revija letalcev in ljubiteljev letalstva

~e'L4 ST. 2. LETO IX. - MAREC - APRIL 1979

Prinaša oživitev proizvodnje tudi zamujeno? 4 Jadralna letala DG ELAN 6 Drzna in odgovorna naloga Elanovih delavcev 9 Brez veselja d,o izdelka ne gre 12 Laskava ocena za DG - 100 16 DG 100 lahko enakopravno tekmuje z najboljšimi letali v st. razredu 18 Kako bolje povezati slovenska letališča s kontrolami letenja 20 Ob krstu nove ptujske ceste 172 F 21 70-letnica Edvarda Rusjana 25 Prvoaprilska 26 Natečaj 1979 27 Vestnik

"J:!fL4 . izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije. Ureja uredniški odbor : Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Cerin, Dominik Gregl, Hočevar Lučka (Splošno združenje prometa in zvez Slovenije), Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon, Jože Prhave, Srečo Petric (tehnični urednik!. Tone Polene (glavni in odgovorni urednik) in Ciril Trček -Lektor: Iva Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopise in fotografije ne vračamo. Letna naročnina 80 din, cena posamezne številke 15 din - Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev. 50101-678-51077. Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto.

OG 100- ELAN

Prinaša oživitev proizvodnje tudi zamujeno?

!!!!! ~etL,4 !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

OG - .100

V vsaki dejavnosti, tudi v letalski, lahko označujemo prelomne datume ali enciklopedično beležimo pomembn~ dogodke. Za slovenske jadralne letalce bl bil lahko takšne dogodek ponovna oživitev letalske proizvodnje.

Slovenci lahko pišemo o svoji letalski konstrukcijski dejavnosti, in ne nazadnje tudi v proizvodnji, z veliko mero ponosa. To je bila dejavnost, družbeno vodeno delo, ki je v najhujših časih izgradnje konkretno pripeljalo do cele serije letečih prototipov in letal, ki jih je ljubljanski Letov in pozneje Ubis izdeloval v za naš.e razmere pomembnih serijah. Naj omem­mo samo nekaj popularnih in tudi mlajšim letalcem znanih letal : "triglav" , "jadran" , "letov 21" , "letov 22'~, ,, ~b!s 170" in motornjaki KB 6, KB 11 In "liblS 180". Samo nekdanji sodelavci Letova in Libisa vedo, koliko zamisli, tudi dobrih, je ostalo na papirjih ali y glava~ navdušenih konstruktorjev, kot so bih ing. Grčar. ing. Prhavc, ing. Polanc , Marjan Slanovec in drugi. Prav slednjemu

je bila kot "zadnjemu mušketirju" dodeljena neljuba dolžnost, da ostane sam in nemočen . Vsi ostali so namreč morali oditi. Treba je tudi poudariti, da je to, kar so delali v Ljubljani v povsem določenem obdobju, pomenilo hrbtenico slovenskega letalstva, predvsem jadral­stva. Omenimo samo "vajo" in KB 6.

Čas pred štirinajstimi leti je tudi naše letalstvo postavil pred osnovno alterna­tivo preživetja. Tedaj je minil čas proračunskega in dokaj centralno usmer­jenega sistema, ki je za domačo letalsko proizvodnjo pomenil veliko in po­membno naročilo, klubi pa so dobivali letala "na reverz" ali pa z močno denarno subvencijo. Tudi slednja je bila proračunske in organizirane narave. Kot rečeno, so ti časi minili ob rigoroznem prehodu. Klubi in širše letalske organiza­cije so se ob ukinjanju enega sistema znašle v začasno krutem drugem sistemu, ki pa je bil hkrati tudi nedefiniran.

Ugotavljamo, da so se naše organizacije šele zadnji dve, morda tri leta znašle in tako ob veČjih in manjših problemih le delujejo. No, ta prehod je ukinil našo domačo letalsko poizvodnjo sam od sebe. Zato se moramo v tem trenutku vprašati, kak%en je nauk, torej izkušnja Lahko rečemo, da je, vsaj tako izgleda po desetih letih, naše letalstvo utrpelo neizmerljivo škodo.

Hudo je, da so v povsem tretje dejavnosti odšli ljudje, še huje pa je, da je bila tako za desetletje ukinjena dejavnost letalske proizvodnje in konstrukcije. Še to: ta vrzel velja v stroki - letalski konstrukciji in proizvodnji, ki je znana po hitrem razvoju tehnologije in novih spoznanj. Nastala je torej nenadomes­tljiva vrzel, katero se je, kot kaže, zatrdno odločil zapolniti begunjski Elan.

DG 100 Elan je letalo vseh sodobnih kvalitet letalske konstrukCije, izdelave in aerodinamike.

Torej - oživitev proizvodnje prinaša zamujeno. Toda to novo je treba negovati

Gostje so si dodobra ogledali OG - 100

in ga dogrnjevati. Pred dvema desetlet­jema, pa kasneje prav tako, je bilo naše osrednje tekmovalno letalo "vaja" - piši "weiche". Danes ob cirrusu lahko to postane še DG-IOO Elan (Dirks Glaser). Pa nas na noben način ne moti, da obe oziroma vsa tri omenjena letala izhajajo iz ZR Nemčije . Moti nas dejstvo, dal Slovenci, ki smo imeli dobre konstruktor­je, nimamo konkretne ideje , ki bi b~a

!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ~etL,4!!!!

LETALSKA ZAKONODAJA

V Uradnih listih SFRJ so izšli v zvezi z Zakonom o zračni plovbi (UL SFRJ št. 23 / 1978) še naslednji pravilniki:

št. 46/ 1978 Odredba o znamenjih državne pripadnosti , označbah registraci­je in o drugih označbah letal ;

št. 57 / 1978 Pravilnik o številu in sestavi članov posadke letala ;

Pravilnik o službi za prvo pomoč na letališču;

Odredba o pristojbini za pregled letal ; št. 10/1979 Pra vi1nik o letenj uletal; št. 11 / 1979 Pravilnik o uporabi vzle-

tišč; Pravilnik o načinu vpisovanja letališč v

vpisnik civilnih letališč in vzletišč v vpiS­nik vzlctiŠč .

uporabna takoj. Upajmo, da bo čas - ta ne sme biti predlog - odpravil tudi zamujeno na tem področju .

