnika, ozvočenje avdio vizualna tehnika). Njene kapacitete ostajajo enake kot so bile pred dvajsetimi leti, ko je bila dvorana prenovljena. Zavod se glede na pogodbene in tehnične zahteve, za tista dela, za katera nima stalno zaposlenih, poslužuje storitev zunanjih sodelavcev (Del elaborata o Festivalni dvorani). V Festivalni dvorani se odvijajo najrazličnejše prireditve od kongresov do koncertov, gledaliških predstav in razstav. Zaradi raznolikih prireditev in programov se dejavnost Festivalne dvorane deli na dva dela. V primerih, ko se najame dvorana z ozvočenjem, govorimo o enostavnem aranžmaju, ki ga v celoti organizira Festivalna dvorana. Ko pa govorimo o povpraševanju po kompleksnem programu, ki zahteva operativno izvedbo, preskrbo z dodatno tehnično opremo in nastanitvenih željah povpraševalcev, funkcijo trženja Festivalna dvorana Bled »prepusti« vodilnemu slovenskemu profesionalnemu kongresnemu organizatorju in

DMC3 agenciji Albatros Bled. Na naslednji Sliki 4 je prikazana vsebina kulturnega

programa, ki ga vsako leto znova skrbno pripravi ZZKB4. Trženju kongresne

3 Destination Management Services.

4 Zavod za kulturo Bled.



dejavnosti Festivalne dvorane oziroma blejskemu kongresnemu centru je namenjeno naslednje podpoglavje.

Slika 4: Glavne funkcije Festivalne dvorane Bled (lastna zamisel)

Za najem dvorane se odločajo predvsem glasbene skupine in posamezniki, pevski zbori, folklorne skupine, vrtci, osnovne, srednje in visoke šole, dobrodelni klubi, smučarski klubi, tekaški klubi, Špas Teater, Občina, Turizem Bled itd. Gre za

FESTIVALNA

DVORANA

BLED

TRŽENJE kongresne dejavnosti v pristojnosti agencije Albatros Bled

• Seminarji, simpoziji, konference,

kongresi, prezentacije, »incentive« nagradni programi, razstave

PONUDBA kulturnega programa • Gledališke predstave • Koncerti : a) podpornega značaja (npr. koncerti

organizirani v imenu športnih klubov)

b) slavnostnega značaja (npr. Novoletni Gala koncert ali ob podelitvi diplom)

c) komercialnega značaja d) posebnih dogodkov (npr.

glasbeni koncert ob 1000 letnici blejskega gradu ali koncert ob občinskem prazniku)

• Razstave • Abonma • Organizacija Festivala Bled • Organizacija Okarina etno festivala

Bled



najrazličnejše interesente, ki koristijo dvoranske kapacitete za 1 dan oziroma nekaj ur. Kapacitete in cene najema dvoran so objavljene na spletni strani Festivalne dvorane Bled (http://www.kongresni-center-bled.si/kapacitete_in_cenik). Običajno se interesenti sami pozanimajo o zmogljivostih dvorane in se nato s kontaktno osebo dvorane dogovorijo za termin. Program gledaliških predstav, koncertov in razstav je objavljen na njihovi domači spletni strani (http://www.kongresni-center-bled.si/default.asp) in v krajevnem časopisu Blejske novice.

Dvorana Kapaciteta

Velika dvorana A (klimatizirana) 500

Srednja dvorana B (klimatizirana) 150

Mala dvorana C ali D 20-40

Razstavni prostor v preddverju 250 m²

Tabela 4: Kapacitete Festivalne dvorane Bled (vir: http://www.kongresni-center-bled.si/kapacitete_in_cenik)

Slika 5: Načrt pritličja Festivalne dvorane5 (vir: http://www.kongresni-

center-bled.si/default.asp?id=84 )

5 V prvem nadstropju so še tri dvorane (B,C,D) in šest pisarniških prostorov.



Slika 6: Razporeditev sedežev v veliki dvorani A (vir: http://www.kongresni-center-bled.si/velika_dvorana)

Slika 7: Razporeditev sedežev v dvorani B,C in D (vir: http://www.kongresni-center-bled.si/prvo_nadstropje)

Na Sliki 4 sta pod ponudbo kulturnega programa omenjena dva tradicionalna festivala, ki jih v juniju, juliju in avgustu organizira ZZKB. Festival Bled in Okarina etno festival sta najpomembnejša glasbena dogodka, ki se vsako sezono odvijata na Bledu. Lansko leto je Festival Bled potekal v času od 30. junija do 20. julija. Festival je postregel z dvajsetimi koncerti. Poleg klasične so se predstavili tudi izvajalci drugih glasbenih zvrsti. Spremljevalni program so tako kot leta 2009 sestavljali še mednarodno tekmovanje violinistov in mojstrski tečaji za violino,



violo, violončelo, komorno igro in mezzosopran, ki so jih vodili priznani profesorji in glasbeniki. Prizorišča koncertov so bila tako kot vsako leto od Festivalne dvorane (najpomembnejši koncerti, izobraževalni del) do kavarne Belvedere (predvsem jazzovski del) in posameznih hotelskih hiš (posamezni koncerti). V Festivalni dvorani je bila v času festivala tudi razstava Potegavščine Alojza Zormna Fojža. Vsebinsko in organizacijsko sta Festival Bled kot vsako leto izpeljala ga. in g. Brence. Na zavodu so za potrebe festivala v okviru organizacije poskrbeli za sofinanciranje, Festivalno dvorano, namestitev udeležencev in nudili drugo tehnično in administrativno pomoč. Okarina etno festival Bled je potekal v času med 30. julijem in 8. avgustom v zdraviliškem parku, nadomestna lokacija za primer slabega vremena pa je bila Festivalna dvorana. Lansko leto so na Okarina etno festivalu Bled nastopali Banda do pelo iz Brazilije, Bollywood pandits iz Indije, Polkaholix iz Nemčije, Zbor Natiolal youth choir z Norveške, Kila z Irske, Damon Barbers iz Anglije, Esma Redžepova iz Makedonije ter Tony Trischka & Red wine iz ZDA. V zavodu so v okviru festivala opravili večino tehničnih in organizacijskih del, organizirali namestitev ter zagotovili finančna sredstva za pokritje honorarjev izvajalcev. Izbor nastopajočih in angažiranje v zvezi z organiziranjem nastopov, vključno s tehniko in glasbeno opremo, je bilo delo umetniškega vodje Leona Ličofa, ki je v okviru svoje restavracije Okarina poskrbel delno tudi za sponzorsko nudenje gostinskih storitve hrane in pijače za nastopajoče. Festival je obiskalo skupno več tisoč ljudi. Najodmevnejša sta bila koncert zasedbe Kila z Irske in koncert Esme Redžepove, znamenite predstavnice romske glasbe iz Makedonije. Festival Bled in Okarina etno festival ostajata najpomembnejši glasbeni prireditvi v okviru blejskega poletja, saj z več kot dvajsetimi koncerti v najpomembnejših sezonskih mesecih poskrbita za jedro glasbenega dogajanja v kraju. Obiskovalci so tako gostje kot domačini, vse več pa je ljudi, ki prav zaradi teh koncertov obiščejo Bled. Festivalna dvorana Bled v svoj kulturi program umešča tudi abonmaje. ZZKB vsako leto organizira “paket” gledaliških in koncertnih predstav. Gre za polletni abonma, ki vsebuje eno predstavo na mesec. Abonma vključuje gledališke in koncertne predstave. Običajno traja od oktobra do marca. Cena abonmaja znaša 78 €, kar pomeni 13 na predstavo. Cena za dijake, študente in upokojence je 72 €, torej 12 na predstavo. Cena posamezne predstave znaša 15 €, za dijake, študente in upokojence 14. Za identifikacijo obiskovalcev in prodajo vstopnic skrbi zunanja služba. Sistem “Dragon” poleg običajnega sistema prodaje vstopnic nudi tudi analitski servis in možnost internetne prodaje vstopnic ter izdelave akreditacij za potrebe Festivalne dvorane. 4.1.5. Razvojne namere V tem letu Zavod za kulturo Bled načrtuje prenovo Festivalne dvorane. V prvi fazi bodo prenovili sanitarije, zamenjali lesen opažni venec, ki je na objektu in uredili okolico objekta. V naslednjih letih pa so razvojne namere sledeče (Poslovno poročilo ZZKB 2010):

• preoblikovanje koncepta funkcioniranja dvorane od kongresnega centra v kongresno-kulturni center,

• funkcionalne prenove za potrebe novih namembnosti dvorane,



• nov program za male dvorane nad hallom (preureditev v en večji prostor z možnostjo predelitve na več manjših za različne potrebe (razstave, sprejemi, proslave itn.)),

• osvežitev vseh delov dvorane, ki ne bodo obnovljeni, • nabava najpotrebnejše stalno potrebne opreme, ki je izrabljena ali je v

dvorani ni (vsaj ozvočenje, računalnik, LCD projektor, grafoskop, stojala itn),

• klimatiziranje vseh preostalih delov dvorane. 4.1.6. Promocijske aktivnosti Poslovanje dvorane proračunsko ni podprto, zato je zavod v celoti odvisen od tržnih dejavnosti. Za uspešno gospodarjenje in ustvarjanje sredstev za poslovanje in razvoj je njegova edina rešitev močna prisotnost na trgu s spodbujanjem obiskovalcev in organizatorjev za obisk blejskega gradu in najeme Festivalne dvorane za najrazličnejše prireditve. To večinoma dosegajo s promocijskimi aktivnostmi. Zaradi gospodarske krize, v kateri smo se znašli, so vlaganja v omenjene aktivnosti še pomembnejša. Eden od načinov ravnanja v takih razmerah pravi, da so v krizi upravičeni predvsem vložki v promocijo. Zato je tudi ZZKB predvsem lani v pomladnem času intenzivno izvajal promocijske aktivnosti in verjamejo, da se imajo prav njim zahvaliti za kasnejše uspešne rezultate. Pri tem so skušali animirati predvsem štiri segmente obiskovalcev: goste, ki so prisotni v regiji in na Bledu v okviru aranžmajev s hoteli; organizirane skupine na potovanjih po Evropi; individualce, ki si itinerarje oblikujejo sami glede na informacije iz medijev in goste v tranzitu. Na osnovi teh iztočnic so (Poslovno poročilo ZZKB 2010):

• sodelovali s hotelskimi hišami in distribuirali svoje promocijske materiale na tržnih manifestacijah bodisi direktno ali preko skupnih informatorjev na sejmih,

• sodelovali s turističnimi agencijami in sofinancirali reklamne oglase v brošurah organizatorjev potovanj,

• sodelovali s Postojnsko jamo, Lipico in ljubljanskim gradom v okviru skupnih aktivnosti TOP5 – petih najbolje obiskanih turističnih zanimivosti v Sloveniji,

• s promocijskimi materiali in objavami na plakatih in panojih opozarjali turiste na blejski grad tudi v sosednjih regijah (Istra, Koroška),

• tranzitne goste so skušali privabiti tudi z giga panoji ob avtocesti, • individualne goste pa tudi z večjim številom oglasov v časopisih in revijah

ter ostalih medijih.

