63

časopisskupine HSE

december2011

2

› Uvodnik 3

› Zgodilo se je: Novice iz naših družb 4

› Predstavljamo: Srečanje obratovalcev hidroenergetskih družb skupine HSE 21

› Predstavljamo: Prekomejni viri geotermalne energije — projekt Transenergy 23

› Predstavljamo: Ali smo Slovenci pri ravnanju z energijo učinkovitejši kot lani? 25

Počitniške kapacitete

Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBORMorje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)Gore: Kope – Partizanka(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči)Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICAGore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči)Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICAMorje: Nerezine (tri hišice)Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj)Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJEMorje: Fiesa – hotel BarbaraDodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.siGore: Golte (hotel in apartmaji)Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

3

ENERGIJAje časopis skupine HSE

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Fotografija na naslovnici in zadnji strani: dr. David Grgič

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje

Naklada: 1.800 izvodov

E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe:petja.rijavec@hse.si

E-Energija:www.hse.si

Srečno 2012Se tudi vam zdi, da čas uhaja iz nadzora, da nas rutina prehiteva po desni in da je kar naprej določen dan v tednu, ko počnete iste gibe, kot ste jih počeli ravnokar? V bistvu je celo življenje en sam déjà vu, sestavljanka že videnega in slišanega, ki se nalaga od januarja do decembra. Vmes se sicer zgodi nekaj, čemur rečemo dopust, a še preden se v resnici začne, zaplete in razplete, je prebliska konec in čakamo na naslednjega. Med temi mimobežnimi konstantami pa kot da so samo ponedeljki in petki.

Zakaj tak uvod? Zato, ker je leto 2011 minilo, kot bi mignil. Zna biti, da je kazalce na uri nekoliko hitreje obračala gonja proti gradnji nadomestnega bloka 6, zaradi katere smo se morali tudi sami obračati z dvojno hitrostjo. So pospešeno minevanje časa zakrivile dejavnosti na projektih obnovljivih virov energije – morda nakup eko avtomobila ali pa ključni podpisi pri gradnji srednjesavskih hidroelektrarn? Se je na urne kazalce obesila poredna Packa Rija ali pa si je Modri Jan za cilj zadal hitrejše spodbujanje varovanja okolja?

Občasnim stresom, pretresom in prevratom navkljub je bila stalnica leta 2011, kot vedno doslej, poslovna uspešnost družbe in skupine HSE. Ta ostaja na vrhu vseh slovenskih lestvic, saj smo že v prvih devetih mesecih letošnjega leta presegli zastavljeni poslovni načrt za celo leto. Imamo torej vse razloge za dobro voljo in optimizem, s katerim zremo v leto 2012. V leto, ko vstopamo v drugo desetletje svojega obstoja in delovanja. Tako kot prvih deset bomo tudi prihodnjih deset let stremeli k poslovni uspešnosti, napredku in družbeni odgovornosti na vseh področjih in v vseh okoljih, kjer se pojavlja ime HSE. Bojim se sicer, da bo tudi prihodnja dekada zdrvela mimo nas, ne da bi jo prav zaznali – a hkrati verjamem, da bo bilanca na koncu še boljša od današnje. Ker imamo voljo, ker imamo cilj in ker do njega najdemo pot. Predvsem pa zato, ker držimo skupaj. Le še kanček več optimizma in pozitivnega razmišljanja nam manjka, pa bomo po tej poti stopali še bolj suvereno. Zato vam želim, da se v letu 2012 ne bi zanašali samo na veseli december. Naj bo vesel prav vsak mesec, vsak dan in vsaka ura.

Srečno!

mag. Petja Rijavec glavna in odgovorna urednica Energije

› U

VO

DN

IK

4

› Z

GO

DIL

O S

E J

E Iz naših družb

Desetletje pozitivne energije

17. novembra 2011 je skupina HSE v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani slovesno zaznamovala prvo desetletje delovanja. Kot je ob tej priložnosti poudaril generalni direktor HSE, mag. Matjaž Janežič, »je HSE eno redkih slovenskih podjetij, ki v zaostrenih gospodarskih razmerah posluje tekoče, vendar na lovorikah ne smemo zaspati. Pred nami so namreč projekti, ki bodo pomembno zaznamovali prihodnje desetletje. Že v prvem desetletju je bilo postavljenih veliko temeljnih kamnov. Vsak od njih simbolizira po eno elektrarno, vsaka elektrarna simbolizira moč, moč električne energije pa simbolizira našo prihodnost. Ta bo svetla, če se bomo še naprej trudili kot doslej, če bomo v problemih še naprej videli priložnosti in v majhnih neuspehih korake do velikih uspehov. Za nas sta namreč pot in cilj enako pomembna.« Prireditev je s svojim značilnim humorjem povezoval Sašo Hribar, glasbeno pa so ga obogatili Jure Godler, Tilen Artač in skupina Terrafolk. Največ pa o prijetnem vzdušju povedo fotografije v nadaljevanju.

Besedilo: Majna ŠilihFotografije: Damijan Žibert

V pričakovanju začetka prireditve

Voditelj prireditve Sašo Hribar

5

Dogodka se je udeležil tudi prvi generalni direktor HSE dr. Drago Fabijan.

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE

Izvrstna glasbena skupina Terrafolk

Glasbena točka Tilna Artača in Jureta Godlerja

6

Desetletje poslovanja je bila tudi primerna priložnost za ponovno osvežitev spletne strani družbe Holding Slovenske elektrarne www.hse.si, ki v novi podobi ponuja še več informacij o aktualnih projektih družbe in skupine HSE.

Poslovanje HSE v prvih devetih mesecih

2011 preseglo pričakovanja

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) se je na trinajsti redni seji 22. novembra seznanil z rezultati poslovanja družbe in skupine HSE v prvih devetih mesecih letošnjega leta, ki je ocenjeno kot uspešno, še posebej ob upoštevanju slabih hidroloških razmer. Družba HSE je prodala 17,7 TWh električne energije, kar je 21 odstotkov več od načrtovane za enako obdobje ter 55 odstotkov več glede na lansko enako obdobje. Družba je z 42 milijoni evrov čistega dobička v prvih devetih mesecih presegla načrt za leto 2011, glavnino prihodkov pa je ustvarila na tujem trgu, in sicer 58 odstotkov. Družbe skupine HSE so v proučevanem obdobju proizvedle na pragu 5,8 TWh električne energije, kar je za en odstotek več od načrtovane proizvodnje za to obdobje. »Skromen porast proizvodnje električne energije je pripisati predvsem slabi hidrologiji ob koncu poletja, ki se nadaljuje tudi globoko v jesen in zaradi katere hidroelektrarne niso mogle obratovati skladno z načrti,« pojasnjuje dr. Drago Dolinar, predsednik nadzornega sveta HSE, d. o. o. Nepredvidljive vremenske razmere so tako vnovič pokazale, da Slovenija potrebuje stabilne energetske vire in proizvodne objekte, ki bodo zagotavljali dostopnost električne energije v vseh vremenskih razmerah. »Poletje in jesen, kakršna sta bila letošnja, ko celo več mesecev ni bilo izdatnejših padavin, dokazujeta, da smo z izgradnjo nadomestnega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj na pravi poti pri doseganju energetske samozadostnosti in tudi pri

Prenovljena spletna stran družbe HSE

zagotavljanju stabilne oskrbe Slovenije,« je ob zaključku, kjer so obravnavali tudi potek naložbe v ta strateško pomemben energetski objekt, dodal mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE.

Podpisana družbena pogodba o gradnji HE na srednji Savi

Holding Slovenske elektrarne, d. o. o., GEN energija, d. o. o., in Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., so v petek, 25. novembra, v prostorih Termoelektrarne Trbovlje podpisali družbeno pogodbo, s katero so se zavezali k skupnemu nastopu pri projektu izgradnje HE na srednji Savi. Projekt izgradnje HE na srednji Savi, v katerem sodelujejo HSE s 60 odstotki, GEN energija z 10 odstotki in Savske elektrarne Ljubljana s 30 odstotki, je namenjen povečanju deleža obnovljivih virov energije.HE na srednji Savi bodo v veliki meri prispevale k izpolnitvi zahtev EU-direktive o OVE, hkrati pa omogočile večjo fleksibilnost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. Z izgradnjo HE na srednji Savi se bodo povečale izkoriščenost hidropotenciala reke Save, instalirana moč in proizvodnja pasovne, trapezne in vršne energije iz obnovljivega vira. »Projekt izgradnje HE na srednji Savi, s katerim bomo povečali proizvodnjo električne energije brez povečevanja emisij toplogrednih plinov, je zelo pomemben nacionalni projekt, ki ga Slovenija potrebuje, zato ga želimo pospešiti in čim prej učinkovito izpeljati,« je povedal mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE.Predvidena je izgradnja verige desetih elektrarn na srednji Savi, in sicer Tacen, Gameljne, Šentjakob, Zalog, Jevnica, Kresnice, Ponoviče, Renke, Trbovlje in Suhadol. Operativni realni objektni cilj pa je v tem trenutku izgradnja prvih