Pa še ena past je tu. Precep, v katerem dela in bo deloval Elan. za proizvodnjo tako sodobnega izdleka, kot je letalo DG-loo Elan, so potrebni materiali, ki jih naša domača proizvodnja še ne proizvaja. To pa pomeni, da bo naša največja tovarna športne opreme v skladu s svojo poslovno politiko vsaj pol svoje proiz­vodnje izvozila na konvertibilna področ­ja. V Elanu so določili tudi ekonomsko ceno letala ter za letošnje in naslednje leto začrtali obseg proizvodnje.

Ta res da ni velika, toda tudi majhna ni. To pa pomeni sledeče : tudi od naših letalskih organizacij in njih dogovorje­nosti je odvisno, kako se bo razvijala naša letalska proizvodnja. Elanu je zelo konkretno treba dokazati, kakšen je naš trg. Treba mu je pokazati realno smer, v katero gre naše športno letalstvo. In treba bo poseči po sredstvih (če ta res so), ki jih naša družba še vedno namenja domači letalski proizvodnji ali raziskovanju. V tem postopku pa bi morali naši predstav­niki zagotoviti Elanu enakopraven polo­žaj z ostalimi našimi proizvajalci športnih letal.

TONE POLENEC

OBVESTI LO NAROČNI KOM OBNOVITEV NAROČNINE ZA LETO 1979

Naročniki, člani aeroklubov ZLOS, ki plačujejo narocnmo aeroklubu, bodo revijo prejemali tudi v letu 1979. Aeroklubu naj najkasneje do 1. februarja 1979 poravnajo letno članarino, da ne bodo črtani iz seznama članov

oziroma naročnikov revije. Vse individualne naročnike pro­

simo, naj s splošno položnico na­kažejo naročnino za leto 1979 v znesku 80,00 din na tekoči račun: Zveza letalskih organizacij Sloveni­je, Ljubljana štev . 50101-678-51077.

Naročnike, ki spremenijo svoj naslov, prosimo, da spremembo takoj sporoče uredništvu revije. V sporočilu naj navedejo tudi stari naslov.

DG 100- ELAN

Jadralna letala DG ELAN

!!!! ICefL" !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Variante OG - 100

Polara

r.e'l4 6

l' -0='=====---' Y Inačica fi

Način gradnje: epoksi smola, ojačana s steklenimi vlakni.

DC-IOO Club ELAN: Tekmovalno letalo klubskega razreda (neuvlačljivo podvozje, brez vodnega balasta). Možen je izbor med klasičnim T višinskim re­pom in pendel višinskim repom s flettner

60 100 ..1\ .

0,6 L ~ ~ i;;:--...

~ DG.l 00~

r-..... .....

2

Ws

mis

gemessene Pola re DFVLR Idaflieg 1976

-

trimerjem. Z dodatno opremo ga je mož­no spremeniti v verziji standardnega raz­reda DC-IOO ELAN oziroma DC- lOO CELAN.

DC-IOO C ELAN: Idealno letalo za široko klubsko uporabo. Preprosto za

150 200

TAS kml h

r--., ~ ....... r-.-,

1'-- .......

'" """ .~ ~ :--..,

'" ."'" G/S =

i"- l""" 38 kg!~ "'- "'{

30 kg!m' ~

Tehnični podatki:

razpetina (m) površina kril (m2) vitkost dolžina (m) širina trupa (m) višina trupa (m) teža praznega letala pribl. (kg) vodni balast (kg) maksimalna teža v letu (kg) krilna obremenitev (kg/ m2) maksimalna hitrost (km/h)

DG-100(G)Club DG-100 ELAN/ ELAN DG-100 G ELAN

15 15 11 11 20,5 20,5

7 7 0,62 0,62 0,81 0,81

230(225) 230(235) / 100 385 418 28-35 28-38 260 260

minimalna hitrost (G /F min), (km/h) minimalna hitrost padanja (G/F min), (km/h) pri (km/h)

60 60 0,6 0,59

74 74 najboljše drsno razmerje pri (km/h) dovoljene osnovne akrobacije

ZOf/rC/lo kabine 'Zaprto (rdeče)

odprto

Pilotska palica

f'odvczje v Izvleceno

rrimer(ze!en) ha nO~

na rep

Razporeditev v kabini

VentllacU~ke Qdp,-t ine

.5klof>ka za v/ek (rumena)

1:36 1:39 90 105

+ +

letenje, pa vseeno dovolj kvalitetno za tekmovanja v standardnem razredu.

DG-100 ELAN: Tekmovalno letalo standardnega razreda z aerodinamično optimalnim pendel višinskim repom s flettner trimerjem.

Osnovne odlike vseh treh inačic so:

- zelo majhna teža praznega letala (pribl. 235 kg) in zlasti majhna teža kril (pribl. 58 kg) sta vzrok, da je letenje v slabem vremenu igrača;

- dobre lastnosti pri nizkih hitrostih, izredno učinkovita krmila in visoko sta­bilno podvozje omogočajo varen prista­nek tudi izven letališča ;

- trdna kabina v dvojni lupinasti konstrukciji dobro ščiti letalca:

- izreden razgled iz letala; - paralelogramna konstrukCija krmilne

palice omogoča varno in hitro letenje tudi v turbulentnem zraku;

- izrazito dobre lastnosti v kroženju.

Prodajni pogoji:

Cena: DG-100 ELAN 293.000,- din DG-100 G ELAN 285.000,- din Klubska varianta je za prib!.

5.000, - din cenejša.

V cenah niso upoštevani instrumenti. Ti se vgrajujejo v letala po želji naročni­ka. Cena osnovne instrumentacije je okoli

K:l!fl4 8

15.000,- din. Jadralna letala so oprošče­na plačila prometnega davka.

Dobavni rok: 8 mesecev po naročilu. Plačilni pogoji: 30 % vrednosti ob

naročilu, ostalo ob prevzemu.