Ko sem se zaradi potreb po podatkih prvič zglasila na Zavodu za kulturo Bled (njihovi prostori so v prvem nadstropju Festivalne dvorane) sem se najprej sprehodila po celotnem objektu in si ga dodobra ogledala. Pričakovala sem, da bom na glavnem vhodu ob recepciji zasledila letake in prospekte, ki ponujajo funkcionalnost dvorane, prikazujejo slikovno, vsebinsko, zgodovinsko dogajanje dvorane oziroma nek viden inštrument (npr. promo video ali rolling board, digitalne table, ki prikazujejo kulturni in poslovni program), ki bo v meni prebudil zanimanje o Festivalni dvorani. Ob ogledu nisem zasledila ničesar. Po pogovoru z direktorjem zavoda in proučitvijo poslovnega poročila za leto 2010 sem ugotovila



zakaj dvorana na lokaciji nima promocije. Direktor ZZKB, Matjaž Završnik: »Uporaba dvorane v različne namene je dokaj specifična zadeva. Ko so gostje v njej, si tako ali tako ustvarijo vtis o njeni notranjosti, zato nekih prospektov dejansko ni. Vse informacije o njej se nahajajo na spletu. Organizatorji, ki želijo aranžma v dvorani se navadno oglasijo osebno, saj gre večinoma za »taylor made« zadeve, ki pa imajo zelo različne zahteve. Festivalna dvorana je torej predstavljena na naši spletni strani, dogajanje v njej pa se objavlja v medijih - na lokalnem TV kanalu, tedenska obvestila o dogajanju na Bledu (LTO) pa gredo na obširen seznam e-mail naslovov. Velikih digitalnih tabel se ne poslužujemo, ker je frekvenca ljudi, ki se sprehaja pred dvorano majhna, poleg tega take table niso sprejemljive saj je Festivalna dvorana zaščitni arhitekturni spomenik, vprašljiva pa je tudi estetika takih medijev. Prednost dajemo torej drugim kanalom informiranja in promocije, saj so direktni v dvorani zaradi omenjene specifike po našem mnenju manj pomembni oziroma bi jih bilo težko kvalitetno opredeliti glede na zelo raznoliko publiko in namene uporabe.« Iz citata je razvidno, da promocija na lokaciji ne bi imela učinka, kot ga ima sedanja promocijska strategija. Promocija kot jo izvaja ZZKB v sodelovanju s hoteli, Albatrosom, Turizmom Bled, LTO je učinkovitejša in k poslovanju zavoda prinese več, kot bi prinesla ustrezna promocija na lokaciji. Zavedati se moramo, da je ZZKB ponudnik le enega elementa ponudbe (dvorane), za uspešno delovanje Festivalne dvorane pa je nujna tudi prisotnost oziroma sodelovanje drugih delov ponudbe (Albatros, najemniki, hoteli s svojimi gostinskimi in nastanitvenimi kapacitetami). Za še večjo promocijsko učinkovitost nameravajo vsi blejski ponudniki turističnih storitev ustanoviti krajevni kongresni urad. ZZKB s Festivalno dvorano Bled samostojno nastopa na sejmu Conventa v Ljubljani in na Slovenian incoming workshopu (SIW). Na tujih trgih se Festivalna dvorana promovira v sklopu Bleda, Bled pa se s celotno turistično ponudbo promovira v skupnih promocijskih aktivnostih, ki jih usklajujejo na Turizmu Bled. Direktorica Turizma Bled, Eva Štravs Podlogar, nam je zaupala: »Poleg nastopov na 25 sejmih in borzah na katerih se predstavlja Slovenija, se s svojo ponudbo predstavlja tudi Bled, včasih samostojno, včasih skupaj s skupnostjo Julijskih Alp. Slovenski Kongresni urad in PCO ter DMC ponudniki se udeležujejo tudi dveh specializiranih poslovnih dogodkov, maja IMEX V Frankfurtu ter decembra IBTM v Barceloni. Ob teh priložnostih je Festivalna dvorana še toliko bolj izpostavljena v promocijskih gradivih. Poslovni turizem je del naše ponudbe, ki jo bomo v prihodnosti še bolj izpostavili in tudi bolj profesionalno tržili. V letošnjem letu smo na Bledu pristopili k aktivnostim za ustanovitev kongresnega urada Bled, kar bo seveda zelo pospešilo naše aktivnosti. Že sedaj pa lahko rečem, da smo tudi v preteklih letih namenjali veliko pozornost obiskom študijskih skupin iz MICE segmenta.« V spodnji tabeli so prikazane sejemske in borzne predstavitve (le nekatere), ki so jih organizirali po programu in v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo ter na osnovi usklajenega dogovora v okviru skupnosti Julijske Alpe, katero koordinira Turizem Bled. V okviru skupnih stroškov promocijskih aktivnosti (ki predstavljajo 45.000 €) je Bled soudeležen s 34 % deležem.

SEJEMSKE IN BORZNE PREDSTAVITVE v letu 2010 (v okviru Julijskih Alp)

Št. Datum Naziv sejma / borze Kraj



1 12. – 17.1. Vakantiebeurs Utrecht

2 21. – 24.1. Matka – Nordic Travel Fair Helsinki

3 22. – 24.1. Holiday World Experience Dublin

4 20. – 24.1. FITUR Madrid

5 4. – 7.2. Holiday World Praga

6 4. – 8.2. Vakantie Salon Bruselj

7 17. - 21.2. BIT Milano

8 18. - 22.2. F.re.e (C – B – R) München

9 24. – 28.2. IFT - Međunarodni sajam turizma Beograd

10 27. – 28.2. Weits & Wandelbeurs Amsterdam

11 4.3. – 7.3. Utazas Budimpešta

12 10. – 14.3. ITB - Internationale Tourismus Börze Berlin 13 27. – 29.3. Outdoor Show Birmingham

14 27. – 29.7. RDA Köln

15 1. – 4.9. Eurobike Friedrichshafen

16 3. – 5.9. Tour natur Düsseldorf

17 8. – 11.11. WTM London

Tabela 5: Promocija Bleda na tujih trgih (vir: Poslovno – finančno poročilo Turizma Bled 2010)

Direktor ZZKB, Matjaž Završnik nam je zaupal: »Kongresni turizem Bleda je odvisen od treh dejavnikov: kongresnih kapacitet (Festivalna dvorana, kongresne dvorane hotelov), profesionalnih kongresnih organizatorjev (Albatros) in kongresnega urada. Vrednost kongresnega turizma na Bledu bi morala biti numerično določena (20–22 %) in vključena v strategijo turizma Bleda. Za dosego cilja poslovnega turizma bi se povezali Kongresni urad Bled, Albatros, Festivalna dvorana Bled in hotelski kongresni ponudniki. Vsa ta razmerja pa bi moral povezovati Kongresni urada Slovenije in tako z aktivno promocijsko politiko in kandidaturo iskati mednarodne organizatorje in jih pripeljati v Slovenijo. 4.1.7. Sodelovanje z institucijami in partnerji Objekta, s katerima upravlja ZZKB, sta močno povezana s kulturo in turizmom, zato zavod tesno sodeluje s kulturnimi in turističnimi institucijami. Na ministrstvu za kulturo sodelujejo predvsem z direktoratom za kulturno dediščino. Na podlagi razgovorov se pripravlja projektna dokumentacija, ki je temelj za začetek postopka kandidature za pridobivanje sredstev EU in nadaljnje pridobivanje vse potrebne gradbene dokumentacije. Vsako leto sodelujejo tudi z vsemi gospodarskimi subjekti v blejskem turizmu. Sodelovanje je nujno, saj na tak način lahko z raznimi aktivnostmi, predvsem na področju promocije, soustvarjajo vedenje in interes za obisk blejskega gradu in Festivalne dvorane, kot dveh temeljnih elementov blejske turistične ponudbe (Poslovno poročilo ZZKB 2010). 4.2. TRŽENJE KONGRESNE DEJAVNOSTI FESTIVALNE DVORANE BLED Glede na to, da kongresna dejavnost na turističnem tržišču predstavlja pomemben ekonomski, in da ima na državo ali mesto z razvito kongresno turistično ponudbo



velik ekonomski učinek, je razumljivo, da so tudi vlaganja v propagando sorazmerno zahtevna in draga. »Kongrese in druga srečanja ne pridobivamo na klasičnih (masovnih) turističnih sejmih, ampak po specifičnih propagandnih poteh, kot so:

- stalno raziskovanje in spremljanje kongresnega tržišča skozi dogajanje na posameznih področjih znanosti, tehnike, medicine, gospodarstva in politike ter spoznavanje vedno novih kupcev kongresnih storitev;

- poznavanje pobudnikov/iniciatorjev strokovnih srečanj; - stalno informiranje pobudnikov srečanj o svojih storitvah; - predstavitve (prezentacije) doma in v tujini; - nastopi na specializiranih kongresnih borzah in sejmih; - oglaševanje v domačih in tujih strokovnih revijah; - kandidature za kongrese, običajno skupaj s prirediteljem; - tiskanje zelo kvalitetnih edicij (brošure, katalogi) in drugega propagandnega

gradiva; - oglaševanje v medijih; - predstavitve ponudbe na spletnih straneh; - članstvo v mednarodnih organizacijah in združenjih (Zidanski 2005).«

»Glavno vlogo pri propagandi ima mednarodna aktivnost države in njenih institucij na vseh področjih političnega, znanstvenega, kulturnega in poslovnega delovanja. Lahko bi celo rekli, da smo od mednarodnih dejavnosti države odvisni (Zidanski 2005).« Za trženje kongresne dejavnosti Festivalne dvorane skrbi Albatros Bled. Albatros Bled je blagovna znamka podjetja Albatros kongresni servis, kongresno-turistična agencija d.o.o. Je vodilni slovenski profesionalni kongresni organizator PCO in DMC agencija. Nudijo popolne organizacijske, finančne, konferenčne, tehnične in turistične storitve pri organizaciji mednarodnih kongresov, konferenc in poslovnih srečanj na področju celotne Slovenije. Podjetje sta leta 1986 ustanovila Majda Zidanski in Andrej Ristič, kot prvo zasebno turistično agencijo v Sloveniji. Agencija

danes zaposluje šest ljudi in je polnopravna članica Kongresnega združenja ICCA6.

Slika 8: Logotip kongresno turističnega servisa Albatros (vir: Interno gradivo Albatrosa)

Kot je navedeno v (Zidanski 2005) marketing v kongresni dejavnosti zahteva nenehno sodelovanje nosilcev kongresne ponudbe z znanostjo, tehniko, gospodarstvom itd. ter z njihovimi združenji, ki te ponudnike predstavljajo (inštituti, univerze, univerzitetni profesorji, lokalne kampanje itd.). »Kongresi in sejmi so forum za znanost, tehniko, medicino in gospodarstvo. Pri tem je potrebno 6 International Congress and Convention Association.



upoštevati motive pobudnikov srečanj, ki so, med drugim, poslovna naravnanost njihovih odločitev in velika konkurenčnost med njimi. Vsekakor pa tudi tu, morda še bolj kot v drugih panogah, drži pravilo, da je najboljša propaganda »ustna propaganda«, ki ima največje učinke. Večina ljudi, ki se udeležuje kongresov, verjetno sama od sebe v to državo ne bi prišla. Tako pa so jih tja poslali, in če je bilo srečanje, ki so se ga udeležili, uspešno in dobro organizirano, so odšli s pozitivnim mnenjem o državi in njeni turistični ponudbi, o kateri bodo pripovedovali v svojem okolju, kjer delajo in živijo. Pa ne samo to. Tudi sami se bodo nekoč zopet vrnili kot turisti s svojimi družinskimi člani in prijatelji (Zidanski 2005).« Albatros skozi prepoznavanje potreb interesentov usmerja prireditelje na ustrezne dvoranske in nastanitvene lokacije. Med najatraktivnejše alpske lokacije spadajo Bled, Ljubljana, Portorož, Kranjska Gora in Laško. Kadar se prireditelji odločijo za organizacijo kongresa na Bledu, imajo na razpolago Festivalno dvorano ali dvorane blejskih hotelov. Glavna razlika med Festivalno dvorano in dvoranami blejskih hotelov je v velikosti prostorov. Hotelske dvorane sprejmejo do 300, Festivalna dvorana Bled pa je primerna za 500 ljudi.