7

Novinarska konferenca ob podpisu družbene pogodbe; foto: Majna Šilih

treh HE (Suhadol, Trbovlje in Renke) na spodnjem delu koncesijskega območja na osnovi pobude za izdelavo DPN1. Začetek bo v drugi polovici leta 2013.Naložba ima tudi širše družbene koristi za vzdrževanje socialne varnosti in zaposlovanja, izboljšanje regionalnega razvoja, disperzijo načinov oskrbe, v času gradnje bo pozitivno vplivala na zaposlovanje domače industrije, država pa bo imela koristi od koncesijskih dajatev in davka na dobiček. »Dejansko gre za projekt državnega pomena. Hidroelektrarne na srednji Savi bodo učinkovito dopolnjevale termoenergetski del slovenskega energetskega sistema ter pomembno pripomogle k uvozni neodvisnosti države,« dodaja Martin Novšak, direktor GEN energije.Učinki projekta se bodo pokazali tudi v izboljšanju poplavne varnosti, zagotavljanju pitne vode in rabe voda za gospodarske namene, reševanju problematike poglabljanja korita reke Save in ne nazadnje v večji samooskrbi Slovenije z energijo ter s tem doseganju ustrezne donosnosti. »Projekt bo pomembno prispeval tudi k izboljšanju bivalnega okolja, kar je pomembno dejstvo v luči pričakovanega sožitja med investitorjem in lokalno skupnostjo. V družbah se zavedamo, da je potrebno z vodnimi viri gospodariti celovito, v korist vsem narodnogospodarskim interesom, z upoštevanjem vzdržnega trajnostnega razvoja,« je poudaril Drago Polak, direktor Savskih elektrarn Ljubljana.Omenjene družbe so sicer že septembra podpisale Dogovor o sodelovanju pri projektu izgradnje HE na srednji Savi kot rezultat enotnega mnenja, da je vlaganje v vodni potencial na reki Savi bistvenega pomena za slovensko energetiko in državo kot celoto. Da bo potekala izgradnja hidroelektrarn ter vodne, državne in lokalne infrastrukture čim bolj nemoteno, so v začetku novembra letos svojo zavezo v obliki podpisanega Sporazuma o sodelovanju pri izgradnji HE na področju srednje Save od Ježice do Suhadola podali tudi župani občin Laško, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Litija. 11. avgusta letos pa je bila ustanovljena družba Srednjesavske elektrarne, d. o. o., (SRESA, d. o. o.) s sedežem na lokaciji obstoječe družbe Termoelektrarna Trbovlje. Po zadnji spremembi uredbe je bil ponovno pripravljen nov osnutek koncesijske pogodbe, ki je bil oktobra predan ministrstvu za okolje in prostor, njegov podpis

pa se pričakuje predvidoma še letos. »Verjamem, da je v formalnem smislu narejeno vse potrebno in da za podpis koncesijske pogodbe ni več ovir. Čas je, da projekt izgradnje srednjesavskih hidroelektrarn zaživi tudi v praksi ter v energetskem in okoljskem pomenu čim prej dopolni »sestrski« projekt spodnjesavskih hidroelektrarn, ki se je že prevesil v drugo polovico,« zaključuje Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi in koordinator projekta izgradnje HE na srednji Savi.

Rožice sadim, za naravo skrbim

Ob evropskem dnevu brez avtomobila, 22. septembra, se je uspešno zaključil projekt med slovenskimi vrtci »Rožice sadim, za naravo skrbim«. Ob začetku projekta, 7. junija, so vrtcem, ki so pristopili k projektu, poslali navodila, kako ravnati z naravo, na osnovi prejetih nasvetov pa jim je Holding Slovenske elektrarne, ki je nosilec projektov Modrega Jana, poslal lesene rožice, ki so jih otroci skupaj z nasveti varovanja okolja pobarvali in »posadili« v okolici vrtca.»Posajene« rožice so fotografirali in poslali slike, ki so objavljene na www.modri-jan.si. Med vsemi prispelimi fotografijami, ki jasno kažejo, kako resno so se otroci in vzgojiteljice lotili projekta, se je bilo težko odločiti, komu gre glavna nagrada, a se je bilo treba – obisk Modrega Jana in Sončice, ki sta otrokom pripravila zabavno in poučno animacijo, so si prislužili otroci Kranjskih vrtcev – enote Ostržek Golnik.

Uradni podpis pogodb, mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, Martin Novšak, direktor GEN energija in Drago Polak, direktor SEL; foto: Majna Šilih

Kranjski vrtci — enota Ostržek Golnik — zmagovalni vrtec

8

Zapisane ekozaobljube; foto: Majna Šilih

Zaključek Ekozaobljube z ekozabavo

Pilotski projekt Ekozaobljuba je potekal v oktobru na petih ljubljanskih osnovnih šolah pod okriljem Zavoda Enostavno prijatelji ter podpori Holdinga Slovenske elektrarne in Mestne občine Ljubljana. K projektu so pristopile OŠ Danile Kumar, OŠ Dravlje, OŠ Ketteja in Murna, OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Bičevje.

Ob koncu projekta, namenjenega učencem prve in druge triade osnovne šole, so organizatorji 11. novembra 2011 na mednarodni Osnovni šoli Danile Kumar pripravili zaključno ekozabavo, na kateri so otroci peli in plesali skupaj z Modrim Janom. Vsak otrok, ki je zadano ekozaobljubo izpolnil v skladu s pravili projekta, pa je prejel tudi Modro diplomo.

Poudarek projekta je bil na aktivni udeležbi učencev z namenom, da bi v učencih spodbudili dejavnost na področju ekologije. Kot se je izkazalo na ekozabavi, so se otroci preko projekta Ekozaobljuba veliko naučili in dejansko dojeli pomen ekologije tudi v praksi.

Vrtec Antonina — skupina Lučke

Vrtec Miškolin — skupina Račke Vrtec Najdihojca — skupina Metuljčki

Modri Jan z otroki na ekozabavi; foto: Majna Šilih

9

Dobrodelnost bralcev revije Modri Jan in

družbe HSE

Ob svetovnem dnevu otroka, 20. novembra, je izšla sedma številka brezplačne okoljevarstvene revije za otroke Modri Jan, ki ima iz številke v številko več bralcev, kar dokazujejo številne risbice in pobarvanke, ki prihajajo na naslov Modrega Jana.

Tokratna številka govori o zimi, zimskih deželah, dejavnostih, igrah in številnih projektih, ki jih za otroke v vrtcih in osnovnih šolah pripravlja Modri Jan, poleg tega pa bralce opozarja na dobrodelno akcijo družbe HSE, ki se bo začela s pisanjem pisem v »Božičkovi deželi«, ki je nova scena v spletni klepetalnici spletne strani Modrega Jana, in zaključila z donacijami slovenskim varnim hišam. Poglejte na www.modri-jan.si in napišite pismo tudi vi, saj boste s tem storili dobro delo.

Naslovnica sedme številke revije Modri Jan

Nova scena spletne klepetalnice, kjer se napiše pismo, ki bo povod za dobrodelno akcijo družbe HSE.

10

Gradbišče nadomestnega bloka 6; foto: Tadej Živko

Blok 6

Dela na gradbišču bloka 6 intenzivno potekajo. Trenutno se izvajajo gradbena dela na glavnem tehnološkem objektu, ki bodo potekala predvidoma do 15. februarja 2012. S tem datumom bo del gradbišča prevzelo podjetje Alstom, ki bo začelo dela na glavnem tehnološkem objektu. Predvidoma 15. marca 2012 se bodo začele montaže jeklene konstrukcije kotla, februarja 2013 pa montaža strojnice. Do 20. aprila 2012 je predviden zaključek gradbenih del na hladilnem stolpu bloka 6, nato bo sledila še montaža opreme.TEŠ je v zadnjem mesecu, ko je bil zaustavljen postopek izdaje državnega poroštva za kredit EIB, intenzivno pristopil

k iskanju alternativnih scenarijev financiranja bloka 6 v letu 2012. Tako EIB, EBRD in komercialne banke razumejo politično stanje v Sloveniji in so zato tudi pripravljene podaljšati skrajni rok za izdajo državnega poroštva. Prav tako potekajo pogajanja z dobaviteljem glavne tehnološke opreme Alstomom, ki je tudi že potrdil pripravljenost sodelovati pri premoščanju finančnih obveznosti v letu 2012. Na podlagi zaključkov teh pogajanj optimistično gledajo na gradnjo bloka 6 v naslednjem letu.

Dan odprtih vrat TEŠ

V oktobru so izvedli dan odprtih vrat TEŠ, ki se ga je udeležilo blizu 100 obiskovalcev, kar samo še potrjuje, da je zanimanje javnosti za predstavitev poteka gradnje bloka 6 ter ogled TEŠ in gradbišča velika in da je TEŠ pomemben steber gospodarstva v Šaleški dolini, saj je bilo veliko vprašanj obiskovalcev povezanih ravno z izvedbo projekta. Želijo, da se projekt izvede ter se tako ohranijo tudi delovna mesta v TEŠ, Premogovniku Velenje in v povezanih dejavnostih.

Proizvodnja

Proizvodnja v TEŠ v letošnjem letu poteka po načrtih. V obdobju od januarja do konca oktobra 2011 so proizvedli že 3113,810 GWh električne energije in tako dosegli 101,89-odstotno realizacijo. V oktobru so proizvedli 283,215 GWh električne energije (prag) in 30,070 GWh toplotne energije. Za oktobrsko proizvodnjo so porabili 322.524 t premoga in 3.723.268 Sm3 zemeljskega plina.

Nova celostna grafična podoba TEŠ

V oktobru so v TEŠ spremenili celostno grafično podobo družbe in izdelali priročnik za uporabo CGP.