Kreditni pogoji: posameznikom nudi ELAN kredit za nakup po običajnih pogojih (50.000,- din na osebo), društva pa lahko pri banki zaprosijo za kredit za osnovna sredstva.

Nekaj podatkov iz knjižice za eksploata­cljo: Cockpit:

- možnost nastavljanja padal med poletom;

- nastavljivo hrbtno naslonjalo; - nastavljivo naslonjalo za glavo; - ročice za uvlačenje kolesa, za zračne

zavore in za trimer na levi strani; - inštrumenti so razmeščeni vinstr.

stolpiču, ki ga je možno z lahkoto demontirati;

- v naslonjalu je predviden prostor za namestitev steklenice s kisikom;

- prtljažnik max. 30 kg; - ventilacija; izhodi ob robu prednjega

dela pleksija + dodatna ventilacija; - ročica za izpust vodnega balasta ob

desnem robu kabine. Razmestitev v cocpitu OG-1 OO

Teža pilota s padalom min. 75 kg, max. 117 kg.

Največje dovoljenje teže se ne sme prekoračiti. Za pilote, lažje od 75 kg, je treba dodati ustrezen balast na sedež ali v prostor za uteži za trimanje (poglobitev v desni strani prednje sedežne kadi ob instr. stolpiču). Standardna utež za tri­manje tehta 2,2 kg in nadomesti 3,6 kg manjkajoče teže pilota.

Napotki za vodni balast: . . .. - brez vode: pri povprečnih dVlgan]ih

pod 1m/s; - s prib!. 40 1 vode: pri povrečnih

dviganjih 2 mis;

maksimalni vodni balast: pri povprečnih dviganjih nad 3 m/ s, vendar je treba paziti , da ne prekoračimo največje dovoljene teže . Največja dovolje­na teža balasta se določi iz diagrama v odvisnosti od teže praznega letala ter od obtežbe trupa (pilot + padalo + prtljaga). Ker skozi odprti ventil vodnega balasta iztekla 1 1 vode/s, lahko tudi pri delnem izpuščanju kontroliramo preostalo količi­no vodnega balasta.

V mirni atmosferi veljajo za postavitev Mc Creeady-jevega obroča naslednje vrednosti:

Mc Cready (m/s) G/f=29 G/F=33 v (km/h)

O 95 100 1 125 130 2 145 155 3 165 175 4 180 185

OBVESTILO VSEM NAROCNIKOM!

Vsi naročniki revije Krila, ki so člani aeroklubov ZLOS, obnavljajo naročništvo za leto 1979 pri svojem aeroklubu. Temu naj takoj plačajo letno članarino oz. naročnino, da jih ne bo črtal iz seznama naročnikov oz. odpovedal naročništvo.

Naročnike, ki sami plačujejo revijo, prosimo, da čimprej plačajo letno naročnino v znesku 80,00 din, na račun Zveze letalskih organizacij Slovenije, številka 50101-678-51077.

Naročnike, ki spremenijo svoj naslov, na katerega dobivajo revijo, prosimo, da takoj sporočijo spremembo. V obvestilu naj sporoče tudi stari naslov, kar je nujno pri spremembi kraja.

UREDNISTVO

DG 100 - ELAN

Drzna in odgovorna naloga Elanovih delavcev

!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ICefL"!!!!!!!!

POSLOVNA PODTIKA ELANA V PRO­IZVODNll JADRALNIH LETAL IN PROBLEMATIKA TOVRSTNE PRO­IZVODNJE PRI NAS:

V tovarni športnega orodja Elan v Begunjah ideja lotiti se proizvodnje jadralnih letal ni nova. Vemo, da so že leta nazaj na osnovi več ponudb tujih proizvajalcev tekla razmeroma intenzivna razmišljanja o ponovni vpeljavi tovrstne proizvodnje pri nas. Vendar do odločitve ni prišlo, saj pogoji in razmere za tako odločitev prav gotovo niso bili dozoreli. Še danes lahko trdimo, da pomenita Elanova odlOČitev, ki je stopila v veljavo marca 1978 s podpisom pogodbe o med­sebojnem sodelovanju z nemškim part­nerjem firmo Glaser-Dirks iz Bruchsala, dovolj pogumen korak.

Gre namreč za vpeljavo nove, pri nas doslej neznane zahtevne tehnologije ob dejstvu, da je bila tradicija gradnje letal pri nas od propada Libisa prekinjena za več kot dve desetletji. Odločitev Elana se opira na dolgoletne izkušnje pri delu z umetnimi smolami pri proizvodnji čol­nov, na ugodne pogoje zaradi bližine športnega letališča v Lescah in na mnoge letalce, ki so v tovarni zaposleni že veliko let. V Elanovem proizvodnem programu naj jadralna letala pomenijo ' prestižen, plemenit proizvod, ki lahko posredno veliko pripomore pri prodoru drugih Ela­novih masovnih artiklov na zahodnem tržišču, hkrati pa tudi omogoči dostop do sodobne tehnologije in materialov s

' področja umetnih snovi, ki so že tako zvečine zastopani v Elanovih proizvodih.'

za osvojitev tehnologije proizvodnje je bila v dani situaciji edina smiselna rešitev nasloniti se na tujega poslovnega partner­ja. Vsakršna samostojna pot od vsega začetka bi pomenila izreden fmančni napor in večletno piOnirsko prizadevanje

z dvomljivi izgledi za uspeh. Tako smo brez dvoma preskočili prenekatero viso­ko stopnico, ko smo se s posredovanjem našega rojaka dr. Dušana flOrjančiča, ki dela v Švici in je tudi sam predan letalec in velik Elanov prijatelj, odločili za skle­nitev pogodbe o medsebojnem sodelova­nju z nemškim prOizvajalcem Glaser­Dirks. Izbor tipa je bil opravljen premiš­ljeno (odločitvi so botrovala mnenja šte­vilnih naših letalcev na demonstraciji poleti 1977 v Lescah) in se je že doslej izkazal za pravilnega. Visokosposobno jadralno letalo standardnega razreda v dveh inačicah DG-100 in DG-lOO G (v kratkem še klubska izvedba DG-100) se odlikuje po širokem spektru uporabnosti od prehodnega letala (saj ni prezahteven tudi za manj izkušene jadralce ) do tek­movanlnega letala (ker ne zaostaja za tekmeci v standardnem razredu). Tako jadralno letalo je ob zamenjavi "genera­cij" v jadralskem parku najbolj iskano tako doma kot v tujini, kar dokazujejo naročila in povpraševanje, ki mu bomo v začetku zares težko kos .