Tabela 6: Nekateri blejski ponudniki kongresne dejavnosti (vir: Slovenski katalog ponudbe za področje kongresne dejavnosti 2007)

Leta 1998, po sprejetju občinskega srednjeročnega programa razvoja turizma »Bled 2004«, je postala kongresna ponudba strateška usmerite, ki se ji je posvetila posebna skupina, ki jo sestavljajo hotelirji, predstavniki infrastrukture, ki ima v lastni Festivalno dvorano, kongresno-turistična agencija Albatros ter Lokalna

PONUDNIKI ZMOGLJIVOSTI

Spletni naslov Največja dvorana

Število konf.

dvoran

Število hotelskih

sob Festivalna

dvorana Bled www.albatros-bled.com 500 4 -

Grand Hotel Toplice *****

(Sava hotels & resorts)

www.hotel-toplice.com 270 8 87

Hotel Golf **** (Sava hotels &

resorts)

www.hotel-golf-bled.cmo 350 9 150

Hotel Park **** (Sava hotels &

resorts)

www.hotel-park-bled.com 120 9 217

Hotel Vila Bled **** (Sportina

Group)

www.vila-bled.com 80 3 30

Best Western Kompas Hoteli

Bled ****

www.kompashotel.com 150 5 95

Hotel Lovec Best Western Premier

****

www.lovechotel.com 100 1 60



turistična organizacija Bled. V okviru te skupine je kongresna ponudba na Bledu od leta 1999 poenotena. »Kongresne cene« so dogovorjene in enotne za posamezne kategorije hotelov. Blejski hoteli tako ustvarijo 20 % do 30 % vseh prenočitev z udeleženci kongresov in drugih srečanj (Šmid 2001). 4.3. ODLOČITEV ZA ORGANIZIRANJE KONGRESA V FESTIVALNI DVORANI BLED Rezultati ankete (Zidanski 2005), ki sta jo med 1000 prireditelji/naročniki

kongresov in incentivov v Nemčiji decembra 2004 izvedla revija CIM7 in IMEX

8, so

pokazali, da o izbiri kraja dogodka (kongresni destinaciji) v največji meri (45,38 %) odločata management in upravni odbor (predstojništva), zatem marketinške službe (9,68 %) in stroka (9,68 %), le v 6,45 % event managerji. Ugotovili so tudi, da se 54,84 % prirediteljev o destinaciji odloča ob ogledih kapacitete na kraju samem in le 12,37 % na osnovi sejemskih in borznih informacij. Pravega partnerja prireditelji izbirajo na osnovi treh do štirih različnih ponudb. Izbira med več ponudniki pa še ne pomeni dokončnega partnerja, temveč šele začetek pogajanj o cenah in drugih pogojih. Eno izmed vprašanj je bilo: »Za koliko odstotkov želite znižati ponujene cene?« Odgovor večine prirediteljev je bil v povprečju za 11,19 %. Vsak tretji prireditelj bi želel ponujeno ceno za 11 % do 20 %, pri tem pa so bile navedbe odstotkov različne od 3 % do 50 %. Obstajajo pa tudi prireditelji, ki trdijo, da jim je barantanje tuje – saj niso na bazarju ali še bolj dramatično: skopost ni vrlina, temveč pomeni smrt za gospodarstvo. Zanimivo, da tretjina prirediteljev ne pogojuje zniževanja cen, temveč jim je pomembnejša kvaliteta storitev in kompetentnost partnerja, organizatorja, cena storitev pa jim ni tako pomembna. Anketa je prikazala tudi nekaj podatkov o lojalnosti prirediteljev. 57,69 % daje prednost kongresnim hotelom, ki cenovno odgovarjajo proračunu kongresa. 61,54 % organizatorjev sprejme tudi višjo ceno storitev po načelu raje izberem lokacijo (hotel, kongresni center), ki ga poznam in mu zaupam. Višje cene ne igrajo odločilne vloge. 78,48 % pa je pritrdilo, da sta poleg stroškov odločilnega pomena zaupanje in zvestoba. Prireditelji iščejo lokacijo, ki najbolj ustreza njihovim potrebam in zahtevam. Ocene zahtev od najpomembnejše (1) navzdol (do 6), si sledijo po naslednjem vrstnem redu: 1. dostopnost in lokacija centra/hotela 2. kvaliteta kongresnih prostorov in opreme 3. cena na udeleženca 4. turistične privlačnosti 5. možnost aktivnega preživljanja prostega časa 6. zabava, gastronomija 7 Conference Incentive Management, the European magazine for the meeting and incentive industry.

8 The Worldwide Exhibiton for Incentive Travel, Meetings and Events.



7. splošna turistična ponudba 8. trgovska ponudba »Iz vseh navedenih podatkov lahko sklepam, da kljub poplavi informacij na vse mogoče načine, ki jih današnja doba omogoča, zasedajo osebni stik, medsebojno sodelovanje in preverjena kvaliteta storitev prvo mesto pri uspešnosti promocije in prodaje kongresnih kapacitet in storitev (Zidanski 2005).« Festivalno dvoran bi se prirediteljem tako splačalo izbrati za kongresno lokacijo. Nahaja se v bližini blejski hotelov, ki so višje kategorije in nudijo sodobno opremljene sobe; logistika Bleda je enostavna – avta sploh ne potrebujemo, ker je vse na dosegu roke; organizator kongresov ima tradicijo, znanje in izkušnje; Bled nudi 2500 hotelskih in penzionskih namestitev, poleg tega je velika izbira postelj v privatnih sobah in apartmajih; na voljo je več hotelov, ki lahko sprejmejo veliko število udeležencev v enem objektu, poleg tega pa so hoteli eden poleg drugega; naravno okolje Bleda z okolico Julijskih Alp je izredno primerno za poslovna srečanja, saj narava polni ljudi z energijo in ustvarjalnostjo; Bled z okolico nudi veliko možnosti za zanimive incentive programe; Bled ima veliko prednost zaradi ugodnih prometnih zvez (letalskih, cestnih, železniških); Bled je eno najlepših alpskih letovišč, znan po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi (vir: http://www.kongresni-center-bled.si/kongresna_dejavnost).

Slika 9: Festivalna dvorana Bled leži na obrežju blejskega jezera (vir: Zavod za kulturo Bled)

4.4. STANDARDI KONGRESNIH DVORAN »Osnovne zahteve za hotelske kongresne dvorane so: Razsvetljava mora omogočati branje in pisanje brez naprezanja in ne sme biti šibkejša od 500 luxov. Postavitev razsvetljave mora omogočati uravnavanje intenzivnosti z enega mesta. Dnevna svetloba kot eden od pogojev, da se nek prostor imenuje kongresni, bo v ne tako oddaljeni bodočnosti eden najodločilnejših dejavnikov.



Delovni prostori morajo biti zaščiteni pred zunanjim in notranjim hrupom. Količina hrupa in šumov v dvorani ne sme preseči 40 dB. Meritve valjajo za prazne prostore z zaprtimi okni in vrati in vključeno razsvetljavo, klimatizacijo, projekcijsko tehniko in ozvočenjem brez signalov. V delovnih prostorih mora biti dovolj 220 voltnih vtičnic, kar pomeni, da mora imeti dvorana v izmeri 50 m² 8 vtičnic, za vsakih dodatnih 50 m² še po 4 vtičnice. Za vsako vtičnico je potrebno napeljati poseben električni krog z lastno varovalko. Za računalnike se zahteva varen priključek, ki omogoča napajanje v primeru izpada električne energije. Prav tako je potrebno zagotoviti posebno napeljavo in priključke za povezavo z medmrežjem. Kabine za simultane tolmače vgrajujejo na koncu dvorane, če je dvorana daljša od 30 m, jih je potrebno vgraditi ob strani. Prevajalci morajo dobro videti govornika in platno za projekcijo. Kot pomoč, ampak le kot pomoč, je dobro imeti v kabinah monitorje, ki prek TV kamere omogočajo tolmačem boljšo vidljivost. Prednja okenca na kabinah morajo biti visoka 120 cm in maksimalno široka, brez okvirjev, stranska okenca naj merijo v višino 110 cm. Vsaka kabina mora imeti svojo klimatizacijo. Kongresna dvorana naj ima do 6 kabin širine 250 cm, globine 240 cm in višine 230 cm. Od tega mora biti ena kabina široka 320 cm. Glede drugih določil morajo kabine ustrezati dokumentu ISO 2603. Za kompromisno rešitev vedno lahko uporabljamo montažne (prenosne) kabine. Njihove dimenzije so 200 cm višine, 160 cm globine, širina pa je odvisna od števila prevajalcev. Za enega ali dva prevajalca 160 cm, za dva ali tri 240 cm, za tri ali štiri 320 cm. Tudi te kabine morajo imeti okenca spredaj in ob strani. Določila za prenosne kabine definira dokument ISO 4043 (Zidanski 2005).« »Osnovna tehnična opremljenost kongresnih dvoran:

- kvalitetno ozvočenje z brezžičnimi mikrofoni, - projekcijsko platno z dimenzijami, ki omogočajo dobro vidljivost vsem

udeležencem v dvorani, tudi tistim v zadnjih vrstah, - v prirejenih dvoranah prenizek strop dvorane in viseča svetlobna telesa

onemogočajo dobro vidljivost, - obvezen del opreme vsake dvorane sta po dva grafoskopa in diaprojektorja;

zaradi običajno slabe razsvetljave dvoran so potrebne močnejše žarnice; priporočajo projektorje z žarnicami 400 W/36V, za velike odmike med projektorjem in platnom pa celo 575 W žarnice,

- diaprojektorji morajo imeti okrogle kasete s kapaciteto 80 diapozitivov; nujno pa je imeti več takih kaset,

- »flip charts« (bloki velikega formata na stojalu) in »white boards« (bele plošče za pisanje),

- LCD video data projektorji so kot medij vstopili v kongresno dejavnost; čedalje bolj se uporabljajo zlasti za projeciranje z računalnikom (Zidanski 2005).«

»Naprave za simultano prevajanje se kongresnim hotelom ne izplača kupiti, ker je draga in zahteva dobro vzdrževanje ter zelo izkušenega tehnika. Bolje je najeti specializirane ponudnike teh storitev (Zidanski 2005).«