… še iz druge perspektive; foto: Tadej Živko

11

CE Delft in Focus zavajata javnost

28. novembra so bili javnosti predstavljeni izsledki študije, ki so jo po naročilu slovenskega društva Focus izdelali analitiki nizozemskega podjetja CE Delft. V nadaljevanju je prikaz napačnih in zavajajočih zaključkov, podanih v študiji.1. Ne drži, da TEŠ v alternativah izgradnji bloka

6 ni predvidel nobenih realističnih scenarijev (obnove blokov 4 in 5, manjše enote, obnovljivi viri energije) ter da NIP 4 ne primerja projekta Blok 6 z alternativnimi možnostmi. NIP 4 je investicijski program izgradnje nadomestnega bloka 6 in ne študija mogočih alternativ. TEŠ je pred naložbo izvedel veliko študij, ki so obravnavale tudi alternativne variante v primerjavi z gradnjo nadomestnega bloka 6, a se je gradnja nadomestnega bloka 6 moči 600 MW izkazala za najprimernejšo. Vse mogoče alternative so bile ustrezno predstavljene tudi vsem pristojnim organom.

2. Podatek, da bo cena bloka 6 po metodi »over night costs« 2,194 mio EUR/MW, ne drži. »Over night costs« je metodologija, ki se v mednarodnem merilu uporablja kot sprejemljiva metoda za primerjavo naložb. Pri tej metodi se stroški naložbe v EUR/MW primerjajo brez stroškov financiranja in po stalnih cenah. Cena nadomestnega bloka 6 po »over night costs« metodi je torej 1,79 mio EUR/MW. Vrednosti 2,194 zato ne morejo komentirati, saj ne razumejo, kako so jo izračunali avtorji poročila. Bi pa vsekakor želeli poudariti, da so veseli, da so ovrgli trditve nekaterih vidnih predstavnikov političnih strank, da je nadomestni blok 6 najdražja premogovna termoelektrarna na svetu. Vidi se namreč lahko, da je v njihovem poročilu obravnavana češka termoelektrarna na lignit, ki je edina od obravnavanih elektrarn primerljiva projektu Blok 6, bistveno dražja kot projekt izgradnje nadomestnega bloka 6 TEŠ.

3. Ne drži navedba, da se po letu 2028 učinkovitost izkoristka pretvorbe premoga v toplotno energijo poveča. Izkoristek pretvorbe premoga v toplotno energijo se ne poveča, ampak je do leta 2028 predvideno, da bo v omejenem obsegu delovala še toplotna postaja bloka 5, ki ima bistveno slabši izkoristek kot toplotna postaja nadomestnega bloka 6. To je tudi razlog, da poraba premoga, kljub identični proizvodnji toplotne energije, po letu 2028 pade. To je razvidno v tabeli 13.3 NIP 4 (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=211).

4. S tem tudi odgovarjajo na trditev okoljevarstvenikov, da je poraba premoga za proizvodnjo toplotne energije, glede na nespremenjeno količino proizvodnje, prenizka.

5. Trditev, da ne vedo, ali je CO2, proizveden ob proizvodnji toplote, upoštevan v ekonomiki naložbe, je absurdna. V tabeli 13.4 NIP 4 (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=211) je jasno navedeno, da je CO2, proizveden ob proizvodnji toplotne energije, že upoštevan v ekonomiki projekta.

6. Prihodki iz naslova drugih dejavnosti se ne bi smeli vključevati v ceno premoga, je trditev, ki ne drži. Premogovnik Velenje (PV) je v preteklih letih v prestrukturiranje skupine investiral iz naslova prostih denarnih tokov osnovne dejavnosti (izkop premoga). Skozi višjo ceno premoga v preteklosti je bilo torej omogočeno investiranje v prestrukturiranje. S tega vidika je tudi razumno, da se investirana sredstva vrnejo nazaj

v PV in tako kompenzirajo nižjo ceno v prihodnosti na račun višje cene v preteklosti.

7. Popolnoma nerazumna je trditev, da bi ob ceni premoga 2,62 EUR/GJ to pomenilo od 50 do 70 mio EUR dodatnih stroškov na letni ravni. Tudi če bi bila cena premoga res 2,62 EUR/GJ (0,37 EUR/GJ višja od pogodbeno dogovorjene med TEŠ-PV-HSE), bi to pomenilo dodatnih 15 mio EUR stroškov in ne od 50 do 70 mio EUR, kot navajajo avtorji poročila. Očitno gre v poročilu za napako pri izračunu.

8. Še eno zavajanje je trditev, da proizvodnja CO2 iz bloka 6 ni eksplicitno podana v NIP 4. V tabeli 13.4 NIP 4 (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=211) so jasno prikazani podatki emisij CO2 za vsako posamezno proizvodno enoto TEŠ v celotni življenjski dobi, torej so natančno prikazani tudi podatki za nadomestni blok 6.

9. Ne drži, da je v skupne stroške CO2 vključen le CO2 za proizvodnjo električne energije, ne pa tudi CO2 za toploto, RDP in zagone. V NIP 4, poglavje 13.1 (točka 28), je jasno napisano (http://www.te-sostanj.si/default.asp?id=211), da so tudi stroški CO2 za toploto, RDP in zagone upoštevani že od leta 2015 naprej, torej še konservativneje, kot to predvidevajo avtorji poročila. To bi lahko preprosto ugotovili, če bi stroške CO2 iz priloge 3 k NIP 4 delili s ceno premoga iz tabele 13.5 v NIP 4.

10. Avtorji poročila navajajo, da bi bila lahko cena CO2 kupona leta 2050 od 30 do 70 EUR/t CO2, NIP 4 pa upošteva ceno 71 EUR/t CO2, ter da TEŠ ni upošteval možnosti, da bi EU lahko povišala mejo znižanja emisij CO2 z –20 % na –30 %.

11. V NIP 4 so glede prihodnje cene CO2 kuponov uporabili izredno konservativen pristop. V primeru uporabe nižjih cen CO2 (ki bi bila glede na vsa pričakovanja povsem legitimna) bi se interna stopnja donosa (IRR) projekta dvignila bistveno nad 9 %. Glede na to, da so cene CO2 v NIP 4 določene bistveno višje, kot kažejo prihodnje napovedi (tudi najbolj črnoglede), menijo, da s tem dokazujejo tudi to, da bodo lahko več kot zadostili tudi skrajnemu mogočemu scenariju po 30- in večodstotnem znižanju CO2 emisij.

12. Zavajanje je trditi, da TEŠ/HSE na trgu ne bo mogel prodati dodatnih 1000 GWH električne energije iz bloka 5, kar bistveno poslabša ekonomičnost naložbe. Ekonomičnost naložbe se računa le za to naložbo (torej za nadomestni blok 6). Neproizvodnja bloka 5 torej v nobenem primeru ne spremeni ekonomičnosti naložbe v nadomestni blok 6. Ob tem želijo poudariti, da je proizvodnja iz bloka 5 za TEŠ nevtralna, saj je lastna cena tako visoka, da proizvodnja iz te enote ob rednem obratovanju ne prinaša dobičkov. Proizvodnja iz bloka 5 bi bila smiselna le v primeru pomanjkanja električne energije v Sloveniji, ko bi bilo vsekakor bistveno bolje obratovati z blokom 5 kot pa električno energijo uvažati po zagotovo veliko višji ceni.

Izračun donosnosti projekta kot tudi njegovo siceršnjo ekonomsko, ekološko in energetsko ustreznost sta v okviru skrbnega pregleda opravila tako EIB kot EBRD, v okviru revizije investicijskega programa je izračunano ekonomičnost projekta potrdilo eno največjih svetovnih svetovalnih podjetij KPMG (s 138 tisoč zaposlenimi), pozitivno pa ga je ocenil tudi dr. Peter Groznik, eden največjih strokovnjakov na tem področju v Sloveniji.

12

Opis dogodkov na gradbišču bloka 6 TEŠ v novembru 2011

Gradbena dela na gradbišču bloka 6 v TE Šoštanj potekajo v skladu s terminskimi plani izvajalcev ter v skladu z generalnim terminskim planom izgradnje bloka 6. Eden pomembnejših mejnikov v terminskem planu je 15. februar 2012, ko morajo biti končana gradbena dela na kotlovnici Glavnega tehnološkega objekta (t. i. GTO), da bo lahko glavni izvajalec in dobavitelj opreme Alstom začel montažo konstrukcij, inštalacij in tehnološke opreme. Za realizacijo in doseganje rokov po pooblastilu naročnika skrbi HSE Invest v vlogi inženirja, kamor sodita vodenje projektiranja in izvajanje dnevnih koordinacij del na vseh deloviščih.Na glavnem tehnološkem objektu in hladilnem stolpu je zaključeno temeljenje in deli objekta vidno rastejo v višino. Južni stopniščni stolp (t. i. pylon) je zgrajen do kote 60 m (od skupaj 136 m), pri hladilnem stolpu pa se izvajajo opaži za 11. prstan od skupno 102.Dela se izvajajo v dveh izmenah od 6. do 1. ure, po potrebi pa betoniranja velikih segmentov konstrukcij potekajo tudi vso noč.V novembru potekajo gradbena dela v težjih razmerah zaradi znižanih temperatur in kratkega obdobja dnevne svetlobe,