Pogodba med Elanom in Glaser-Dirk­som ima dolgoročnejši značaj. Glaser­Dirks je najmlajši proizvajalec plastičnih jadralnih letal v Zahodni NemČiji, ki mu je po zaslugi sposobnega in obetavnega konstruktorja dipl. ing. Wilhelma Dirksa v kratkem času uspelo izpeljati razno­vrsten proizvodni program. Njihova iska­nja in prizadevanja lahko prav gotovo postavimo ob bok najsodobnejšim dosež­kom s tega področja v svetu. Oster konkurenčni boj na zahodnem tržišču pa je firmi Glaser-Dirks narekoval deliti na­pore obsežnega proizvodnega programa s poslovnim partnerjem, ki bo tudi v bodo­če pripravljen sodelovati pri skupnih na-črtih. .

V Elanu od sodelovanja pričakujemo prenos tehnologije in pomoč pri vpeljava-

Priprava OG - 100 pred poletom

Gostje si ogledujejo kabino

1000i;Zfl[l)

nju le-te, kot tudi zagotovljeno prodajo na zahodnem tržišču, kar je hkrati tudi pogoj medsebojne pogodbe.

Oružina jadralnih letal OG v letu 1979 obsega torej kar sedem različic. Elan je izključni proizvajalec treh tipov: OG-lOO Club, OG-lOO in OG-IOO G, v matični tovarni v Bruschsalu pa izdelujejo pred­stavnika novega 15 m F Al razreda OG-200 ter njegovo izboljšano verzijo, polno akrobatsko jadralno letalo OG-200 Acroracer in predstavnika odprtega razre­da 0G-200/17.

Možnosti bodočega sodelovanja so raz­novrstne: od morebitne proizvodnje dru­gih tipov pri nas, pa do skupnega razvoja novega tipa, bržkone dvosedežnega šol­skega letala.

Konkretneje govoriti o tem pa je danes gotovo še preuranjeno saj se moramo še

veliko naučiti in nas čaka uresničitev marsikaterih nalog, ki nas bodo šele čez leta napravile toliko sposobne, izkušene in samostojne, da se bomo lahko lotili zahtevnejših in bolj ambicioznih načrtov. Ena izmed naših želja je prav gotovo z leti ustvariti potenCial , ki bo omogočal izdelati jadralno letalo povsem domače ,,krvi" .

Pri pretresu možnosti za plasma Elano­vih jadralnih letal je očitno dejstvo, da kupna sposobnost domačega tržišča (kljub izraženim velikim potrebam) prav gotovo ni tolikšna kot znaša najmanjša še opravičljiva serijska proizvodnja. Proiz­vodnja je tako nujno vezana na izvoz. Ob tem velja za jadralno letalo enaka zahteva kot za druge Elanove proizvode , ki so vezani na pretežno uvožen material, to pa je, da morajo biti devizno pozitivna. Z drugimi besedami to pomeni, da si mora­mo z izvozom pridobiti devize, ki nam potem omogočijo nakup materiala iz uvoza, da lahko izdelamo jadralno letalo za prodajo doma ali na nekem tretjem tržišču . Tako bo praktično vsako drugo letalo na razpolago za prodajo doma .

Za začetek planiramo proizvodnjo dveh letal na mesec, to je koliČina, ki glede prodaje ne pomeni nikakršnega rizika, hkrati pa je v obdobju vpeljave proizvodnje kar zahtevna naloga. V prvem letu smo po pogodbi dolžni za zahodno tržišče izdelati najmanj 20 letal, za kolikor praktično tudi že imamo naročila . Razmere nas že sedaj silijo v to, da bomo jeseni sposobni povečati proiz­vodnjo na 3 letala na mesec, to pa bo verjetno že blizu skrajne meje, ki jo dovoljujejo naši proizvodni prostori .

Do poleta našega prvenca, serijske šte­vilke El , ki je uspešno opravil svoj prvi preskusni polet 3. februarja na letališču Brnik, je bilo opravljenih veliko zahtev­nih delovnih nalog. Specializacija v Za­hodni NemČiji, v okviru katere smo samostojno izdelali po en primerek OG- IOO in OG-lOO G, je bila zelo ugodno ocenjena. Sledila je priprava pro­izvodnih prostorov v bivši prototipni delavnici za čolne v Spodnjih Gorjah, ki v danih razmerah pomeni naj hitrejšo in najcenejšo varianto. Vzporedno so tekla prizadevanja za zagotovitev uvoženega materiala in delov. Ta zahtevna naloga, ki jo je oteževal naš zapleten devizni sistem, je bila opravljena v zares zavidljivo krat­kem času, za kar gre dobro organizirani službi Elanove nabave vsa pohvala. To pa seveda ne pomeni , da je problematika

13:.1Zf-il

uvoza materiala dokončno urejena; ob tem lahko vsaj še kakšno leto pričakuje­mo velike probleme pred trajnejšo rešitvi­jo. Iščemo tudi možnosti nadomestila z domačega trga, ki pa so zaenkrat realno še zelo omejene.

V pripravi proizvodnih prostorov, ko je bivša delavnica popolnoma spremenila svoj izgled, in pri izdelavi številnih stro­jev, naprav in pripomočkov za novo proizvodnjo, so veliko napravili delavci Elanovega obrata "remont", marsikaj pa delavci v proizvodnji letal sami.