»Dvorane potrebujejo tudi posebno opremo prostora, ki je namenjen novinarjem in kongresnemu sekretariatu. Prostor za novinarje (press center) je poseben prostor v neposredni bližin kongresne dvorane in/ali preddverja, kjer se zadržujejo akreditirani novinarji. Dostopnost do glavnih kongresnih prostorov je neobhodna. Med obvezno opremo sodi zadostno število računalnikov s tiskalniki in medmrežno povezavo (število računalnikov je odvisno od števila novinarjev), telefonske in faks linije, fotokopirni pripomočki (stroj, papir, kasete, pisala, spenjači itd.), hostese/informatorji za pomoč novinarjem ter primerno mirno delovno okolje s primerno razsvetljavo. Kongresni sekretariat zahteva uporabnost faksa 24 ur na dan, stalno povezavo z medmrežjem, možnost angažiranja poslovne tajnice, možnost fotokopiranja 24 ur na dan, računalnik, tiskalnik, multimedijski projektor, diaprojektor in zasebnost prostora (Zidanski 2005).«



5. RAZISKAVA Namen raziskave je bil dobiti vpogled v izkoriščenost Festivalne dvorane Bled. Zanimala nas je fizična zasedenost Festivalne dvorane, zasedenost in kapacitete kongresnih dvoran blejskih hotelov ter SWOT analiza dvorane. Pri raziskavi zasedenosti Festivalne dvorane s strani kongresov, smo med kongresne dogodke vključili tudi simpozije, konference, seminarje in znanstvene sestanke, ker gre pri vseh oblikah za strokovna srečanja, ki spadajo v kongresno dejavnost oziroma kongresni turizem. 5.1. ZASEDENOST FESTIVALNE DVORANE S STRANI KONGRESOV Po besedah ga. Zidanski, ustanoviteljice in lastnice agencije Albatros: »Izgradnja Festivalne dvorane Bled leta 1961 je bila odlična ideja. Do leta 1961 je bila na Bledu za vse prireditve, kongrese in druga srečanja na razpolago samo dvorana Kazina hotela Park. Festivalna dvorana je postala prva slovenska dvorana. V njej so vrsto let prirejali najrazličnejše dogodke od šahovskih turnirjev, 1. slovenske popevke, nastope folklornih skupin, zabave za goste blejskih hotelov in še in še. Takrat je bila dvorana v lasti podjetja HTC, ki je skrbelo za celotno infrastrukturo Bleda. Pester program je narekoval njeno maksimalno izkoriščenost. Danes dvorana ostaja neizkoriščena. Za trženje kongresne dejavnosti so bila zlata leta Festivalne dvorane od leta 1979–1986. Leta 1985 smo dosegli rekord. Dvorana je bila za kongresne namene zasedena kar 175 dni oziroma celo kongresno sezono.« V zadnjih letih je zasedenost dvorane sledeča: LETO ŠTEVILO

KONGRESOV POVPREČNO

TRAJANJE KONGRESA (v

dnevih)

ZASEDENOST FDB S

STRANI KONGRESNE DEJAVNOSTI

(v dnevih)

ZASEDENOST FDB S


V % 2006 13 3 39 11 % 2007 19 5 95 26 % 2008 10 3 30 8 % 2009 9 3 27 7 % 2010 7 3 21 6 % 2011 10* 4 40* 11 %*

*Pogodbe podpisane do konca meseca junija 2011. Dogovori so v teku še za 2 kongresa v Festivalni dvorani. Število kongresov za leto 2011 ni dokončno.

Tabela 7: Zasedenost Festivalne dvorane Bled s strani kongresne dejavnosti (vir: Interno gradivo Albatrosa)



Zasedenost Festivalne dvorane Bled s strani kongresov

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

2006 2007 2008 2009 2010 2011

Leta

Del

ež z

ased

eno

sti

(v %

)

Kongresna zasedenost

Graf 4: Zasedenost Festivalne dvorane Bled s strani kongresne dejavnosti

Kongresna sezona v Festivalni dvorani je le spomladi in jeseni. Zato je podatek o zasedenosti dvorane leta 1985 (dvorana zasedena 175 dni oz. 48 %) odličen. Dvoranske kapacitete so bile maksimalno izkoriščene polovico leta oz. celo kongresno sezono in to samo s strani kongresne dejavnosti. Razlog za slabo trženje kongresov v letu 2009 in 2010 je gospodarska kriza. Recesija je najmočneje vplivala prav na segment poslovnega turizma, v katerem se je turistični promet zmanjšal tudi do 40 %. Varčevanje je bilo prisotno tako pri sponzorjih poslovnih srečanj kot tudi pri udeležbah. Strokovna področja niso imela sredstev za organizacijo mednarodnih kongresov. V Festivalni dvorani niso uspeli bistveno povečati deleža najbolj donosnih najemov dvoran. Leto 2008 je bilo leto predsedovanja, kar pomeni, da so se zborovanja odvijala po hotelih in na Brdu pri Kranju. Udeleženci kongresov so na Bledu koristili le nastanitvene možnosti. Iz Tabele 6 je razvidno, da je bila v zadnjih šestih letih dvorana najbolj zasedena v letu 2007 (26 %). V tem letu je Albatros organiziral 45 kongresov. Od tega se jih je 19 izpeljalo v Festivalni dvorani Bled. Po letu 1992 so blejski hoteli (GH Toplice, hoteli Golf, Park, Kompas, Jelovica, Astoria, Ribno in Lovec) začeli svoje prostore spreminjati v kongresne dvorane. S kongresnim turizmom so v svoje hotele privabljali nove ljudi. Ob plačilu nastanitve je gostu koriščenje kongresne dvorane pripadalo. Gostje so torej zastonj koristili hotelske dvorane, hoteli pa so s tem povečali zasedenost sob. Ob tem so se manjši kongresi (od 100 do 250 ljudi) iz Festivalne dvorane začeli »seliti« v dvorane hotelov. Dvorana je počasi postajala uporabna le še za večje kongresne družbe (od 250 do 750 ljudi). Poleg hotelskih kongresnih dvoran je na zmanjšanje povpraševanja vplival tudi na novo zgrajen Grand hotel Bernardin*****, prvi kongresni hotel v Sloveniji. Kongresni center Bernardin danes ponuja 16 dvoran fleksibilne konstrukcije, ki omogoča različne postavitve. Skupna kapaciteta je primerna za 2600 ljudi. Novejši kongresni centri in hotelske dvorane so s pestrejšo in atraktivnejšo ponudbo prehiteli Festivalno dvorano Bled.



LETO ŠT. VSEH ORGANIZIRANIH

KONGRESOV

ŠT. KONGRESOV

V FDB

% KONGRESOV

V FDB

NAJBOLJ POGOSTA

PRIREDITEVNA LOKACIJA

(KONGRESNI CENTER)

2006 31 13 42% Festivalna dvorana





2011 32* 10* 31%* Festivalna dvorana

*Pogodbe podpisane do konca meseca junija 2011. Dogovori so v teku še za 2 kongresa v Festivalni dvorani. Število kongresov za leto 2011 ni dokončno.

Tabela 8: Albatroseva statistika kongresov po letih (vir: Interno gradivo Albatrosa)

Iz Tabele 8 je razvidno celotno število kongresov, ki je jih Albatros organiziral v določenem letu in število kongresov, ki jih je Albatros organiziral v Festivalni dvorani Bled. Opazimo lahko, da Albatros od leta 2006 do danes največ kongresov priredi v Festivalni dvorani Bled. Po besedah Majde Zidanski: »Od vseh kongresov, ki jih organiziramo v enem letu, jih 70 % organiziramo na Bledu.« 5.2. ZASEDENOST FESTIVALNE DVORANE S STRANI KULTURNEGA PROGRAMA V letu 2010 so dosegli 109 dni izrabe dvorane v celoti, kar je 30 % zasedenost na letni ravni in 18 % bolje kot v preteklem letu (89 dni). Dejstvo pa je, da je šlo v večji meri za poldnevne ali večerne dogodke (predvsem prireditve), ki so prihodkovno manj donosne. Zato je bil finančni prihodek le za 3,6 % višji kot prejšnje leto. Če od celotne, torej 30 % zasedenosti, odštejemo 6 % (zasedenost s strani kongresov leta 2010) ugotovimo, da je bila dvorana v kulturnem dogajanju zasedena 24 % oziroma 88 dni. Zavod za kulturo Bled po do sedaj zbranih rezervacijah z veseljem ugotavlja, da se stanje za leto 2011 na poslovnem delu spet izboljšuje (vir: Poslovno poročilo ZZKB za leto 2010).

LETO ZASEDENOST FDB S

STRANI KULTURNIH DOGODKOV

OZ. PRIREDITEV

(v dnevih)

ZASEDENOST FDB S

STRANI KULTURNIH DOGODKOV

OZ. PRIREDITEV

V % 2009 62 17 %



0

5

10

15

20

25

30

35

J anuar

Februar

Mare

cApril

Ma j

J unijJ ulij

Avgust

S eptem

ber

Okto

ber

Nove

mber

Dece

mber

Š tevilo dniv mesecu

Š tevilozasedenihdni

2010 88 24 %

Tabela 9: Zasedenost Festivalne dvorane Bled s strani kulturnega programa (vir: Interno gradivo ZZKB)

V letu 2009 se je v Festivalni dvorani zgodilo 62 kulturnih dogodkov oz. prireditev, kar pomeni 17 % zasedenost dvorane. V letu 2010 se je odstotek zasedenosti povečal za 7 %, kar pomeni, da so v letu 2010 organizirali 26 prireditev več. Za leto 2008 statistika ni bila narejena. Pred tem je s Festivalno dvorano Bled upravljala Infrastruktura Bled in ne Zavod za kulturo Bled, zato podatkov za prejšnja leta ne omenjamo.

Tabela 10 in 11: Celotna zasedenost Festivalne dvorane v letu 2010 in 2009 (vir: Statistika Festivalne dvorane Bled)

Graf 5: Celotna zasedenost Festivalne dvorane v letu 2010

2010 VSEH DNI ZASEDENIH

DNI Januar 31 1 Februar 28 4 Marec 31 8 April 30 12 Maj 31 9 Junij 30 14 Julij 31 20 Avgust 31 7 September 30 10 Oktober 31 6 November 30 4 December 31 14 SKUPAJ 365 109 ODSTOTEK 100% 30%

2009 VSEH DNI ZASEDENIH

DNI Januar 31 4 Februar 28 4 Marec 31 5 April 30 9 Maj 31 2 Junij 30 3 Julij 31 17 Avgust 31 8 September 30 4 Oktober 31 9 November 30 6 December 31 18

SKUPAJ 365 89 ODSTOTEK 100% 24%



Iz grafa zasedenosti za leto 2010 je razvidno, da je Festivalna dvorana najbolj obremenjena v juniju in juliju, ko se na Bledu v okviru Zavoda za kulturo Bled odvijata dva največja glasbena festivala Festival Bled in Okarina etno festival. Ta podatek ni ravno konstruktiven, ker je dvorana v tem času zasedena, le v primeru slabega vremena. Poleg junija in julija opazimo večjo izkoriščenost dvorane v mesecu decembru. Od štirinajstih zasedenih dni v decembru, jih več kot polovica pripada biatlonu, ki se v tem času odvija na Pokljuki. Festivalna dvorana je takrat akreditacijsko prizorišče za vse zveste obiskovalce teka na smučeh.