zaradi slednjega je treba gradbišče tudi umetno osvetljevati.Posamezni segmenti armiranobetonskih temeljev in kon-strukcij glavnega tehnološkega objekta (kotlovnica, bunkerski objekt in strojnica) so že izvedeni, prav tako se intenzivno izvajajo izkopi in temeljenje za elektrofilter, ventilatorje vleka in napravo za razžveplanje dimnih plinov. V zvezi s temi deli je treba poudariti, da se v betonske temelje in konstrukcije vgrajujejo zahtevna sidra in drugi elementi za podporo jeklenih konstrukcij, inštalacij in opreme vseh objek-tov bloka 6. Te sproti dobavljajo Alstom in ostali pogodbeni dobavitelji, za pravilno vgradnjo pa skrbijo poleg HSE Investa tudi njihovi pooblaščeni predstavniki na gradbišču.Izvedba strojnih in elektrodel v tej fazi sledi izvedbi gradbenih del (montaža oziroma vgradnja inštalacij, ki so izvedene v betonskih konstrukcijah, npr. odvodnjavanja, ozemljitve). Pri izvedbi hladilnega sistema se izvajajo montažna dela postavi-tve hladilnega cevovoda, ki prav tako sledi dinamiki izvedbe gradbenih del na segmentu hladilnega sistema.Ob napovedanem prihodu glavnega dobavitelja in za začetek montažnih del je vse aktualnejša problematika zagotavljanja infrastrukturnih pogojev, za kar mora poskrbeti investitor TEŠ. Zato je bilo treba v okviru pripravljalnih del zgraditi kontejnerske prostore in pokrita skladišča za montažo, urejajo se platoji in deponije znotraj TEŠ ter nujne zunanje površine za skladiščenje in predmontažo opreme bloka 6.Potek gradbenih del kljub začetnim težavam in zamudam ob uvedbi gradbenih izvajalcev v delo, z znatnimi napori izbranih izvajalcev in HSE Investa, zagotavlja kakovostno in ažurno podlago za nadaljevanje zahtevnih dobav in montažnih del pri konstrukcijah in opremi objektov bodočega bloka 6 in s tem uspešne realizacije tega zahtevnega projekta.

Gradbišče bloka 6 TEŠ; foto: Tadej Živko

13

Prostorsko umeščanje novih proizvodnih zmogljivosti na območju Termoelektrarne Trbovlje

V fazi priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za plinsko-parno elektrarno v TE Trbovlje je od 28. septembra do 30. oktobra 2011 potekala javna razgrnitev načrta in strokovnih podlag. Ministrstvo za gospodarstvo, ki pri pripravi prostorskega umeščanja v prostor nastopa v vlogi koordinatorja, je investitorju Termoelektrarni Trbovlje izdalo energetsko dovoljenje za gradnjo plinsko-parne elektrarne moči do 291 MW na lokaciji opuščene premogovne elektrarne TE1. Pri umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor je nujno najti konsenz med potrebami po umestitvi prostorske ureditve in morebitnim nasprotovanjem posegu v prostor s strani zainteresirane javnosti.Tako je 4. oktobra 2011 na sedežu Občine Trbovlje potekala javna obravnava, katere namen je bil seznanitev javnosti z načrtovanimi prostorskimi ureditvami, opredeljenimi v DPN, ter okoljskim poročilom. Poleg tega sta bila osnutek DPN in okoljsko poročilo dostopna ves čas javne razgrnitve, ki je potekala od 28. septembra do 30. oktobra 2011 na Ministrstvu za okolje in prostor, v prostorih Občine Trbovlje in na spletnih straneh prej omenjenega ministrstva, kamor so se lahko podali predlogi in pripombe k načrtovanim strokovnim podlagam in osnutku DPN.V času razgrnitve so bile podane tri pripombe in predlogi, ki bodo v nadaljevanju strokovno pretehtani in upoštevani pri pripravi dopolnitev strokovnih podlag, do katerih se v fazi do sprejema Uredbe o DPN opredelijo tudi nosilci urejanja prostora. Podrobnejši prikaz že izvedenih korakov in celotnega postopka je prikazan na diagramu (slika zgoraj), prostorska umestitev pa na prikazu (slika desno).Predvidena proizvodna enota električne energije se bo prilagajala trenutnim potrebam na trgu električne energije, saj bo objekt poleg primarne vloge sposoben sodelovati v sekundarnem in terciarnem regulacijskem načinu z namenom zagotavljanja vseh potreb za nemoteno obratovanje elektroenergetskega sistema.

Že iz

vede

ni p

osto

pki

Postopek priprave državnega prostorskega načrta

Dispozicija objektov plinsko-parne elektrarne v Termoelektrarni Trbovlje

14

Premogovnik Velenje v Ljubljani organiziral IV. mednarodni kongres rudarstva

V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od 18. do 20. oktobra 2011 v okviru IV. mednarodnega kongresa rudarstva pod naslovom Balkanmine združila rudarska stroka 16 držav Jugovzhodne Evrope in širše. Organizatorji tokratnega Balkanmine kongresa so Slovensko rudarsko društvo inženirjev in tehnikov, Univerza v Ljubljani – Naravoslovno-tehniška fakulteta – Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo, Inženirska zbornica Slovenije in Premogovnik Velenje. Uvodoma sta udeležence pozdravila župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Plenarni del je s svojim nastopom popestril Rudarski oktet Velenje.Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je zbranim udeležencem povedal, da je mednarodni kongres rudarstva Balkanmine za našo državo in gospodarske družbe, ki delujejo na tem področju, odlična priložnost za predstavitev vrhunskih dosežkov, dognanj in tehnologij, ki so plod lastnega inženirskega znanja.

»Podobno kot drugod v Evropi se tudi v JV regiji in v svetu ponovno zavedajo konkurenčnih prednosti, ki jih imajo v domačem premogu, in nadaljujejo naložbe v modernizacijo pridobivanja premoga, ki bo eden ključnih energentov tudi v prihodnjih desetletjih. Omenjena regija razpolaga z milijardami ton zalog energetskega premoga, kar predstavlja hkrati tudi njeno konkurenčno prednost ter zagotavlja varnost in stabilnost pri preskrbi z električno energijo,« je še dejal dr. Medved in dodal, da »Premogovnik Velenje tudi po mnenju mednarodnih strokovnjakov predstavlja referenčno točko za podzemno pridobivanje premoga v Evropi. V Premogovniku Velenje je rezultat vlaganj v razvoj tehnologij in lastnega strokovnega kadra doprinesel k temu, da lahko zdaj naša bogata rudarska znanja tržimo na različnih projektih ter tako širimo obseg delovanja izven meja naše države«. Na IV. mednarodnem kongresu je med veliko prispelimi referati (123) mednarodni strokovni odbor izbral skupno 100 najbolj kakovostnih del 223 avtorjev in soavtorjev. Mednarodna udeležba na IV. Balkanmine kongresu bo pripomogla k izmenjavi strokovnih pogledov in mnenj na različnih področjih, ki kompleksno pokrivajo rudarstvo in geotehnologijo. Predstavljene teme zajemajo rudarstvo, varnost, pridobivanje premoga, mineralne surovine, izkoriščanje in obdelavo mineralnih virov, izkoriščanje nafte in plina, ekologijo in varstvo okolja, sistemski inženiring, prestrukturiranje, zakonodajo, norme in izobraževanje ter zgodovino rudarstva.

Udeleženci IV. mednarodnega kongresa rudarstva; foto: I. Hans Avberšek

15

Na nadzornem svetu Premogovnika Velenje o prispelih prijavah za razširitev uprave

Na 16. redni seji Nadzornega sveta (NS) Premogovnika Velenje, ki je potekala v ponedeljek, 21. novembra 2011, so člani NS pregledali prijave, ki so do 17. novembra 2011 prispele na javni razpis za imenovanje člana uprave Premogovnika Velenje, ki je bil 2. novembra 2011 objavljen v časniku Delo. Na razpis je prispelo pet prijav, od tega štiri popolne. Na seji NS so bili izvedeni razgovori s predstavitvijo vseh štirih kandidatov, ki so posredovali popolne prijave. NS je imenoval tričlansko upravo, ki jo sestavljajo dr. Milan Medved (predsednik uprave), dr. Vladimir Malenković (član uprave) in Sonja Kugonič (članica uprave – delavska direktorica Premogovnika Velenje). Uprava je mandat nastopila 1. decembra 2011 za dobo petih let.

Premogovnik Velenje predstavil svoje razvojne dosežke

Premogovnik Velenje je v sredo, 23. novembra 2011, v sejni dvorani Mestne občine Velenje predstavil vrhunske razvojne dosežke in rezultate, ki so bili predstavljeni tudi na IV. mednarodnem kongresu rudarstva Balkanmine, ki je oktobra potekal v Ljubljani. Podjetje že nekaj desetletij posveča veliko pozornost modernizaciji in uvajanju najnovejših tehnologij pri pridobivanju premoga, ki bi olajšale fizični napor in rudarjem zagotavljale kar največjo varnost pri delu.