Priprave so bile sredi novembra tako daleč, da smo lahko "zamesili" prve sarže smole in izdelali prve male dele. To je bil hkrati začetek vključevanja novih delav­cev in njihovega uvajanja na novih delov­nih mestih. Kadrovskemu vprašanju po­svečamo veliko pozornost, saj igra le-to v ,tej natančni, popolnoma rokodelski pro­izvodnji bistveno vlogo. Bistven poudarek smo dali kvaliteti, ki nikakor ne sme biti podrejena morebitnemu trenutnemu bolj­šemu poslovnemu uspehu.

prvi izdelek je nato postopoma napre­doval v naslednje delovne faze, v katerih pa je bilo treba sproti urejevati kup malenkosti v zvezi s pripravami, pripo­močki, orodji in materiali oz. z drugimi besedami: vsaka faza je morala biti spo­sobna za svoj krst. Reševanje teh nalog hkrati ob vpeljevanju novih delavcev in samostojnem delu pri prvem letalu je od ključnih delavcev zahtevalo izredne na­pore, ki so jih lahko premagovali le z velikim entuziazmom in neprestanim de­lovnim poletom. Tu ni bilo vprašanj, če je osemurni delavnik že minil, celo sobo­te, nekatere nedelje in prazniki so minili ob delu. Zaporedne delovne faze v tehno­loškem postopku proizvodnje terjajo pri planirani prOizvodnji dveh letal na mesec tako imenovani začetni zagonski moment pribl. 2 meseca. To pomeni, da izdelek

potrebuje 2 meseca, da pride skozi vse faze izdelave, od drugega izdelka dalje pa zapušča trak po eno letalo vsakih 14 dni. Ko je proizvodnja popolnoma v teku, se torej v vsakem trenutku v izdelavi nahaja­jo 4 letala, vsako seveda v eni zaporednih delovnih faz.

Poleg stremljenja, da bi naše prvo letalo čimprej poletelo, smo si zastavili tudi nalogo: takojšnje približevanje k planiranemu obsegu del v vseh proizvod­nih fazah. Čimprej je treba doseči samo­stojnost vsakega delavca na njegovem delovnem mestu, kar lahko realno pri­čakujemo po približno treh mesecih pro­izvodnje. Te naloge nam v celoti zaradi kadrovskih problemov ni uspelo uresniči­ti, vendar smo v začetku februarja imeli serijsko številko E2 v poslednji fazi, serijsko številko E3 pa iz druge faze tehnološkega procesa. Slejko prej, proiz­vodnja je še v obdobju vpeljevanja in kaj več niti ne bi mogli pričakovati. Kadrov­sko še nismo popolnoma zapolnjeni, po­stopno vključevanje in vpeljevanje novih delavcev pa zahteva določen čas, ki se ga nikjer ne da ukrasti.

Vsekakor dosedanji potek kljub teža­vam lahko zelo laskavo ocenimo tako s strani rokov kot kvalitete in skrbeti moramo, da se njegova kontinuiteta ne prekine.

S hkratnim potekom postopkov v zve­zi s pridobivanjem dovoljenja za proiz­vodnjo, homologacijo tipa in z urejanjem vprašanja kontrolorjev v proizvodnji, ki tečejo z Zveznim komitejem za promet in zveze v Beogradu, nismo najbolj zado­voljni. To so stvari, ki tečejo najpočasne­je, kljub mnogim, včasih kar neobičajnim alarmom v naše strani. No, kljub vsemu kaže, da bodo tudi uradna pota odprta pravočasno in da ne bodo pomenila ovir našemu trudu in priza_devanju.

TONb CERIN, ELAN

DG 100- ELAN

Brez veselja do izdelka ne gre

!!!!!!! ~etL,4 !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

ELAN 41'

Gradnja plastičnih jaqralnih letal za­hteva od delavcev nekaj posebnega. Za rokodelstvo gre, ki traja na vsakem izdelku približno 1000 ur, ob tem pa so potrebni neprestana delavnost, ročne spretnosti in iznajdljivost, stalna prisot­nost duha, nepopustljiva natančnost in še kaj. Brez veselja in pravilnega odnosa do izdelka tu ne gre.

Na ključnih mestih so "zažagani" jadraIci seveda nepogrešljivi. Pazljivi so pri stvareh, ki se morda drugim zdijo nepomembne, vedo, da na letalu nikoli nobena stvar ni dovolj dobra in se pri delu vedno ravnajo tako kot da bodo morda jutri z istim izdelkom tudi leteli. Pri nas smo zaenkrat trije taki, četrtemu, ki je padalec, pa stvari tudi niso tuje.

Izboru delavcev za "Fortuno" (popu­laren naziv obrata v Spodnjih Gorjah) bo slej kot prej posvečali veliko pozornost. Gre za majhno skupino, v kateri vsak posameznik veliko pomeni in še več velja, če je pri delu samostojen in se nanj lahko zanesemo.

Delovna mesta so razporejena po fazah v proizvodnji in to:

- izdelava malih delov, - izdelava kril, trupov in krmil, - groba in končna montaža, - finiš.

Kljub delitvi pa vseeno vsakemu delavcu pripada razmeroma širok delo­krog. Pri proizvodnji 2 letal na mesec se vsakemu delavcu popolnoma enaka de­lovna operacija ponovi le dvakrat v mesecu. Delo zato seveda ni dolgočasno, vendar pa nekaj časa traja, preden ga posameznik osvoji z vsemi detajli in pravo kontinuiteto. Stvar kontrole pa je, da opazi morebitne nepravilnosti, dokler je še čas .

S samostojnim in marljivim delom so se na specializaciji v Nemčiji veliko naučili, vendar nas ni veliko, ki lahko posredujemo pridobljeno znanje novim delavcem. Kljub temu da ima večina novih delavcev izkušnje s po1iestrom pri delu čolnov, je za vsakega to delo nekaj povsem novega.

Naziva stroke, ki bi bila najbliže delovnim pogojem v proizvodnji letal, ni mogoče navesti. Strokovna izobrazba, predvsem pa veselje do tega dela, so seveda zaradi hitrejše vključitve zaželene, čeprav tudi priučitev marljivemu ni pretežka Pri nas imamo razne poklice: mizarje, ključavničarje, kleparje, ličarje, avtomehanike . .. Za vsakega pa je najbolj važno, da mu izbrano delo leži in da se je pripravljen vanj vživeti.