0

5

10

15

20

25

30

35

J anuar

Februa r

Mare

cApril

Maj

J unijJ ulij

Avgust

S eptem

ber

Okto

ber

November

December

Š tevilo dniv mesecu

Š tevilozasedenihdni

Graf 6: Celotna zasedenost Festivalne dvorane v letu 2009

V letu 2009 opažamo največjo izkoriščenost julija, ko je čas Festivala Bled in decembra, ko poteka pokljuški biatlon. Razlog, da so v juniju zasedeni le trije dnevi, je Festival Bled, ki se je tega leta pričel z julijem. Razlog za visoko izkoriščenost dvorane v decembru je tradicionalni biatlon. Z dobljenimi vrednostmi o celotni zasedenosti dvorane ter kongresni in kulturni zasedenosti smo izračunali kakšen delež izkoriščenosti dvorane predstavljajo kongresi in kakšen delež zaseda kulturni program. Procentualne vrednosti so prikazane na Grafu 7 (za leto 2010) in Grafu 8 (za leto 2009).

Zasedenost Festivalne dvorane v letu 2010

Kongresi; 20%

Kulturni program; 80%

Graf 7: Kulturna in kongresna zasedenost Festivalne dvorane v letu 2010



Zasedenost Festivalne dvorane v letu 2009

Kongresi; 29%

Kulturni program; 71%

Graf 8: Kulturna in kongresna zasedenost Festivalne dvorane v letu 2009

Ocena strukture obiskovalcev

15%

85%

turisti

domačiobiskovalci

Graf 9: Ocena strukture obiskovalcev Festivalne dvorane Bled (vir: Del elaborata o Festivalni dvorani Bled)

Na Zavodu za kulturo Bled ocenjujejo, da Festivalno dvorano obiskujejo predvsem domači obiskovalci (85 %). 5.3. ZASEDENOST KONGRESNIH DVORAN BLEJSKIH HOTELOV Bled je ena vodilnih slovenskih kongresnih lokacij, saj s svojo infrastrukturo omogoča organizacijo najzahtevnejših mednarodnih in domačih strokovnih, športnih in kulturnih srečanj ter prireditev. Privablja poslovneže, umetnike, športnike, raziskovalce, rekreativce, stare in mlade z vsega sveta. S svojo lepoto jih očara in prepriča, da se radi vračajo. Na Bledu se s kongresno dejavnostjo, poleg kongresnega centra, ukvarjajo številni hoteli. Ti z lastnimi dvoranami omogočajo poslovna srečanja, konference, znanstvene sestanke, simpozije, seminarje, panelne diskusije, poslovne sestanke, skupščine in prezentacije. V nadaljevanju so prikazani glavni »konkurenti« Festivalne dvorane, njihove kapacitete ter ocena zasedenosti Jupiter dvorane hotela Golf, ki je glede na kapacitete, najbolj primerljiva s Festivalno dvorano. Natančne podatke



zasedenosti dveh največjih verig blejskih hotelov žal nismo dobili, sodelovanje pa je podprla Vila Bled, zato je natančneje prikazano njeno stanje kongresne zasedenosti. GRAND HOTEL TOPLICE ***** (Sava hoteli Bled) Najznamenitejši blejski hotel za katerega velja, da se iz njegovega salona in večine sob razprostira najlepši pogled na Blejsko jezero. Bil je prizorišče številnih pomembnih dogodkov in v njem so bivali mnogi eminentni gostje, danes pa ga obiskujejo tisti, ki želijo največ. V letu 2002 prenovljeni hotel goste pomirja s tradicionalnim stilom, privablja s harmonijo izbrane opreme in jih razvaja z razkošnim udobjem. Grand Hotel Toplice je poznan po vrhunski izvedbi najzahtevnejših poslovnih, izobraževalnih, družabnih in protokolarnih prireditev. Slušateljem je na razpolago pet dvoran z obilo dnevne svetlobe in pogledom na jezero. V hotelskih restavracijah Grand in Julijana povezujejo slastne jedi s ponudbo odličnih slovenskih vin. V hotelskem termalnem kopališču izvira vrelec zdravilne vode, ki ugodno vpliva na notranje organe in živčevje. Gostje si lahko obnovijo moči in povrnejo notranje ravnovesje z obiskom prijetnega manjšega wellness centra - Studia Luisa. Na voljo pa jim je tudi letno jezersko kopališče z zasebno hotelsko plažo ter privatna čolnarna (vir: Spletna stran Sava hotelov Bled). HOTEL GOLF **** (Sava hoteli Bled) Hotel Golf se nahaja v mirnem okolju v samem središču Bleda. Ponaša se s čudovitim razgledom na jezero, otok, blejski grad in Julijske Alpe. Hotel Golf je sodoben konferenčni in wellness hotel, član priznane mednarodne skupine hotelov Conde Nast Johansens. Hotel je po zgraditvi nove dvorane Jupiter s 350 sedeži in pogledom na jezero postal največje konferenčno središče na Bledu. Slušateljem je na voljo še 5 dvoran in dva poslovna apartmaja, ki lahko sprejmejo od 10 do 200 oseb. Sodobni konferenčni prostori in tehnična oprema, razstavne površine, pestre možnosti za izvedbo družabnih dogodkov ter zanesljive spremljevalne storitve so zagotovilo za uspeh sleherne konference, srečanja ali prireditve. Za sproščene trenutke ob kavi ali koktejlu je gostom na voljo aperitiv bar, za kulinarične užitke pa bodo poskrbeli v številnih restavracijah Sava Hotelov Bled. Gostom je na razpolago tudi novi wellness center Živa. V termalnem bazenskem delu je 380 m2 vodnih površin, center savn z ohlajevalnim zunanjim bazenom in whirlpoolom na terasi. Wellness center ponuja pester program storitev za nego, lepoto in sprostitev telesa (vir: Spletna stran Sava hotelov Bled). HOTEL PARK **** (Sava hoteli Bled) Hotel Park se nahaja v samem središču Bleda, neposredno na obali Blejskega jezera. Za organizacijo raznovrstnih dogodkov ponuja osem konferenčnih prostorov z dnevno svetlobo ter pogledom na jezero, grad in Julijske Alpe. Prijazno in učinkovito osebje hotela bo poskrbelo, da bodo dejavnosti potekale nemoteno. Za sprostitev in rekreacijo so gostom na voljo velik notranji bazen z ogrevano termalno vodo, whirlpool, savna, solarij, fitnes in center tajskih masaž. V hotelu Golf, ki je od hotela Park oddaljen cca. 300 m, pa je gostom na razpolago še Wellness Živa, ki obsega termalne bazene, svet savn ter center lepote telesa in duha. V hotelu sta še restavracija in picerija Rikli s široko ponudbo vrhunsko pripravljenih ribjih in mesnih jedi, testenin in pic. Hotelski slaščičarji že od leta



1953 pečejo originalno blejsko kremno rezino (vir: Spletna stran Sava hotelov Bled) . HOTEL ASTORIA BLED *** Šolski hotel Astoria je od leta 2000 naprej v upravljanju Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled in je učni center za študente hotelirstva in gostinstva. V hotelu študenti izvajajo vaje iz strokovnih predmetov kuharstva in strežbe ter opravijo začetni del praktičnega izobraževanja. Hotel se nahaja v središču Bleda, od jezera je oddaljen le 300 m. Od leta 2006 nudijo 24 standardnih sob in 48 prenovljenih sodobno opremljenih sob, 4 kongresne dvorane z multimedijsko tehnično opremo, hotelsko kavarno in kozmetični salon z možnostjo različnih masaž. Od leta 2004 uspešno upravljajo z restavracijo na blejskem gradu, kjer nudijo raziskovanje grajskih kotičkov pod vodstvom blejskega grofa, začinjeno s kulinaričnimi doživetji moderno obarvane tradicionalne slovenske kulinarike (vir: Spletna stran hotela Astoria). BEST WESTERN KOMPAS HOTELI BLED *** Best Western Kompas Hotel je s petimi, po velikosti različnimi (20-150 sedežev) in multimedijsko opremljenimi sejnimi dvoranami, priljubljena izbira za organizatorje seminarjev, kongresov ter poslovnih srečanj. Na željo se poskrbi za razna slavnostna kosila, večerje, srečanja ali sprejeme, prav tako pa tudi za preprosta delovna kosila ter odmore. Hotel se nahaja na mirnem okolju na vrhu hriba ter nudi 95 stilno opremljenih sob ter apartmajev. Polovica se jih ponaša s prečudovitim pogledom na jezero. Hotelska ponudba se zaokrožuje z bazenom, savno, fitnesom in masažnim salonom ter dvorano za squash (vir: Spletna stran hotela Kompas Bled). HOTEL LOVEC BEST WESTERN PREMIER **** Hotel Lovec stoji v centru Bleda, le nekaj korakov od obale Blejskega jezera in osrednjega parka. Iz hotela se odpira čudovit pogled na jezero, na bližnje Julijske Alpe in Karavanke. Leta 2005 je bil popolnoma prenovljen in je tako postal sodoben in privlačen hotel kategorije štirih zvezdic, ohranil pa je duh prijetnega hotela z dolgoletno tradicijo in zgodovino. Ima 52 ekskluzivnih in moderno opremljenih sob in 8 apartmajev. Za organizacijo različnih seminarjev, konferenc in drugih srečanj je v hotelu na voljo konferenčna dvorana, ki sprejme do 150 udeležencev (vir: Spletna stran hotela Lovec Bled). HOTEL VILA BLED **** (Sportina Group) Hotel Vila Bled je nekdanja predsedniška rezidenca Josipa Broza – Tita. Je edini hotel na Bledu z veličastnim parkom na petih hektarih ob jezerskem obrežju. Trideset prenovljenih apartmajev in sob navdušuje goste s svojo prostornostjo in elegantnim pohištvom v slogu petdesetih let, dve prenovljeni konferenčni dvorani za 40 in 80 oseb pa se lahko pohvalita z naravno dnevno svetlobo in sta idealni za pomembna poslovna in družabna srečanja. Bližnji paviljon Belvedere s čudovitim razgledom na jezero je odlična lokacija za različne sprejeme. Goste razvajajo z izbrani masažnimi storitvami, sprostitvenimi kopelmi in različnimi savnami. V zavetju hotelskega parka je gostom na voljo teniško igrišče in letno hotelsko kopališče (vir: Spletna stran hotela Vila Bled).



HOTEL JELOVICA *** Hotel Jelovica Bled se nahaja v zdraviliškem parku ob Blejskem jezeru v starem mestnem jedru. Ima konferenčni center s tremi dvoranami. Najmanjša dvorana sprejme 26, srednja 50, največja pa 80 oseb. Poleg dvoran pa lahko gostje koristijo tudi hotelski klub (biljard, namizni nogomet, pikado, plesišče), center za lepoto in zdravje Zeleni klub (fitness, bazen, savne, masaže, bionergijsko zdravljenje) ter poletni vrt (vir: Spletna stran hotela Jelovica Bled).