Udeleženci predstavitve; foto: I. Hans Avberšek

Pomemben mejnik na tem področju je bil dosežen leta 1987, ko so s klasičnih odkopov dokončno prešli na mehanizirane odkope. K temu sta bistveno pripomogla lastno znanje in sistematično iskanje najprimernejše in varne metode za odkopavanje debelih slojev premoga. Danes je v strokovni literaturi poznana kot Velenjska odkopna metoda in je ime Premogovnika Velenje ponesla izven meja naše države, leta 2007 pa so zanjo prejeli tudi priznanje Inženirske zbornice Slovenije za inovativnost.V do zadnjega kotička napolnjeni dvorani mestne hiše je zbrane uvodoma pozdravil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. »Premogovnik Velenje kot tehnološko visoko razvito podjetje tudi med strateškimi cilji opredeljuje modernizacijo proizvodnje premoga, ki bi prispevala k boljšim in varnejšim delovnim razmeram ter večji ekonomski in ekološki sprejemljivosti, tudi zaradi prilagajanja okoljskim zahtevam, ki jim je Slovenija podvržena v okviru Evropske skupnosti in zahtevajo nov in celovit strateški razmislek na področju energetike – z vidika proizvodnje in porabe energije. Prav zaradi tega se proizvodnja odvija v skladu z načeli trajnostnega razvoja, pri čemer upoštevamo in delujemo v skladu s tremi standardi kakovosti: certifikati za sistem vodenja kakovosti, sistem ravnanja z okoljem ter sistem varnosti in zdravja pri delu po zahtevah standardov ISO 9001, ISO 14001 ter OHSAS 18001. Z namenom še učinkovitejšega upravljanja z energijo smo letos pristopili k pridobitvi mednarodnega certifikata za standard ISO 50001 in kot prvi premogovnik ter ena prvih energetskih družb na svetu s tem še dodatno potrdili energetsko učinkovitost v podjetju.«

16

60. obletnica Dravskih elektrarn Maribor

Letos mineva 60 let od prve ustanovitve podjetja Dravske elektrarne. Ustanovila ga je vlada Ljudske republike Slovenije (LRS) 16. oktobra 1951. Novo podjetje je združevalo tedanje hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave: HE Fala, HE Mariborski otok in HE Vuzenica v izgradnji, 10. decembra 1951 pa je vlada z odločbo v podjetje vključila še HE Dravograd. Delavci niso bili naklonjeni ustanovitvi skupnega podjetja, saj je bila odločitev sprejeta politično, poleg tega so bili večinoma zadovoljni s takratnim samostojnim statusom posameznih elektrarn. Pri delovanju novega podjetja so se že v začetku pojavile notranje težave. Odražale so se pri gradnji novih objektov in v začetnem vzpostavljanju notranjih razmerij v podjetju. To je bil razlog, da je podjetje začelo poslovati z zamikom. Da bi bolje razumeli čas, v katerem je bilo ustanovljeno podjetje Dravske elektrarne, se moramo spomniti na čase socializma kot družbene ureditve in političnega sistema samoupravljanja, ki je določal okvir delovanja takratnih delovnih organizacij ter težnjo k decentralizaciji njihovega upravljanja, še posebej v slovenski elektroenergetski panogi. Dejavnosti, ki so vodile k decentralizaciji, so bile tako močne, da je vlada LRS 25. novembra 1952 podjetje Dravske

elektrarne ukinila in ustanovila nova podjetja: HE Mariborski otok, HE Fala, HE Vuzenica v izgradnji z gradbiščem HE Vuhred in HE Dravograd s pomožnima pogonoma Podklanec in Prevalje.Že 8. januarja 1953 pa je vlada LRS sprejela odločbo o ustanovitvi Elektroenergetskega sistema Slovenije s sedežem v Ljubljani. V Elektroenergetski sistem Slovenije se je združilo 28 gospodarskih podjetij, od tega 12 proizvodnih podjetij, vključno z vsemi štirimi podjetji, ki so nastala po ukinitvi Dravskih elektrarn.Sledilo je desetletno obdobje samostojnega poslovanja vseh šestih elektrarn na Dravi: HE Dravograd, HE Vuzenica, HE Vuhred, HE Ožbalt, HE Fala in HE Mariborski otok. Leta 1961 so delavski sveti oživili idejo o ponovni združitvi elektrarn v enotno podjetje Dravske elektrarne, ki je še istega leta zaživelo z njegovim vpisom v register podjetij pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Mariboru.Častitljivo obletnico prve ustanovitve podjetja Dravske elektrarne so dravčani zaznamovali s priložnostno slovesnostjo v stari dvorani SNG Maribor. Skozi bogato zgodovino je na svojstven način povabljene popeljal umetnik Jure Ivanušič z gosti. Direktor DEM mag. Viljem Pozeb je v nagovoru spomnil, da pravzaprav lahko govorimo o trojnem jubileju: o 100-letnici od začetka priprav na gradnjo prve HE na Dravi v Sloveniji, to je HE Fala, o 60. obletnici prve ustanovitve podjetja Dravske elektrarne ter o 50. obletnici njegovega dejanskega začetka delovanja. Poudaril je pomen spoštovanja preteklosti za razvoj v prihodnosti in se zahvalil vsem sodelavcem, ki so soustvarjali podjetje skozi njegov razvoj. Zbrane je pozdravil tudi mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE.

Voditelj prireditve ob 60. obletnici DEM, Jure Ivanušič; foto: Arhiv DEM

17

Brez razvojnih priložnosti?

Kako se bo razvijala proizvodnja hidroenergije na povodju Soče? To pogosto vprašanje si v Soških elektrarnah Nova Gorica (SENG) zastavljajo vse od seznanitve z osnutkom predloga Nacionalnega energetskega programa (NEP) RS za obdobje do leta 2030: Aktivno ravnanje z energijo, 10. junij 2011. Ugotavljajo, da so v njem izpuščeni objekti, ki so že del obstoječega Nacionalnega energetskega programa.Najboljša energija je obnovljiva energija. To so vedeli že pradedi in danes še ni boljše rešitve. Najsprejemljivejša z okoljskega in drugih vidikov je še vedno hidroenergija. Tudi v porečju Soče je voda vedno pomenila življenje in moč, ki je gnala naprej, na bolje. Vodotoki so poganjali mline, žage, kovačije, klavže za spravilo lesa, bili so pralnice, kopalnice, vir hrane, zdravja, zaslužka …

Zgodovina nas uči»Idrijski rudnik je vedno sledil novim dosežkom tehnike, in tako so vodna kolesa že sredi 19. stoletja nadomestile vodne turbine. Leto 1893 štejemo kot začetek elektrifikacije rudnika, saj so v tovarni cinobra na desnem bregu Idrijce zasvetile prve luči, to je osem obločnic. Turbina se zdaj nahaja v Tehniškem oddelku Mestnega muzeja Idrija,« je leta 2000 zapisal Anton Zelenc v brošuri Rudniške elektrarne. Še danes obratujeta mali hidroelektrarni Mesto iz 1909 in Marof iz 1932, prvo hidroelektrarno na Pečniku iz 1903 pa so v celoti uničili v drugi svetovni vojni. Podobno usodo, le da v prvi svetovni vojni, je doživela hidroelektrarna na Predelici iz leta 1906. S kupi vejevja pa so uspeli iztrgati uničenju malo hidroelektrarno Možnica, kjer še danes proizvajajo elektriko na turbini iz leta 1911.Vse to naštevajo zato, ker kaže, kako strateškega pomena za razvoj, samostojnost in neodvisnost je lasten vir obnovljive energije. Temu cilju ne kaže podrejati vseh ostalih, a vendar je treba slediti ljudem in stroki, saj želijo boljše. Ljudje ob povodju Soče so kljub vojnam, pomanjkanju in težkim preizkušnjam ohranili lepote okolja, zato naj bodo ljudje ob Soči tisti, ki bodo skupaj s strokovnjaki odločali o razvoju in poiskali najboljše ter strokovno utemeljene rešitve.

Razvoj v sodelovanju z okoljemV SENG ob ekonomični proizvodnji električne energije v prvi vrsti skrbijo za večnamensko izrabo, tako so akumulacije tudi zajetja za pitno vodo, ribogojnice, turistično-rekreacijske površine, ob tem pa skrbijo še za varstvo pred poplavami, akumulirajo vodo za sušna obdobja, odstranjujejo naplavine in skrbijo za ohranjanje tehnične dediščine.Skladno z razvojnimi načrti in naložbami HSE je zastavljen tudi srednjeročni program razvoja SENG. Razvojni program je zastavljen tudi skladno z obstoječim NEP.

Naslednje dvajsetletje brez razvoja?Posočje je izrinjeno iz načrtov razvoja energetike na nacionalni ravni za prihodnjih dvajset let kljub drugačnim strokovnim argumentom, izraženi razvojni perspektivi na lokalni in državni ravni ter potrebi po sobivanju in razvoju. S tem je tudi SENG kljub znanju in izkušnjam več kot stoletne tradicije pridobivanja električne energije s predlogoma NEP in energetskega zakona potisnjen v prihodnost brez razvojnih možnosti. Skladno z načrti razvoja energetike na Soči s pritoki zdaj veljavni NEP vključuje tudi izrabo hidropotenciala na Učji, Idrijci, Kneži, Možnici in Zadlaščici, seveda skladno s sprejetimi normami za gradnjo hidroenergetskih objektov ter načeli vzdržnega razvoja. Tako so predvidene in že vnesene v srednje- in dolgoročni načrt razvoja: • hidroelektrarna Učja,• veriga HE na Idrijci,• male hidroelektrarne na porečju Soče. Za vse omenjene hidroenergetske objekte se že pripravljajo idejni načrti in potrebne študije kot tudi procesi iskanj večnamenske izrabe.