Za tovrstno delo vlada precej zani­manja, tako da je bilo mogoče izbirati m'ed delavci, ki so izrazili željo, da pridejo zraven. Vendar so bile težave pri premeščanju (dobrega delavca povsod neradi spustijo), vključevanje pa je zaradi zahtevnega uvajanja lahko le postopno. Hrbtenica ekipe je vsekakor že formirana, pričakujemo pa še okrepitve, tako da bi bila dobro vpeljana skupina 16 delavcev že jeseni sposobna izdelati 3 letala na mesec. Nato nam bo potreben čas in z njim čim več prvih poletov; to bo brusilo skupino, da bo postala izkušena in ru tin irana. Dobrega kolektiva, ki bi bil sposoben lotiti se zahtevnejših načrtov, namreč ni mogoče ustvariti čez noč .

Tehnologija in delo sta zanimiva in pestra, saj ne zahtevata od delavca, da bi bil kot avtomat na tekočem traku. Vsakemu ustvarjalnemu posamezniku se ob delu ponuja nešteto možnosti za izpopolnitve, izboljšave ter morebitne nove rešitve.

TONE ČERIN, ELAN

Da smo ljudje (pa ne le zato), delata z nami Mimi

Miha, Franc in Drago pri izdelavi trupa

in Tončka, ki imata pri delu s plastiko desetletne izkušnje.

Stane pri demontaži trupa

Vgradnja ramenjač v skodele kril

Krilo "leze" iz kalupa V grobi montaži etalo prične kazati svojo podobo . ..

Trup v peči za tempranje

Pavel pri montaži trupa

Tina in Milan pri finiširanju trupa

E 1 čaka na prevoz na Brnik

Krila so končana ...

Po preskusnem poletu je bilo letalo na ogled na tovarniškem dvorišču v Begunjah

AFORIZMI - NASVETI

Letalec se z vsakim letom nečesa nauči. Nikoli ne zna vsega.

Tudi geografska karta ti lahko koristi, pod pogojem da ne sediš na njej . .

Magnetna igla je tudi v oblakih pravilno usmerjena.

Naučiti tono ali loping je ~ I malenkost, toda dober zavoj?

~ ~

OG 100 ELAN

Laskava ocena za DG-100

!!!! ICefL" !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

DG - 100 v nizkem preletu nad letališčem Brnik

Na pobudo našega člana Dušana Florjančiča je zahodnonemška firma GLASER-DIRKS pripravila demonstra­cijo jadralnega letala DG-lOO na letali­šču v Lescah. V dneh od 17. do 19. junij a 1978 je letalo preskusilo trideset pilotov iz šestih slovenskih aeroklubov in letal­skih centrov. Med njimi je bilo več najboljših slovenskih jadralnih pilotov in letalskih strokovnj akov (Mordej , Štrukelj, Pintar, Orožim, Škrlec, Gregl, i.d.) s poprečnim nalet om na jadralnih letalih 550 ur. Med temi je bilo 17 učiteljev letenja.

Vsak pilot je po končanem letu izpolnil anketni list in ocenil lastnosti letala. Analiza teh mnenj je presenetljiva. Vsi piloti so f!.amreč ocenili letalo izredno laskavo. Se najbolj zanimive so ocene posebnosti letala, kakršnih pri drugih plastičnih letalih ne zasledimo, so pa za nas letalce izredno pomembne.

Analiza ocen poskusnih letov je bila izdelana takoj po_končanem letenju (pripravila Franc Strukelj in Zdravko Čeme). Ugotovljeno je bilo. da so ocene

in mnenja pilotov izredno enotna, pred· vsem v naslednjih kriterijih:

- letalo odlikujej o dobre letalne sposobnosti;

- dobra upravljivost je v celotnem območju hitrosti leta, od minimalnih do najvišjih;

- posebnost je dobra upravljivost pri manjših hitrostih kar pri drugih plastič­nih letalih ni možno;

- letalo je primerno tudi za manj izkušene pilote, v verziji z manj občutlji-vim repom (višinskim krmilom); .

- izredna, presenetljiva razglednost IZ

kabine. Najbolje bo, da si analizo ocen

ogledamo kar v besednjaku pilotov, ki so anketne liste izpolnjevali. Upoštevana so v glavnem tista mnenja, ki sta jih zapisali vsaj dve tretjini pilotov in so najbolj karakteristična za določeno lastnost: 1. VZLET: a) obnašanje po nagibu: odlično, že od

začetka leta učinkovito, brez težav, zelo dobro upravljivo, občutljivo . . . ;

b) obnašanje letala po višini: zelo občut­ljivo, živo, občutljivo, zahteva pozor­nost, zelo pokretljivo, preživo .. . (to so resne pripombe, ki izvirajo iz zahtevnejše izvedbe višinskega pendl krmila);

c) obnašanje letala po smeri: brez pri­pomb, zadovoljivo, stabilno . . .

2. AERO- ZAPREGA : - dovolj stabilno in ne utruja, enakomer­

no poslušno okrog vseh osi, pritiski na komandah ugodni, mirno-normalno, lepo sledi, ni zahtevno ...

3. PROSTI LET: a) občutljivost pri upravljanju: izrazito

"okretno", zelo dobro upravljivo že pri hitrosti 70 km/h, prehod iz zavoja v nasprotnega zelo hiter, primerljivo Z

najboljšimi letali v tej kategoriji letal . . . ;

b) kroženje pri malih hitrostih: presenet­ljivo dobro, zelo zanesljivo, nenevarno, stabilno ...

Franc Štrukelj

13;3lflirA

4. MINIMALNA HITROST: a) pri letu brez nagiba med 65 in 70

km/h (zavisi od teže pilota); b) predznaki minimalne hitrosti: rahlo

tresenje, pri čemer so krmila še učinkovita; prevlačenje nekako pri hitrosti 65 km/h, prehod v smeri rušenja vzgona je blag; lahno povesi nos in pridobi hitrost; se ne prevrača na krilo; letalo je možno obvladati po nagibu in smeri pri statičnem prevlače­nju ...

5. KOORDINIRANOST KOMAND: - zelo dobra, normalna, primerna, v

redu . . . 6. ZRAČNE ZAVORE: a) zelo učinkovite, obstanejo v zaželenem

položaju, primerne za izvenletališke pristanke, bočno drsenje (glisada) z odprtimi zavorami je dovolj stabil­na . .. ;

b)upravljanje : primerno, enostavno, me­hansko malo trdo .. .