HOTEL

m²

kino

razred

banket

sprejem

GH Toplice **** Grand II+III (deljiva) 326 270 160 300 350

Panorama I+II+III (deljiva) 213 150 80 120 200

Predsedniški salon 112 40 30 - 30

Soba za bridž 36 20 16 - - Salon Jezero 154 - - - 150 Hotel Golf **** Jupiter A+B (deljiva)

335 350 180 260 420

Concordia 283 230 150 160 300 Libertas 116 100 60 - 120 Flora, Venera (vsaka)

91 80 40 - 80

Aurora (postavitev 10)

84 - - - -

2 Poslovna apartmaja

36 - - - -

Hotel Park **** Prešeren I+II (deljiva)

139 120 60 80 70

Cankar 131 110 72 60 120 Kosovel 69,5 55 30 40 40 Bartol, Finžgar, Gradnik, Jenko (vsaka)

63 45 24 - -

BW Kompas Hoteli Bled ****

Jezerska dvorana 207 150 - - - Grajska, Triglavska dvorana (združljivi)

140 80 60 50 50

Riklijeva, Blejska dvorana (vsaka) 74 50 40 30 30

Hotel Lovec BW Premier ****

Sejna dvorana 185 150 100 100 130 Hotel Vila Bled



**** Koncertna dvorana

147 80 70 60 150

Konferenčna dvorana

75 40 30 - -

Paviljon Belvedere

108 - - - 60

Hotel Astoria *** Dvorana I 114 120 60 -

-

Dvorana II 60 55 40 -

-

Dvorana III 65 60 40 -

-

Dvorana I + II 174 150 80 -

-

TV dvorana 30 30 20 -

-

Hotel Jelovica ***

Dvorana A 122 80 80 40 - Dvorana B 67 40 50 20 - Dvorana C 38 - 26 - -

Tabela 12: Blejski hotelski ponudniki kongresne dejavnosti in njihove dvoranske kapacitete (vir: Podatki so pridobljeni iz http://sl.slovenia-convention.com/priprava-na-

dogodek/mesta-srecanj/ ter spletnih strani omenjenih hotelov)

Iz Tabele 12 je razvidno, da se kapacitetam Festivalne dvorane najbolj približa dvorana Jupiter, ki se nahaja v prostorih hotela Golf. Dvorana Jupiter je primerna za 350 oseb, Festivala pa za 500. Opisna ocena Elvire Krupić, vodje marketinga in prodaja pri Sava hotelih Bled je: »Dvorana Jupiter je zagotovo bolj zasedena kot Festivalna dvorana, kar je povsem logično, saj je Festivalna zanimiva samo za velike kongrese. Absolutno pa so ti veliki kongresi in dobra zasedenost Festivalne v pomembnem interesu tudi naši družbi, saj se vedno vključimo poleg z namestitvami in gostinskimi storitvami.« Po besedah Majde Zidanski: »Dvorana Jupiter je trikrat bolj zasedena kot Festivalna, ker v njej potekajo manjši dogodki večkrat na dan. Od tega se v tej dvorani izvede le ena tretjina kongresov. Na večjo zasedenost v veliki meri vpliva možnost delitve dvorane na dva dela. Tako se lahko v eni dvorani nemoteno odvijata dva dogodka hkrati.« LETO ŠTEVILO

KONGRESOV* POVPREČNO

TRAJANJE SEMINARJEV (v

dnevih)

ZASEDENOST VILE BLED S


(v dnevih)

ZASEDENOST VILE BLED S


V % 2009 35 1 35 10% 2010 51 1 51 14% 2011 17(do aprila) 1 17 5%



*V število kongresov so zajeti samo poslovni dogodki seminarji; izključeni so vsi protokolarni dogodki in gala večerje.

Tabela 13: Zasedenost Hotela Vila Bled **** s strani kongresne dejavnosti (vir: Interno gradivo Vile Bled)

Tabela 13 prikazuje zasedenost Hotela Vila Bled **** s strani kongresne dejavnosti. Prikazano je le število poslovnih seminarjev. Hotel glede na sestavo (ima 31 sob) in le dve dvorani ni najboljši predstavnik kongresne dejavnosti. Večina dogodkov, ki jih sprejmejo so pol poslovne narave in kombinirane z drugimi dejavnostmi, kot so poroke, družabna srečanja. Podatki so predstavljeni le za leto 2009, 2010 in do aprila 2011, saj prejšnja leta hotel ni bil v upravljanju družbe Sportina Group. Glede na raziskavo o kapacitetah in zasedenosti dvoran blejskih hotelov smo ugotovili, da hotelske dvorane težko primerjamo s Festivalno. Nobena izmed hotelskih dvoran ne more sprejeti takšnega števila ljudi kot Festivalna dvorana. Manjša strokovna srečanja se tako vedno odvijajo v hotelskih dvoranah, večja pa so dodeljena Festivalni dvorani. Kongresna srečanja se povečini organizirajo le v Festivalni. Festivalna dvorana Bled torej ima svoje »stranke«. Pri »kongresnih cenah« do razpotij ne prihaja saj so lokalno dogovorjene in enotne. Hoteli o aranžmajih in prireditveni lokaciji sodelujejo s Festivalno. Blejski hoteli s svojimi konferenčnimi dvoranami ne konkurirajo Festivalni dvorani Bled. Razlogi, da so konferenčne dvorane hotelov bolj zasedene kot Festivalna so: deljivost konferenčnih dvoran (istočasno potekata v eni dvorani dva dogodka), neplačljivost dvorane (udeleženci plačajo nastanitev in dvorana je zastonj), dogodki so krajše narave, zato jih v enem dnevu lahko organizirajo več. 5.4. SWOT ANALIZA Če želi turistična organizacija na trgu ponuditi storitve, ki bodo omogočale doseganje koristi organizaciji, turistom in okolju, mora znati analizirati svoje notranje in zunanje okolje. Analizo zunanjega in notranjega okolja lahko opravimo s pomočjo ene izmed strateških metod analiziranja, s t.i. SWOT analizo (začetnice angleških besed: Strenghts, Weaknesses, Opportunities in Threats). Z analizo stanja znotraj organizacije presojajo tiste lastnosti, ki lahko predstavljajo prednosti ali slabosti za njen nastop na trgu. Z analizo zunanjega okolja iščejo priložnosti in nevarnosti, da bi lahko aktivno vplivali na uresničevanje poslanstva in ciljev organizacije. Postopek ugotavljanja prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti morajo opraviti čimbolj natančno in ne zgolj površno pomisliti na nekaj »plusov« in »minusov« organizacije (Brezovec 2000). »Bistvo SWOT analize je v tem, da ovrednotimo in temeljito analiziramo stanje na tržišču ter informacije, ki se nanašajo na preteklo, sedanje in prihodnje obdobje. Vse to prispeva k kakovostnem strateškem načrtovanju (Vukovič, Završnik 2010).« 5.4.1. Analiza zunanjega okolja (analiza priložnosti in nevarnosti) Organizacija mora spremljati ključne silnice makrookolja (demografsko-ekonomske, tehnološke, politično-pravne in družbeno-kulturne) in pomembne udeležence v mikrookolju (kupce, konkurente, distributerje, dobavitelje), ki vplivajo na njeno sposobnost ustvarjanja dobičkov. Poslovna enota mora zgraditi sistem trženjskega obveščanja, da zazna trende in pomembna dogajanja. Za vsak



trend ali dogajanje mora poslovodstvo identificirati z njim povezane priložnosti in nevarnosti. Glavni namen spremljanja okolja je zaznavanje novih trženjskih priložnosti. Trženjska priložnost se nanaša na področje kupčeve potrebe ali potencialno zanimanje, ki obeta podjetju dobiček. Priložnosti se lahko ponudijo v številnih oblikah in tržniki morajo biti dobro usposobljeni za njihovo prepoznavanje. Podjetje sedaj uporabi analizo tržnih priložnosti, da določi privlačnost in verjetnost uspeha za vsako priložnost. Nevarnost v okolju je izziv, ki ga sproži neugoden trend ali dogodek, ki bi v odsotnosti obrambne trženjske akcije povzročil zmanjšanje prodaje ali dobička. Nevarnosti je treba razvrstiti glede na resnost in verjetnost pojava (Kotler 2004).

5.4.2. Analiza notranjega okolja (analiza prednosti in slabosti) Vsaka organizacija mora oceniti svoje notranje prednosti in slabosti. Jasno je, da ji ni treba popravljati vseh svojih slabosti. Pri tem se poraja vprašanje, ali naj se poslovna enota omeji na tiste priložnosti, kjer ima zahtevane prednosti, ali naj razmisli o boljših priložnostih, kjer bi morda morala še pridobiti ali razviti določene prednosti (Kotler 2004). Poleg tega je pomembno, da ustrezno reagiramo glede na vire. Viri v veliki meri vplivajo na vse procese in vrednosti v organizaciji (Vukovič, Završnik 2010). 5.4.3. SWOT analiza Festivalne dvorane Bled Na Zavodu za kulturo Bled so manj podrobno SWOT analizo že izdelali (Del elaborata o Festivalni dvorani Bled). Izpostavila bom njene ključne dele. Prednosti:

• Festivalna dvorana je edini objekt na Gorenjskem, v katerem je moč ustrezno organizirati kongrese, srečanja in prireditve za število do 500 oseb;

• Bled z ugodno geografsko lego (bližina letališča, avtocesta) in centralno lociranimi objekti v lepem naravnem okolju predstavlja atraktivno prizorišče za organizacijo domačih in mednarodnih srečanj, ki se odvijajo v dvorani;

• vzporedna ponudba sob v hotelih in organizacija turističnih storitev za tako število udeležencev v kraju obstoji in ima tradicijo;

• konkurenčne dvorane so šele v Ljubljani (Cankarjev dom, Union); • kongresni turizem je opredeljen v razvojni strategiji turizma na Bledu kot

temeljna usmeritev; • Festivalna dvorana je edina dvorana na Gorenjskem, ki lahko služi ustrezni

organizaciji kulturnih prireditev na višjem nivoju; • v strateškem načrtu trženja za naslednje petletno obdobje kongresni in

poslovni gostje, prav tako pa turisti, ki želijo kulturno ponudbo v kraju dopusta, predstavljajo dve izrazito opazni strukturi obiskovalcev Bleda, na katere bodo s tržnimi aktivnostmi skušali vplivati tudi v bodoče.

Slabosti:

• Festivalna dvorana, kakršna je danes, je bila prenovljena pred dvajsetimi leti. V tem času so se potrebe pri organizaciji kongresov in seminarjev



spremenile in teh sprememb se ni spremljalo z ustreznimi posodobitvami in spremembami;

• tehnična oprema v dvorani je že v izteku “življenjske dobe”, del opreme za projekcije filmov je bil v preteklosti prodan in tudi tu so posodobitve nujne;

• opazne so poškodbe na objektu; • s 500 sedeži je dvorana premajhna za organizacijo visoko kvalitetnih

prireditev, kjer nastopajo znani izvajalci, saj vstopnina ne more pokriti visokih stroškov honorarjev;

• visoki stroški amortizacije glede na tržno situacijo in cene ne morejo biti pokriti samo z najemninami za dvorane in aranžmaji v dvorani, ampak terjajo povezave z drugimi objekti ali partnerji, ki posredno ustvarjajo svoje dohodke iz aranžmajev, ki pridejo na Bled, ker jim dvorana nudi možnosti za delo;

• v kraju so še vedno prisotni aranžmaji za 250–300 oseb, ki se odvijajo v za to neprimernih prostorih (preurejene restavracije, plesne dvorane), včasih zaradi pritiska organizatorjev na cene (brez najemnine za dvorane, če bodo koristili gostinske storitve), včasih pa tudi hotelov v želji za dohodkom (kava odmor, kosila). Taki aranžmaji niso na nivoju pričakovane kvalitete, izpadejo slabše kot pri konkurenci (npr. v Portorožu) in predstavljajo izgubljeno možnost za Festivalno dvorano, kjer bi zadeve lahko potekale veliko bolj na nivoju.