Hladen tuš — predlog NEP do 2030A predlog energetske strategije načrtovani razvojni tok izničuje, ga za naslednjih 20 let pušča stagnirati in ogroža zastavljene razvojne cilje. Zdaj izrabijo za proizvodnjo električne energije približno tretjino tehnično izrabljivega potenciala, z izgradnjo omenjenih hidroelektrarn pa bi presegli 40 odstotkov. V luči dogajanja v energetskem sektorju, vedno večji potrebi po energiji in potrebi po večanju deleža energije iz obnovljivih virov – torej skladno z najpomembnejšim zastavljenim ciljem HSE in z zahtevami evropske energetske politike – je uresničevanje že dogovorjene in začrtane strategije edino sprejemljivo, smiselno in racionalno, tudi z vidika spoštovanja potreb ljudi ob Soči. Idrija, Cerkno, Bovec, Tolmin, Kobarid, Most na Soči, Kanal in drugi kraji so doslej sprejemali elektroenergetske objekte kot del lastne infrastrukture, ki ni služila le kot vir energije. Bila je še veliko več: zanesljiv vir ob poškodbah in naravnih nesrečah, ob tem pa je vsak objekt po svoje kraju prinesel kamenček k razvoju tako infrastrukture kot tudi številnih drugih področij.

Novi NEP razvrednoti veljavni NEPČe že načrtovanih objektov, ki so bili vključeni v staro energetsko strategijo, ne zgradijo, ostajajo na zdajšnji ravni izkoriščanja vodnega potenciala. V tem primeru je zastavljena tudi strategija Soških elektrarn in posledično HSE na področju večanja energije iz obnovljivih virov. Že zdaj lahko zaključijo, da razvojnih načrtov srednjeročno ne bodo uresničili. Proizvodnja SENG bo manjša za skoraj četrtino. Predvidena bilanca obnovljivih virov bo težje dosegljiva, oteženo bo poslovanje SENG, zmanjšana bo samopreskrba z obnovljivo energijo, vplivalo pa bo tudi na uresničevanje obveznosti Slovenije kot članice EU po večanju obnovljivih virov energije. V vseh načrtih SENG in HSE kot na področju energetske oskrbe Slovenije so namreč skladno z dosedanjim NEP že upoštevani omenjeni objekti kot prihodnji proizvajalci elektrike skladno s časovnim načrtom.

18

Ob tem bo okolje ostalo brez dodatnih vrednosti načrtovanih hidroenergetskih objektov in ne nazadnje bodo občine brez koncesnine. Objekti, ki so v idejni fazi zasnove, so načrtovani tako, da bi z njihovo izgradnjo zgradili tudi potrebne objekte za pitno vodo za vse večje potrebe domačinov in turistov, uredili nekatere infrastrukturne zamaške, ki so nujni za vedno večji gospodarsko-turistični razmah tega območja, ob tem pa bi opravili številne študije, ki bi pokazale pravo stanje ne le na področju geologije, ampak tudi na področju hidrologije, ihtiologije, rastlinskega sveta in podobno. Tako pa bo država še enkrat ljudem ob Soči vzela možnost odločanja o njihovi usodi in kar počez prepovedala razvoj.

Zakon o Soči — novejša zakonodaja Sočo ščiti boljePodobno izkušnjo imajo z Zakonom o Soči iz leta 1976, ki Sočo in pritoke gorvodno od Trnovega varuje bistveno manj kakovostno kot številni kasnejši zakoni, predvsem pa preprečuje ne le gradnjo akumulacij, pač pa vsak gradbeni poseg v porečje Soče. Tako je razvoj kakršne koli infrastrukture za vodni turizem gorvodno od Trnovega kršenje Zakona o Soči, saj ta prepoveduje gradbene posege v porečje Soče in priobalna zemljišča (za katera nikoli niso določili, kako široka so) gorvodno od Trnovega. A to so

izzivi za lokalno skupnost in državo, ki nikoli nista razmejili pristojnosti, saj skladno z Zakonom o Soči po zakonodaji iz 1976 vse pristojnosti pripadajo lokalni skupnosti, a teh lokalnih skupnosti ni več. Vlogo lokalnih skupnosti je preprosto prevzela država. Podobna neskladja vsebuje vseh deset členov tega zakona.Za razvoj koriščenja vodnih virov in razvoj SENG je treba nedvomno dopustiti možnost hidroenergetske izrabe povodja Soče v smislu večnamenske izrabe objektov tako, da se predvidene koncesijske odseke na vodotoku Učja, Idrijca in ostalem porečju Soče vnese v predlagan NEP, kot jih obstoječi NEP že vsebuje.

Marko Mladovan: Vsakdanja pot

V novembru je svoje fotografije na ogled postavil sodelavec Soških elektrarn Marko Mladovan. Fotografska razstava z naslovom Vsakdanja pot je bila v Galeriji Frnaža, ki domuje v prostorih Krajevne skupnosti Nova Gorica. »Razstavljena dela so s fotografskim aparatom ovekovečeni drobci iz vsakdanjega življenja, ki v naglici vsakdana neopaženo zdrsijo mimo nas. Od tod tudi naslov razstave Vsakdanja pot. Marko prav iz teh, na videz nepomembnih drobcev ustvarja celoto – zgodbo življenja. To je zanj izziv, tako estetski kot tudi tehnični: ujeti lepoto in moč v trenutku življenja,« so zapisali v lični publikaciji k razstavi. Razstavljena dela so bila vsebinsko razdeljena v štiri sklope: portreti, koncerti, panorama in mestni utrip.Marko se s fotografijo ukvarja že več kot 20 let in je član Foto kluba Nova Gorica. V vseh teh letih si je pridobil veliko izkušenj, za svoja dela pa je prejel številne pohvale in nagrade. Vsakdanja pot je njegova prva samostojna razstava, a kot so še zapisali v priložnostni publikaciji: » … In to je šele začetek.« V Soških elektrarnah s ponosom spremljajo Markove uspehe in o nadaljevanju njegove fotografske poti vas bodo sproti obveščali

HE Zadlaščica; foto: Arhiv SENG Home alone; foto: Marko Mladovan

19

Geometrija; foto: Marko Mladovan

Nekega jutra, ko se zdani; foto: Marko Mladovan

20

Sprejet nov zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala

spodnje Save

19. oktobra 2011 je Državni zbor na svoji 32. redni seji potrdil predlog novega Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (v nadaljevanju ZPKEPS-1), s katerim so se uvedle določene spremembe glede podeljene koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, predvsem z namenom zagotovitve nemotenega financiranja preostalega dela verige hidroelektrarn na spodnji Savi in uskladitve z ugotovitvami Računskega sodišča RS. Glavne novosti novega zakona so predstavljene v nadaljevanju.Novi zakon določa, da se plačevanje koncesije za posamezno hidroelektrarno začne z začetkom proizvodnje električne energije, to je z dnem pravnomočnosti odločbe o začetku poskusnega obratovanja posamezne hidroelektrarne ali z dnem, ko je bilo za posamezno hidroelektrarno izdano uporabno dovoljenje, kadar za to hidroelektrarno ni bila predhodno izdana odločba o poskusnem obratovanju. Hkrati tudi določa najvišji možen seštevek vseh dajatev in nadomestil, ki jih plača koncesionar (koncesija, vodno povračilo, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča), kar zagotavlja koncesionarju nemoteno poslovanje in gradnjo verige hidroelektrarn v okviru predvidenih finančnih izdatkov. Z novim zakonom se podaljšuje rok za izgradnjo oziroma izvedbe ureditev vodne, državne in lokalne infrastrukture do leta 2016. Uporabna dovoljenja pa morajo biti pridobljena do konca leta 2017.Poglavitna sprememba, ki bo zagotovila stabilnejši in zanesljivejši tok financiranja gradnje oziroma dokončanja spodnjesavske verige HE, je določitev novega, dodatnega

vira financiranja iz državnega proračuna, to je iz Sklada za podnebne spremembe, ki je predviden po Zakonu o varstvu okolja. Financiranje se po novem ZPKEPS-1 tako zagotovi iz treh virov, in sicer:• Sklad za vode financira izvedbo ureditev objektov vodne

infrastrukture, vključno z nakupom vseh zemljišč, in zagotavlja sredstva za državno in lokalno infrastrukturo, ki je potrebna zaradi gradnje objektov vodne infrastrukture.

• Sklad za podnebne spremembe zagotavlja sredstva za izvedbo objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju hidroelektrarn Brežice in Mokrice, to sta oba akumulacijska bazena v celoti s spremljajočimi in pomožnimi objekti, z nadomestnimi habitati ter sanacijami vpliva dviga podtalnice, ter sredstva za državno in lokalno infrastrukturo, potrebno zaradi gradnje objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju, vključno z daljnovodi.

• Koncesionar financira objekte energetske ureditve, prav tako pa zagotovi sredstva za izvedbo posegov v NE Krško, ki so posledica izgradnje HE Brežice.

Z novim ZPKEPS-1 se na novo ureja tudi vzdrževanje objektov na območju koncesije. Koncesionar je dolžan zagotoviti redno in investicijsko vzdrževanje objektov in naprav na območju posamezne hidroelektrarne, to je objektov energetskih ureditev ter objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju (akumulacijski bazen v celoti). Sredstva za vzdrževanje objektov na vplivnem območju koncesije pa zagotavljata koncesionar in koncedent, vsak za svoj del, kar se natančno opredeli s koncesijsko pogodbo oziroma aneksom h koncesijski pogodbi, ki mora biti usklajena z novim zakonom v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi. Ne nazadnje nov ZPKEPS-1 za namen pridobivanja zemljišč za gradnjo HE na spodnji Savi usmerja tudi na smiselno uporabo določb Energetskega zakona, ki predvideva in omogoča hitrejši postopek, s katerim se bo mogoče izogniti morebitnim nevšeč-nostim in daljšim zamudam pri izgradnji HE na spodnji Savi. Prav tako nov ZPKEPS-1 določa neodplačnost stavbnih in služnostnih pravic na zemljiščih, ki so v lasti RS.