7. RA VNANJE IN PRISTANEK: zaradi izredne preglednosti pristanek enostaven, pri mali hitrosti dotik repnega kolesa pred glavnim obvezen, normalen, brez težav . . .

8. KABINA : a) razpored vzvodov in ročic : zadovoljiv ,

primeren, dober, nekoliko utes-njen .. . ;

b) prikladnost vzvodov in ročic : ročica za kolo nekoliko utesnjena ob trimerju, uvlačenje kolesa nekoliko težje v zadnji tretjini pomika, palica precej odmaknjena naprej, utesnjene nožne komande pri manjših pilotih . .. ;

c) preglednost : odlična, presenetljivo do­bra ...

9. PRIMERJAVA Z DRUGIMI JA­DRALNIMI LETALI ISTEGA RAZRE­DA:

Proti ST. CIRRUSU: bolje upravljiv, hitrejši. zahteva Čistejše pilotiranje ...

Proti ST. LIBELI : boljši v kroženju pri manjŠih hitrostih , boljši, mirnejši. manj zahteven .. .

Proti ASTlRJU: živahnejši, zahteva boljšo tehniko pilotiranja, probojnejši . ..

Proti PHOEBUSU: pri malih hitrostih v kroženju enak, pri preletu z večjimi hitrostmi boljši . . . 10. OSTALE PRIPOMBE:

Za mlajše pilote bi bil primernejši tip s klasičnim repom, premalo prostora za noge, zaželen nastavljiv naslon za glavo, letalo je tiho tudi pri velikih hitrostih preko 200 km/h . ..

ln še nekaj pripomb posameznikov :

Franc Mordej : "Letalo je primerno za pilote z manjšim naletom, uvlačenje kolesa pa ni najbolj ugodno za mlade pilote, sicer pa lahko letijo tudi z izvlečenim kolesom."

Franc Štrukelj: "Letalo je za naše razmere zelo primerno. Njegove sposob­nosti zadovoljijo pilota, ki želi opravljati z njim prelete, in pilota začetnika. Je zelo zanesljivo. Pilota ne preseneti z nepredvidenim reagiranjem, za to je pri­memo za pilote s 40 urami letenja, potrebno pa jih je pred tem dobro pripraviti na vse posebnosti in občutlji· vost višinskega krmila. Zaradi lahkega upravljanja in hitrega reagiranja je zelo primerno za letenje v gorah in, zaradi efektnih zavor, za izvenletališka pristaja­nja. "

Janez Pintar : "Zelo dobro, nimam pripomb. Za naše potrebe bi ustrezal tip z normalnim repom. Zelo bi bilo zaželeno imeti dvosedežno letalo podob­nih las tnosti. "

Dominik Gregl: "Splošna ocena je zelo dobra. Potreben nalet za ta letala pa je treba zelo pazljivo določiti zaradi precej­šnje občutljivosti pri krmarjenju po globini. "

Ob zaključku analize lahko rečemo, da so v glavnem vse ocene izredno pozi tivne in laskave, praktično brez bistvenih negativnih pripomb. Verjetno pa je vplival na pilote tudi psihološki moment, ker smo že dalj časa brez domačih prehodnih letal. Zato je bilo nepričako­vano prijetno presenečenje , ko so piloti ugotovili, da je letalo primerno za manj izkušene pilote kot prehodno letalo. In prav to je tisto, kar smo vsi že dolgo iskali: letalo za pridobivanje izkušenj, za jadranje v gorah in za prelete po naši gora ti Sloveniji s kratkimi njivami za nujne pristanke.

ELANU lahko želimo kar največ uspeha pri uvajanju nove proizvodnje in tudi, da bi kar kmalu zajadrali z DG- IOO-ELAN.

ZDRAVKO ČERNE LEON MESARIČ

JANEZ PINTAR

DG 100 lahko enakopravno tekmuje z najboljšimi letali v st. razredu

!!!!!!!! ~etL,4 !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Janez Pintar

13i1lflf:J

Na lanskem republiškem in družavnem prvenstvu sem imel prilo.žno.st, da našim letalcem predstavim takrat še bo.do.če naše no.vo. jadralno. letalo. DG 100, ki ga sedaj izdeluje Elan.

V Alpskem letalskem centru nas je bilo. več kandidato.v za tekmo.vanje, ko.t pa imamo. primernih letal, zato smo. si DG 100 spo.sodili v ZRN pri proizvajalcu. Ta o.dlo.čitev je seveda zahtevala do.daten trud (prevo.z) in stro.ške, to.da upam, da vse to ni bilo. zaman, saj smo. jadra1ci na sami tekmi videli in o.cenili kvalitete in po.manjkljivo.sti letala, ki ga nam je že o.betal ELAN.

Rezultati, ki sem jih do.segel na tem tekmo.vanju (mesto.) , so. do.kaz, da DG 100 lahko. enako.pravno. tekmuje z o.stali­mi najbo.ljšimi letali v standardnem razre­du. Seveda pamo.ramo. pri do.seženih rezultatih izključiti vpliv nestrpnežev iz Beograda, ki so. naredili zmedo. v realnem o.cenjevanju do.seženih rezultato.v in tako. po.kvarili prijetno. to.variško. vzdušje, ki o.bičajno. vlada na naših republiških tek­mo.vanjih.

In mo.ji vtisi?

Upo.rabno.st (eksplo.atacija) na zemlji je o.bičajna, kakršne smo. vajeni pri ostalih letalih s to. razliko., da je pri po.lnjenju vo.de (balasta) po.trebne nekaj dodatne pozo.rno.sti. Rezervo.arja za vo.do. sta poli­vinilasti vreČi, nameščeni v krilih, ki ju pri nepazljivem polnjenju s cevjo. po.d pritisko.m zlahka uničimo..