Priložnosti: Z obnovljeno Festivalno dvorano bi imeli priložnosti predvsem za :

• Organizacijo kongresov in prireditev na visokem in profesionalnem nivoju; • znani so multiplikativni učinki kongresov na turistično (hoteli, lokali,

storitve) in drugo gospodarstvo (trgovina, transport itn.) in s povečanjem števila kongresov bi se dvignila potrošnja v celem kraju;

• pridobili bi stalno mesto za press center, ki je potreben pri velikem številu prireditev, ki se bodo tudi v bodoče odvijale na Bledu;

• naše možnosti v konkurenčnem boju s kongresnimi centri doma in v tujini bi se s tem povečale;

• dobili bi možnost za komercialno uspešnejše prireditve; • skupaj z Mednarodno šolo za management (IEDC), ki se nahaja v neposredni

soseščini, in ki se glede na strukturo, več manjših dvoran, s Festivalno dvorano dopolnjuje (ji ne konkurira), bi kompleks skupaj predstavljal dodatno možnost za izvedbo raznih specifičnih in zahtevnih kongresnih, izobraževalnih in drugih aranžmajev;

• dvorana bi tako postala kongresni in kulturno prireditveni center Gorenjske.

Nevarnosti: Z nespremenjeno dvorano bi se v bodoče dogajalo sledeče:

• Bled bo še bolj zaostajal za konkurenčnimi centri doma in v tujini in postal zaradi zastarelosti objektov in opreme nezanimiv za organizacijo kongresov in prireditev;

• gradnja lastnih kongresnih dvoran v hotelih;



• kljub ugodni legi in drugim prednostim kraj ne bo v stanju spremljati tehničnih in prostorskih zahtev organizatorjev kongresov in prireditev v najpomembnejšem objektu;

• zniževala se bo kvaliteta in struktura gostov na Bledu, ki se je prav po letu 1991 zaradi večjega števila kongresnih in poslovnih gostov bistveno izboljšala;

• zniževala se bo izven penzionska potrošnja in povpraševanje po dodatnih storitvah, ki sta pri poslovnem turizmu bistveno večja kot pri klasičnem;

• nočitve bomo izgubljali v veliki meri v pred in posezonskem času, ko je sezona kongresov na višku in je njihov pomen še toliko večji. S tem bi počasi ponovno začeli zahajati iz celoletnega v sezonsko obratovanje objektov, kar verjetno ni interes Bleda.

Na podlagi izdelane SWOT analize si je Zavod za kulturo Bled zadal cilj ohraniti vsaj delno karakter centralne kongresno-prireditvene dvorane, saj vsi dogodki ne potekajo v okviru novih hotelskih dvoran, zgraditi imidž kulturnega centra Bleda (ali širše Gorenjske) in intenzivirati poslovno-kulturno-prireditveno dogajanje v povezavi s tistimi partnerji, ki nimajo lastnih podobnih kapacitet. 5.5. OBRAZLOŽITEV RAZISKOVALNIH VPRAŠANJ Raziskovalno vprašanje 1: Ali je Festivalna dvorana Bled več kot polovico leta neizkoriščena? Raziskava je pokazala, da je bila Festivalna dvorana Bled v letu 2009 zasedena 89 dni oziroma 24% (Tabela 11 in Graf 6), leta 2010 pa 109 dni oziroma 30% (Tabela 10 in Graf 5). To pomeni, da je bila leta 2009 dvorana v 76% neizkoriščena, leta 2010 pa v 70%. Oba podatka segata krepko čez polovico, zato raziskovalno vprašanje 1 potrjujemo. Raziskovalno vprašanje 2: Ali je Festivalna dvorana Bled bolj zasedena s strani kulturnega programa ali s strani kongresov? Raziskava je pokazala, da je bila Festivalna dvorana Bled v letu 2009 zasedena 24%. Od tega zaseda kulturni program 71%, kongresni pa ostalih 29% (Graf 8). Leta 2010 je bila dvorana zasedena 30%. Od tega je procent kulturnega programa zajel kar 80% (Graf 7). Podatka zadnjih dveh let torej kažeta, da je Festivalna dvorana Bled bolj zasedena s strani kulturnega programa kot s strani kongresov. Potrebno pa se je zavedati, da zavod na račun kongresov zasluži bistveno več kot s kulturnim programom, zato kongresnega deleža ne smemo zanemariti. Raziskovalno vprašanje 2 potrjujemo. Raziskovalno vprašanje 3: Ali število kongresov, organiziranih v Festivalni dvorani Bled, v letošnjem letu 2011 ponovno raste? Raziskava o zasedenosti Festivalne dvorane Bled s strani kongresne dejavnosti je pokazala letna nihanja pri organizaciji kongresov (Tabela 7). Graf 4 prikazuje deleže zasedenosti (v %) od leta 2006 do 2011. Krivulja za leto 2011 se dviga, kar pomeni da število kongresov v letu 2011 ponovno raste. Trenutna zasedenost dvorane s strani kongresne dejavnosti je 11% (prejšnja tri leta je bila od 6 - 8%). Raziskovalno vprašanje 3 potrjujemo.



Raziskovalno vprašanje 4: Ali Festivalna dvorana Bled ostaja največja blejska prireditvena in kongresna dvorana? Raziskava o kapacitetah dvoran blejskih hotelov je pokazala (Tabela 12), da se kapacitetam Festivalne dvorane Bled najbolj približa dvorana Jupiter, ki se nahaja v prostorih hotela Golf. Dvorana Jupiter je primerna za 350 oseb. Raziskovalno vprašanje 4 potrjujemo, saj Festivalna dvorana s svojimi 500 sedeži ostaja največja blejska prireditvena in kongresna dvorana. Raziskovalno vprašanje 5: Ali je Hotel Vila Bled s strani kongresne dejavnosti zaseden bolj kot Festivalna dvorana Bled? Raziskava o zasedenosti Hotela Vila Bled **** s strani kongresne dejavnosti (Tabela 13) je pokazala, da so procentualne vrednosti zadnjih treh let v povprečju višje kot v Festivalni dvorani (Tabela 7) zato raziskovalno vprašanje 5 potrjujemo. Raziskovalno vprašanje 6: Ali je ključna ovira Festivalne dvorane Bled zastarelost objekta? SWOT analiza Festivalne dvorane Bled zaznava priložnosti oziroma možnosti razvoja izključno z obnovo objekta. Prav tako ji vse zaznane nevarnosti grozijo izključno v primeru, da dvorana ostane nespremenjena. Če se osredotočimo na slabosti zopet opažamo, da so le te posledica zastarelosti tehnične opreme in objekta. Na podlagi tega lahko trdimo, da je ključna ovira Festivalne dvorane Bled zastarelost objekta in raziskovalno vprašanje 6 potrdimo.



6. ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA Marketinška filozofija, spoznanja o kongresni dejavnosti, raziskava o kulturni in kongresni zasedenosti proučevane dvorane, raziskava kapacitet in kongresne zasedenosti dvoran hotelov ter analiza SWOT – celota, ki nas je pripeljala do zaključkov, ki lahko pripomorejo k učinkovitejšem razvoju obravnavane organizacije. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti razlog za slabo zasedenost oziroma obiskanost Festivalne dvorane Bled in obrazložiti postavljena raziskovalna vprašanja. Predpostavili smo, da problem slabe izkoriščenosti izhaja iz neustreznih tržnih aktivnosti, neustrezne organizacije in vodenja poslovanja. Že na samem začetku smo ugotovili, da se dejavnost Festivalne dvorane Bled deli na dva dela, kongresni in kulturni del, in da se trži le kongresni, s katerim se ukvarja Albatros Bled. Za kulturni program težko rečemo, da se trži, saj se organizatorji, ki želijo aranžma, sami pozanimajo o kapacitetah dvorane in glede na svoje povpraševanje pokličejo kontaktno osebo Festivalne dvorane Bled ter se pozanimajo o razpoložljivosti terminov. Glede na raziskano izkoriščenost dvorane v kulturne namene (88 dni v letu 2010) smo mnenja, da bi bilo dvorano potrebno tržiti tudi v kulturno-prireditvenem smislu. Da bi zavod še bolj uspešno posloval (da bi imel prihodke tudi od Festivalne dvorane in ne le od blejskega gradu), mora vodstvo vzpostaviti ustrezno organizacijo in s tem definirati tudi marketinško funkcijo oziroma organizacijo marketinga za kulturni del prireditev, ki se odvijajo v Festivalni dvorani Bled. Služba marketinga oblikuje in razvija storitve, določa cenovno politiko, skrbi za promocijo in določa normative o kvaliteti storitve. Kritična področja v obravnavani organizaciji so: organizacijska struktura zaposlenih, organizacija marketinga in nesamostojno izvajanje tržnega komuniciranja. Predlog k obravnavani organizaciji je vzpostavitev novega delovnega mesta, ki bi opravljal marketinško službo. Zaposleni bi opravljal dela s področja prodaje in marketinga, vodil posle, imel pooblastila, organiziral delo, bil bi uradni predstavnik in zastopnik Festivalne dvorane Bled za področje trženja dvorane v kulturno-prireditvene namene. V tem primeru bi se zasedenost dvorane iz naslova kulturnega programa izboljšala. Prihodki Zavoda za kulturo Bled bi se še povečali in brez težav pokrivali stroške za osebni dohodek novo zaposlenega delavca. Raziskava zasedenosti Festivalne dvorane je pokazala, da je bila dvorana v lanskem letu izkoriščena 30 % (109 dni), leta 2009 pa 24 % (89 dni). Od tega je bila leta 2010 zasedenost s strani kongresne dejavnosti 6 % (21 dni), iz naslova kulturnega programa pa je bila zasedena 24 % (88 dni). V letu 2009 jo je Albatros zasedal 7 % (27 dni), iz naslova kulturnega programa je bila zasedena 17 % (62 dni). Ugotovili smo, da je vzrok nizkih odstotnih vrednosti (predvsem pri kongresni dejavnosti) gospodarska kriza. Recesija je povzročila padec prometa predvsem v poslovnem turizmu, saj je bilo prisotno varčevanje tako pri sponzorjih poslovnih srečanj kot tudi pri udeležbah. V Festivalni dvorani glede na prejšnje leto niso uspeli bistveno povečati deleža najbolj donosnih najemov dvoran za kongresni segment. Ugotovili smo, da je Festivalna dvorana v kongresne namene v tem letu (do meseca junija) bolj izkoriščena kot pretekli dve leti. To pomeni, da se vpliv recesije na kongresno dejavnost manjša, torej je možnost povečati zasedenost