HE Krško; foto: Arhiv HSE Invest

21

Center vodenja DEM in HSE. Za večino še posebej zanimiv prostor.

HE Zlatoličje

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

Srečanje, ki so se ga udeležili obratovalci Soških elektrarn, Hidroelektrarn na spodnji Savi, Dravskih elektrarn in kot gostitelji obratovalci HSE, se je začelo v prostorih Dravskih elektrarn v Mariboru z ogledom in predstavitvijo centra vodenja HSE in DEM. Že v centru vodenja je beseda hitro ujela besedo, saj se obratovalci pri svojem delu srečujejo s podobnimi problemi in je izmenjava izkušenj še kako dobrodošla.

Kdo so obratovalci v elektroenergetiki? To so ljudje, ki neprestano skrbijo, da je v elektroenergetskem sistemu vse na svojem mestu in da so luči neprestano na voljo. Seveda pa to zahteva zasedenost delovnega mesta 24 ur na dan, ne glede na praznik, soboto ali nedeljo. Prav tako ti ljudje veliko komunicirajo po telefonu in elektronskih napravah z ljudmi, ki jih v živo ne poznajo. In prav spoznavanju in izmenjavi izkušenj je bilo namenjeno to srečanje.

Srečanje obratovalcev hidroenergetskih družb skupine HSE

Vtok v elektrarno

Po končanem ogledu centra smo se odpravili na ogled HE Zlatoličje, največje slovenske hidroelektrarne, kjer zdaj obnavljajo še drugi agregat, kar bo njeno moč še povečalo. Želja marsikaterega inženirja elektrotehnike je pogledati v notranjost elektrarne, vendar je to omogočeno le redkim, še redkejši so tisti, ki uspejo videti elektrarno v gradnji ali v času večjih obnovitvenih del. 6. oktobra 2011 se je ta priložnost ponudila obratovalcem hidrodružb skupine HSE. Ogledali

22

smo si obnovitvena dela na največji kanalski elektrarni v Sloveniji, na HE Zlatoličje. Že od daleč se je videlo, da je elektrarna veliko gradbišče, pred stikališčem se je nahajal nov, večji transformator, ki že čaka na vgradnjo. Okoli njega pa je postavljenih veliko bivalnih kioskov za delavce Esotecha, ki opravljajo glavna dela.Po prejemu obveznih zaščitnih sredstev smo se podali na najvišjo točko elektrarne – vtok, kjer voda teče na turbine. S tega mesta smo imeli lep razgled na odvodni kanal iz elektrarne, ki so ga razširili, da so omogočili hitrejši odtok vode proti Ptujskemu jezeru.Ogled elektrarne se je nadaljeval v strojnični zgradbi, kjer je bilo kaj videti. Najzanimivejši so bili seveda ogromni sestavni deli novega agregata: • nov gonilnik mase 96 ton in premera 5,8 metra, • nov rotor generatorja, ki tehta kar 320 ton, • nova pogonska os.Kot zanimivost smo si ogledali tudi delovišče v turbinskem jašku. Videli smo lahko, kako napreduje širjenje prostora za vodilne lopatice.Ogled elektrarne smo končali v strojnici, od koder so lepo vidna iztočna polja in odvodni kanal. Na našem srečanju smo pogrešali kolege, ki so ves čas našega srečanja pridno delali in skrbeli, da je bila oskrba z električno energijo nemotena. Čeprav so obratovalci večkrat prezrti in pozabljeni v svojih centrih vodenja, ne smemo pozabiti, da je od njihovega

skrbnega in dobro opravljenega dela odvisna oskrba Slovenije z električno energijo.Ob koncu smo si bili enotni, da so takšna srečanja koristna in potrebna, saj pripomorejo k boljšemu sodelovanju in še večjim uspehom. Izmenjalo se je veliko mnenj in pogledov na marsikateri dogodek, ki se je dogodil v obratovanju. Veliko zadovoljstvo je sijalo z obrazov mnogih, saj so svojega kolega, ki ga slišijo le po telefonu, srečali tudi v živo. Na koncu smo si družno zaklicali: »Nasvidenje prihodnjič!«

Besedilo in fotografije: Jernej Otič

Širjenje turbinskega jaška Pogled na iztočna polja in odvodni kanal HE Zlatoličje

Nova gonilnik in rotor, ki čakata na vgradnjo Nova os, še vedno oblečena v zaščitni les

Dispečerji in planerji HSE, SENG, DEM in HESS

23

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

Strokovnjaki v okviru projekta Transenergy proučujejo problematiko in potenciale rabe geotermalne energije, ki se v zahodnem delu Panonskega bazena izkorišča v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem in Slovaškem. Geotermalna energija je vezana na regionalne geološke strukture in ne na državne meje, zato je ključnega pomena, da se pri njenem izkoriščanju vzpostavi večnacionalni sistem upravljanja. Njegova vzpostavitev je eden izmed temeljnih ciljev projekta Transenergy, saj predstavlja osnovo nadzora nad dinamičnim ravnovesjem geotermalnih vodonosnikov. Spletna stran projekta (http://transenergy-eu.geologie.ac.at/index.html) je osrednji vir informacij, saj so na njej dostopni vsi rezultati projekta. Najpomembnejši bo zagotovo spletni informacijski sistem, ki bo prikazoval informacije o geotermalnih virih in njihovem potencialu ter ranljivosti in trajnosti geotermalnih sistemov znotraj preiskovanih

Prekomejni viri geotermalne energije — projekt TransenergyTransenergy za trajnostno rabo geotermalnih virov

V mednarodnem projektu Transenergy (2010—2013) sodelujejo strokovnjaki nacionalnih geoloških zavodov Avstrije, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Glavni cilj projekta je vzpostavitev mednacionalnega sodelovanja geologov in upravljavcev geotermalnih virov v zahodnem delu Panonskega bazena za pripravo programa njihove učinkovite in trajnostne izrabe.

področij. Predstavljene bodo obstoječe pravne nepravilnosti oziroma neusklajenosti, strategije financiranja ter primeri dobrih praks izrabe s poudarkom na zmanjševanju onesnaževanja okolja in tehničnih tveganj ter izhodišče dolgoročne strategije trajnostnega izkoriščanja geotermalnih virov v zahodnem delu Panonskega bazena.

Obstoječa izraba geotermalnih virov

Pregled stanja izrabe geotermalnih virov v letu 2010 je pokazal, da termalno vodo z nad 20 °C izkorišča 145 uporabnikov (U) z 243 vrtinami na projektnem območju. Poleg njih je identificiranih 27 neaktivnih uporabnikov in 64 neaktivnih vrtin. Največ uporabnikov je na Madžarskem (5,3 U/1000 km2), sledijo Slovenija (3,8 U/1000 km2), Slovaška (2,4 U/1000 km2) in Avstrija (1,1 U/1000 km2). Celotna letna količina pridobljene termalne vode presega 30 milijonov m3

Primerjava razširjenosti različnih tipov izrabe termalne vode po državah

24

(leto 2009), pri čemer avstrijski podatki niso dostopni in všteti. Ocene kažejo, da bi neaktivne vrtine ob aktivaciji lahko prispevale dodatnih 6 milijonov m3, medtem ko so količine v vodnih dovoljenjih še mnogo višje. V severovzhodni Sloveniji je 15 aktivnih uporabnikov, ki letno načrpajo okoli 2 milijona m3 termalne vode. Pridobljena voda dosega do 72 °C, medtem ko je najvišja temperatura vode izmerjena v Korovcih (83 °C), a je vrtina neaktivna.Večino termalne vode na projektnem območju se pridobi iz mezozojskih apnencev in dolomitov ter zgornje plasti miocenskih peskov in peščenjakov v globinah od 0,5 do 2 km. Vodo se črpa iz več kot 85 odstotkov vrtin in pogosto so opažene posledice izrabe, kot so padci nivoja podzemne vode, spremembe izdatnosti vrtin, temperature vode ipd. Voda z do 40 °C se uporablja predvsem za kopanje in balneologijo, kar je prevladujoč način izrabe (Slika 1). Sledi mu uporaba za pitno vodo, ki je posledica specifične madžarske zakonodaje, saj je v njej termalna voda opredeljena kot voda s temperaturo nad 30 °C. Med (neuspešnimi) iskanji nafte in zemeljskega plina ter z novimi geotermalnimi vrtinami je bila odkrita voda z višjo temperaturo (Slika 2), ki se uporablja predvsem za individualno ogrevanje prostorov, daljinsko ogrevanje, ogrevanje rastlinjakov in sanitarne vode. Temperaturo nad 90 °C dosegajo trije

Najvišje temperature termalne vode na projektnem območju po uporabnikih

uporabniki na Madžarskem, en na Slovaškem in en v Avstriji. Visokotemperaturni vir predstavlja le voda iz vrtine Blumau 2 (AT) s 109 °C. Iz nje med drugim v binarni geotermalni elektrarni proizvajajo elektriko (0,2 MWe) ter jo izrabljeno vračajo v dolomitni vodonosnik. Identificirali smo štiri reinjekcijske vrtine, vendar je madžarska neaktivna. V Lendavi (SI) izrabljeno vodo sistema daljinskega ogrevanja vračajo v peske in peščenjake. V Podhájski (SK) vračajo vodo iz sistema za ogrevanje rastlinjakov v dolomit. Le v Blumauu (AT) reinjektiranje poteka celo leto, drugje le med zimsko sezono. Možnosti za postavitev geotermalne elektrarne v severovzhodni Sloveniji niso dokazane. Nekateri tamkajšnji geotermalni vodonosniki so prekomejni in se že spreminjajo zaradi izrabe. Trditve o obstoju izdatnih visokotemperaturnih virov pod 3 km globine so trenutno nedokazane, pri čemer je najvišja temperatura vode izmerjena v Ljutomeru (148 °C), vendar je njen pretok majhen. Na Madžarskem, ki je geološko podobna severovzhodni Sloveniji, tudi še niso bili uspešni (npr. neuspel projekt Ortaháza v kraju Iklódbördöce). Podrobnejši pregled stanja je dostopen na projektni spletni strani v obliki podatkovne baze uporabnikov (http://akvamarin.geo-zs.si/users/), končnih poročil in 12 tematskih kart izrabe geotermalnih virov.