oziroma prodajo prostorov v Festivalni dvorani. Ker je zasedenost iz naslova kulturnega programa narejena le za zadnji dve leti, ne moremo govoriti o trendu zasedenosti. Trend zasedenosti bi lahko zapisali, če bi imeli podatke za vsaj 5 let. S statistiko zadnjih petih let bi lahko prikazali letne padce oziroma povečano zasedenost dvorane. Ugotovili bi ali dvorana (z naslova kulturnega programa) nazaduje, stagnira ali napreduje. Ob pregledu dvoranskih kapacitet izbranih blejskih hotelov smo ugotovili, da 8 blejskih hotelov skupno nudi kar 29 dvoran (od tega je 6 dvoran deljive narave), ki so primerne za manjše število kongresnih udeležencev, od 20 do 350. Hotelske dvorane za Festivalno dvorano ne predstavljajo konkurence, saj so primerne za organizacijo manjših srečanj, medtem ko Festivalna gosti vsa večja poslovna srečanja. Priporočilo k SWOT analizi je poudariti prednosti pri komuniciranju z javnostmi, odpraviti slabosti z upravljavskimi, organizacijskimi, tehničnimi in gradbenimi izboljšavami, sprememba priložnosti v prednosti ter izogibanje nevarnostim. Nevarnosti, ki prežijo na Festivalno dvorano so povezane predvsem z zastarelostjo objekta in opreme. Trenutni objekt in njegove kapacitete niso zadovoljive za organizatorje prireditev. Za njen obstoj je nujna obnova. Kot kongresni center potrebuje dopolnitve za doseganje kongresnih standardov. Po pogovoru z ga. Majdo Zidanski, ki se na zahteve kongresne dejavnosti do potankosti spozna lahko rečem, da bi se funkcionalnost Festivalne dvorane Bled bistveno povečala, če bi bila njena največja dvorana opremljena z 800 sedeži premične narave in nastavljivo pisalno površino. Dvorana bi morala imeti premično steno. Tako bi se v njej lahko hkrati odvijala dva dogodka s 400 udeleženci. Zgornje tri dvorane bi bile koristnejše, če bi se lahko združile v eno ali vsaj dve, torej bi potrebovale premične stene. Z delitvijo največje dvorane bi bila ponudba Festivalne dvorane za eno dvorano in 300 sedežev večja. Če dodamo še zunanjo obnovo in okoljsko ureditev objekta ter izboljšave na področju doseganja standardov, dvorana lahko postane kongresni in kulturno prireditveni center Gorenjske. Ustanovitev Kongresnega urada Bleda, ki vključuje vse ponudnike blejskih turističnih storitev (hotele, društva, zavode, agencije, občino) je rešitev za še boljšo promocijo Bleda in s tem kongresnega centra. Predvsem destinacijsko organiziran urad bo združeval vse funkcije, ki so pri trženju turističnih storitev potrebne: analizo, načrtovanje, izvedbo in nadzor. Ideja združenja na vseh segmentih zagotovo napoveduje uspešnost in učinkovitost blejskemu turizmu. Pri tem pa bo potrebna močna vez in sodelovanje s strani Kongresnega urada Slovenije, ki predstavlja našo državo v celoti in je ključni akter za pridobivanje kongresov v Sloveniji. Verjamem, da bi z upoštevanjem naših predlogov povečali zasedenost Festivalne dvorane Bled. Širši krog uporabnikov bi Zavodu za kulturo Bled prinesel denarne prilive, ki bi mu omogočili dodatne možnosti lastnega razvoja in razvoj njegove dejavnosti. V končni fazi bodo zadovoljni zaposleni in obiskovalci, prispevali bodo k rasti in razvoju slovenskega turizma, gospodarstva in družbe.



LITERATURA IN VIRI

LITERATURA:

• Bratina, P. (2004) Diplomsko delo: Trženje kongresne ponudbe, Ekonomsko – poslovna fakulteta, Maribor.

• Brezovec, A. (2000) Marketing v turizmu, Turistica – Visoka šola za turizem,

Portorož.

• Bunc, M. (2007) Globalni marketing, Državna založba Slovenija, Ljubljana.

• Devetak, G. (1999) Temelji trženja in trženjska zasnova podjetja, Visoka šola za management v Kopru, Koper.

• Devetak, G. (2007) Marketing management, Univerza na Primorskem,

Fakulteta za management, Koper.

• Florjančin, J. in Jesenko. J. in Benčič M. (1998) Management v turizmu 2, Moderna organizacija, Kranj.

• Jančič, Z. (1990) Marketing: strategija menjave, Studio marketing,

Ljubljana.

• Kotler, P. (1998) Marketing management – trženjsko upravljanje: analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor, Mladinska knjiga, Ljubljana.

• Kotler, P. (2004) Management trženja, GV Založba, Ljubljana.

• Mihalič, T. (2008) Turizem – Ekonomski vidiki, Ekonomska fakulteta v

Ljubljani – Enota za založništvo, Ljubljana.

• Rosulnik, M. (2010) Članek, ki obravnava temo Pozicioniranje Slovenije na mednarodnem kongresnem trgu, Kongres, IV(4), strani 32-33.

• Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994), DZS, Ljubljana.

• Šmid, V. (2001) Diplomsko delo: Kongresni turizem na Bledu, Turistica –

Visoka šola za turizem, Portorož.

• Uran, M. (2006) Strategije v turizmu, Turistica – Visoka šola za turizem, Portorož.

• Vukovič, G. in Završnik, B. (2010) Marketing: učbenik, Moderna

organizacija, Kranj.

• Zavod-Kongresnoturistični urad (2007) Kongresna Slovenija, Collegium Graphicum.



• Zidanski, M. (2005) Kongresna dejavnost - organizacija kongresov, Cut

Bled, Bled.

VIRI: Poročila, interni dokumenti:

• Albatros kongresno-turistični servis d.o.o. (2011) Interno gradivo.

• Golf Hotel (2011) Ocena o zasedenosti dvorane Jupiter iz naslova kongresne dejavnosti.

• Hotel Vila Bled (2011) Statistika zasedenosti dvoran 2009, 2010, 2011.

• Turizem Bled (2011) Poslovno računovodsko poročilo Turizma Bled za leto

2010.

• Zavod za kulturo Bled (2011) Del elaborata o Festivalni dvorani Bled.

• Zavod za kulturo Bled (2011) Poslovno poročilo za leto 2010.

• Zavod za kulturo Bled (2011) Statistika o zasedenosti Festivalne dvorane Bled za leto 2009 in 2010.

• Zavod-Kongresnoturistični urad (2007) Kongresna Slovenija.

Spletni viri:

• Spletna stran hotela Astoria.

http://www.hotelastoria-bled.com/sl/konferencna-ponudba (20.5.2011)

• Spletna stran Festivalne dvorane Bled.

http://www.kongresni-center-bled.si/ (5.5.2011)

• Spletna stran hotela Jelovica Bled.

http://www.hotel-jelovica.si/?c=302&pc=271 (20.5.2011) • Spletna stran hotela Kompas Bled.

http://www.kompashotel.com/index.php?id=14 (20.5.2011) • Spletna stran Kongresnoturističnega urada Slovenije.

http://sl.slovenia-convention.com/domov/ (5.5.2011) • Spletna stran Kongresnoturističnega urada Slovenije.

http://sl.slovenia-convention.com/priprava-na-dogodek/mesta-srecanj/ (20.5.2011)

• Spletna stran revije Kongres. http://www.kongres-magazine.eu/intervjuji/?id=24 (6.6.2011)

• Spletna stran hotela Lovec Bled. http://www.lovechotel.com/index.php?id=14 (20.5.2011)



• Spletna stran Sava hotelov Bled. http://www.sava-hotels-resorts.com/si/destinacije/bled/programi/kongresi-srecanja/ (20.5.2011)

• Spletna stran hotela Vila Bled. http://www.vila-bled.si/organizacija-dogodkov-bled.html (21.5.2011)

• Spletna stran Union of International Associations. http://www.uia.be/ (10.6.2011)

• Spletna stran Zavoda za kulturo Bled. http://www.zavod-za-kulturo-bled.si/o_zavodu (5.5.2011)



KAZALO GRAFOV Graf 1: Kongresna dejavnost po celinah v letu 2009 ................................... 18 Graf 2: Kongresna dejavnost po državah v letu 2009 ................................... 19 Graf 3: Kongresna dejavnost po mestih v letu 2009 .................................... 19 Graf 4: Zasedenost Festivalne dvorane Bled s strani kongresne dejavnosti ......... 37 Graf 5: Celotna zasedenost Festivalne dvorane v letu 2010 ........................... 39 Graf 6: Celotna zasedenost Festivalne dvorane v letu 2009 ........................... 40 Graf 7: Kulturna in kongresna zasedenost Festivalne dvorane v letu 2010…………..40 Graf 8: Kulturna in kongresna zasedenost Festivalne dvorane v letu 2009………....41 Graf 9: Ocena strukture obiskovalcev Festivalne dvorane Bled ....................... 41 KAZALO SLIK Slika 1: Proces raziskav pozicioniranja ................................................... 10 Slika 2: Marketinški splet za izdelke in storitve ......................................... 11 Slika 3: Organizacijska struktura Zavoda za kulturo Bled .............................. 21 Slika 4: Glavne funkcije Festivalne dvorane Bled ....................................... 23 Slika 5: Načrt pritličja Festivalne dvorane ............................................... 24 Slika 6: Razporeditev sedežev v veliki dvorani A ........................................ 25 Slika 7: Razporeditev sedežev v dvorani B,C in D ....................................... 25 Slika 8: Logotip kongresno turističnega servisa Albatros ............................... 30 Slika 9: Festivalna dvorana Bled leži na obrežju blejskega jezera ................... 33 KAZALO TABEL Tabela 1: Pozicioniranje Slovenije po številu organiziranih srečanj ................. 20 Tabela 2: Pozicioniranje Slovenije, Hrvaške, Romunije, Srbije in Bolgarije po številu organiziranih srečanj ............................................................... 20 Tabela 3: Investicijska dejavnost v obdobju 1995-2010 ................................ 22 Tabela 4: Kapacitete Festivalne dvorane Bled .......................................... 24 Tabela 5: Promocija Bleda na tujih trgih.................................................29 Tabela 6: Nekateri blejski ponudniki kongresne dejavnosti ........................... 31 Tabela 7: Zasedenost Festivalne dvorane Bled s strani kongresne dejavnosti ...... 36 Tabela 8: Albatroseva statistika kongresov po letih....……………………………….........38 Tabela 9: Zasedenost Festivalne dvorane Bled s strani kulturnega programa ...... 39 Tabela 10 in 11: Celotna zasedenost Festivalne dvorane v letu 2010 in 2009 ...... 39 Tabela 12: Blejski hotelski ponudniki kongresne dejavnosti in njihove dvoranske kapacitete .................................................................................... 45 Tabela 13: Zasedenost Hotela Vila Bled **** s strani kongresne dejavnosti ......... 46 KRATICE IN AKRONIMI AACVB - Asian Association of Convention & Visitor Bureaus AIIC - Association Internationale des Interpretes de Congres AIPC - Association Internationale des Palais de Congres AIVFC - Association Internationale des Villes Francophones de Congres



AMA - American Marketing Association CIM - Conference Incentive Management DMC agencija - Destination Management Services EFCT - European Federation of Conference Towns IACVB - International Association of Convention & Visitor Bureaus ICCA - International Congress and Convention Association IAPCO - International Association of Professional Congress Organizers IMEX - The Worldwide Exhibition for Incentive Travel, Meetings and Events JIC - Joint Industry Council LTO - Lokalna turistična organizacija MICE - Meetings, Incentives, Conferences & Congress, Exhibtions MPI - Meeting Planners International PCO - Professional Congress Organizer SIW - Slovenian Incoming Workshop STO - Slovenska turistična organizacija SWOT analiza - Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats UIA - Union of International Associations ZZKB - Zavod za kulturo Bled

Documents

TRŽENJE FESTIVALNE DVORANE BLED · kongresni organizator in strokovna kongresno-turistična agencija Albatros Bled. Za kulturne dogodke, ki zajemajo vse od koncertov, športnih prireditev