Besedilo: Nina Rman in Andrej Lapanje

25

› P

RE

DS

TA

VL

JA

MO

1021 gospodinjstev po vsej Sloveniji je sodelovalo pri terenskem anketiranju, ki je potekalo od aprila do junija, in s tem omogočilo vpogled v ravnanje z energijo, ki obsega energetsko učinkovitost stavb, ogrevanje in hlajenje, rabo električne energije in prevoz. Kontinuiteta raziskave REUS je omogočila prikazovanje trendov glede na stopnjo učinkovitosti v lanskem letu in glede vplivov na okolje. Zaznane spremembe pa je treba ustrezno interpretirati, saj nanje vpliva več različnih dejavnikov, kot so zakonodaja, subvencije, informiranost in okoljska ozaveščenost, ki pogojujejo obnašanje, finančne zmožnosti, cene naprav in energentov. Raziskava REUS se izvaja na pobudo in pod vodstvom agencije Informa Echo. Izvedba letošnjega vala je rezultat sodelovanja interdisciplinarnega tima vrhunskih strokovnjakov s področja komuniciranja, energetike, gradbeništva in raziskovanja. Sodelovali so Arhea, Center za energetsko učinkovitost pri Institutu »Jožef Stefan«, Gradbeni inštitut ZRMK, Statistični urad RS in Valicon. Predstavitev tretjega vala raziskave REUS 2011 je 26. septembra na GZS v Ljubljani organizirala Energetska zbornica Slovenije v sodelovanju z agencijo Informa Echo. Udeležene je pozdravil Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije. Janez Kopač, generalni direktor Direktorata za energijo pri Ministrstvu za gospodarstvo je ob potrebi po neodvisnem spremljanju rabe energije poudaril: »Če bo šlo vse po načrtih, bomo do leta 2016 z ukrepi energetske učinkovitosti letno privarčevali preko 500 milijonov evrov stroškov za energijo.

Ali smo Slovenci pri ravnanju z energijo učinkovitejši kot lani?Letošnja Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije — REUS 2011 vključuje primerjavo podatkov z lanskimi, kar razkriva, na katerih področjih so slovenska gospodinjstva bolj in na katerih manj učinkovita pri ravnanju z energijo.

Nastavili smo mehanizem, ki daje izjemne rezultate. Samo v prvem letu se je v ukrepe spustilo od 4 do 4,5 odstotka vseh slovenskih gospodinjstev. Lahko rečemo, da gre za pravo ljudsko gibanje naložb v ukrepe energetske učinkovitosti.«Sledila je okrogla miza na temo »Pomen neodvisnega merjenja učinkovitosti rabe energije«, ki jo je vodil prof. dr. Peter Novak in na kateri so sodelovali: mag. Djordje Žebeljan (HSE), dr. Darja Piciga (Služba Vlade RS za podnebne spremembe), mag. Hinko Šolinc (Ministrstvo za gospodarstvo), dr. Robert Jerončič (Ministrstvo za promet), Saša Galonja (Ministrstvo za okolje in prostor), mag. Vesna Črnilogar (Eko sklad), dr. Marjana Zavrl Šijanec (Gradbeni inštitut ZRMK), mag. Stane Merše (Center za energetsko učinkovitost IJS) in Mojca Suvorov (Statistični urad RS).Nekaj rezultatov iz raziskave REUS 2011 predvsem s področja ravnanja z energijo:• Glavni namen učinkovite rabe energije ostaja znižanje

stroškov, saj je to prvi odgovor pri 57 % vprašanih (lani 69 %). Opažamo pa porast anketirancev, ki želijo bodisi stroške bodisi količinsko porabo ohraniti na isti ravni ob uporabi več naprav.

• Večina gospodinjstev ne razmišlja o menjavi ali dopolnitvi ogrevanja, 4 % jih razmišlja o dopolnitvi načina ogrevanja, 8 % pa o menjavi, kar je višji odstotek kot lani.

• V večstanovanjskih stavbah glede na pavšal po ogrevani površini stroške deli 48 % gospodinjstev, po dejanski porabi toplote pa stroške obračunava 42 % sodelujočih živečih v

Udeleženci predstavitve rezultatov raziskave REUS 2011; foto: Branko Bačovič

26

NAKLONJENOST GRADNJI OBJEKTOV ZA PROIZVODNJO IN DISTRIBUCIJO E. ENERGIJE Na splošno nas zanima, ali ste na področju Slovenije naklonjeni gradnji... (n=1021)

Rezultati desno od grafa prikazujejo lanski podatek.

92%

88%

73%

/

57%

51%

49%

33%

17%

3/63

93%

89%

82%

66%

64%

60%

57%

39%

17%

6%

10%

17%

31%

35%

37%

41%

59%

82%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

sončnih elektrarn

vetrnih elektrarn

hidroelektrarn

daljnovodov za prenos električne energije, če bibila elektrika proizvedena iz obnovljivih virov…

daljnovodov za prenos električne energije med krajiv Sloveniji

daljnovodov za vključitev novih elektrarn v elektroenergetski sistem

daljnovodov za prenos električne energije medSlovenijo in sosednjimi državami

termo elektrarn

jedrskih elektrarn

da ne ne vem

večstanovanjskih stavbah.• Skoraj dve tretjini vprašanih pravi, da kadar je v stanovanju

pretoplo, raje zmanjšajo gretje, kot da bi odprli okno. Pri prejšnjem merjenju je bil ta delež višji (73 %).

• Skoraj polovica s klimatsko napravo vzdržuje notranjo temperaturo med 22 in 25 stopinjami, tretjina pa med 20 in 22 stopinjami. V primerjavi s prejšnjim merjenjem nekoliko višji delež gospodinjstev vzdržuje nižjo notranjo temperaturo, predvsem anketiranci, ki živijo v enodružinskih hišah.

• Čeprav je uporaba obnovljivih virov energije še vedno relativno nizka (8 %), se je v primerjavi s preteklim letom podvojila. V prihodnjih 12 mesecih jo ima namen začeti uporabljati približno 3 % anketirancev.

• Večina gospodinjstev pripravi sedem kuhanih obrokov na teden (44 %), petina pa šest ali manj. V primerjavi z lanskim letom se število pripravljenih kuhanih obrokov na teden zmanjšuje. Največ gospodinjstev porabi za kuhanje obroka eno uro.

• Večina vprašanih hladilne naprave nima naravnane na maksimalno stopnjo.

• Pri pranju in sušenju se večina odloča za uporabo naprav v času cenejše tarife (med 50 in 60 %, razen pri pomivalnem stroju, kjer je takih 41 %).

• Večina gospodinjstev (67 %) ne pere perila na maksimalni temperaturi, ki jo perilo dovoljuje. V primerjavi s preteklim merjenjem opažamo višji delež takšnih, ki perilo perejo na maksimalni temperaturi.

• Slaba polovica električne naprave na splošno izklopi iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja. Četrtina ima pogosto vklopljene aparate, kot sta televizija in računalnik, čeprav jih ne gleda oziroma uporablja.

• Skoraj polovica gospodinjstev (47 %) na letni ravni prevozi od vključno pet do petnajst tisoč km, število prevoženih km na leto pa se je v primerjavi z 2010 nekoliko povečalo.

Več informacij o raziskavi REUS najdete na spletni povezavi www.pozitivnaenergija.si/reus.

Besedilo: Rajko Dolinšek

22%

22%

21%

10%

8%

78%

78%

79%

90%

93%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Modro energijo

Zeleno energijo

Energija si, bodi učinkovit

Modrega Jana

Reenergijo

da ne

POZNAVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE, PRIDOBLJENE IZ OVE IN AKCIJ ZA URE Ali ste že slišali za... (n=1021)

18%

26%

24%

3%

4%

. Rezultati desno od grafa prikazujejo lanski podatek. 1/63

da 8%

uporabljamo električno energijo iz

obnovljivih virov, ampak ne Modre

energije 2%

ne 86%

ne vem 4%

UPORABA MODRE ENERGIJE

Ali v vašem gospodinjstvu uporabljate Modro energijo? (n=224 ; anketiranci, ki so že slišali za Modro energijo)

Populacija: 2%

. Rezultati prikazani s črno barvo prikazujejo letošnji podatek, ostali lanskega.

4% 3%

2/63

93%

27

Za energičnemeje ne obstajajo.

Električna energija povezuje svet. Z njo trguje-mo daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem naše razvojne strategije postajamo pomemben člen elektroenergetske oskrbe na področju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikova-nju tujih trgov z električno energijo in doseganje ustreznejše strukture energetskih virov. S tem zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.

28

Srečno 2012!