Izreden vtis na letalca napravi kabina. Vsako.krat, ko. sem sedel vanjo. in o.b vsakem letu, ki sem ga napravil s tem letalo.m, sem ugo.tavljal, da bo.ljše kabine, to.rej kabine z boljšo vidljivo.stjo. in pre­gledno.stjo. ni mo.č narediti. Ne samo.

velike prozo.rne po.vršine , tudi razsežnosti bo.trujejo. k ugo.dnejšemu o.bčutku.

Nekaj te7.-3V sem imel z rabo. po.dvozja, ki ni najbo.lje teklo., vendar fantje, ki delajo. na tem pro.jektu, zago.t avlj ajo. , da bo. mehanizem pri novilI letalih bo.ljši. Letalo., s katerim sem letel jaz, je peto. po vrsti med tistimi, ki so. iz to.varne prišli z o.znako. DG 100.

~ A~

A

Če ho.čem biti o.bjektiven, mo.ram o.meniti še nekaj, kar me je motilo. . Pri hitro.stih , veČjih o.d 130 km/h, nisem mo.gel slediti ostalim letalom. (st. cirrus, jantar) . Zaostajal sem pribli7..no za 1,5 finese. Predvidevam sicer, da sem zaosta' jal zato., ker je imelo. moje letalo precej napak na krilih. Te so. sicer na kasnejših

letalih odpravili , tako da menim, da sedanji izdelki prekašajo letala , s katerimi sem jaz na tekmovanju primerjal svoj DG 100.

tudi med daljšim letenjem ne utruja pilota.

Nasploh sem bil z DG 100 popolnoma zadovoljen, še posebej pa zato, ker se je

Piloti, ki bodo leteli to letalo in ga takrat že obetala naša domača slovenska primerjali s st. cirrusom ali z jantarjem, proizvodnja teh letal. ' bodo ugotovili, da jim je po aerodinamič- To pa daje vedeti, da mineva čas nih značilnostih enakovreden ali pa jih negotovosti in odvisnosti od naših ne­celo prekaša pri minimalnih hitrostih. Ko solidnih proizvajalcev, ki so mnogo let bodo primerjali njegovo vodljivost in tavali v temi, proizvajali neuspele in okretnost, bodo ugotovili, da je poln uspele )Jrototil?e in ž~l samo proto.tipe. kompromisov med prej omenjenima leta- Na nas~ l~talill b? plsa~o E~AN ul t~ loma, da pa ju prekaša v stabilnosti v ~nak naj bl pomer~ll .kvah~eto .ln .garancl­zavoju in kar je še posebej pomembno JO, da po tehnoloskl plati nase Jadralno

, letalstvo ne bo več zaostajalo .

,.

Vazduhoplovni tehnički centar Vršac se je preimenoval in njegovo novo ime je

FABRIKA AVIONA I JEDRI LICA "JASTREB" VRŠAC

V njegovem proizvodnem pro· gramu so še vedno generalna po· pravila jadralnih letal; cene za leto 1979 so naslednje: "trener" 57.000 din "delfin" 60.000 din "cirrus D" 87.000 din "cirrus 17" 72.000 din "blanik L-13" 83.500 din Cene novih jadralnih letal so : "cirrus standard VTC 75" 225.000 din "cirrus 17" 235.000 din osnovni inštrumenti za jadr. letala 20.000 din.

Predsednik Zveznega komiteja za promet in zveze Ante Zelie je imenoval člane komisije za prever­janje strokovne sposobnosti letal­skih mehanikov in tehnikov za Slovenijo.

Člani te komisije so: predsednik: mr. Marjan Medič,

dipl. ing. namestnik: Gustav Ajdič

. člani: dr. Dominik Gregl, dipl. mg. Zmago Kastelic. dipl. ing. Ta­r3ls Krivenko, Marjan Moškon, 9rtomir Rojnik dipl. ing. Adolf Suštar I

Pri tej komisiji opravljajo izpite letalski mehaniki-tehniki za po­daljševanje veljavnosti dovoljenj za delo in izpite za vpis pooblastil (tip letala).

Izpit za dovoljenje za delo (nova licenca) opravljajo kandidati pri komisiji šolskih centrov Inex adria avioprometa ali JAT-a.

AKTUALNO

Kako bolje povezati slovenska letališča s kontrolami letenja

!!!!!! ~etL,4 !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Vsa letališča imajo trenutno telefone, ki so vključeni v javni telefonski promet. Poleg tega pa ima vsako letališče tudi radijsko postajo, ki , omogoča, da se dejavnost na letališču nemoteno odvija. V novejšem času se srečujemo z vedno večjimi problemi pri najavljanju letov, ker je javni telefonski promet precej močan in je hitro prenašanje sporočil precej oteženo. Zaradi tega se je začela pojavljati potreba po boljši povezanosti letališč s kontrolami letenja. V ta namen sta bila izoblikovana dva predloga. Po prvem naj bi povezali vsako letališče s kontrolo letenja z ročno zvezo (direktni telefon). Druga varianta pa predvideva vključitev teleprinterja na vsakem od letališč.

Prva varianta povezuje med seboj le dve točki in je povezava torej toga. Za vzpostavitev take zveze je treba vzposta­viti še en telefonski vod od letališča do najbližje centrale in zanj plačevati meseč­no zakupnino, znesek pa je odvisen od dolžine. Ravno tako je treba zakupiti telefonski kanal v prenosnem sistemu od centrale, kjer se nahaja letališče pa do centrale, kjer se nahaja kontrola letenja. Od tu dalje pa je spet treba zakupiti telefonski vod v krajevnem omrežju. V

. kontroli letenja pa bi bilo treba postaviti ročno telefonsko centralo, na katero bi bili priključeni vsi oddaljeni telefoni na letališču.

Realizacija takšnih zvez bi bila zelo dolgotrajna, ker slovenska PTT podjetja nimajo na razpolago prostih kanalov v svojih prenosnih sistemih, posebno ne v sistemih 1. nivoja, ki med seboj povezu­jejo glavne centrale. Stroški za obrato­vanje take zveze so torej mesečni , ne glede na to, koliko jo uporabljamo. Zakup takšne zveze bi na relaciji Celje ­Aerodrom Ljubljana znašal okoli 15.000,00 din na mesec , za ostale pa sorazmerno z razdaljO.

Druga varianta predvideva na vsakem

letališču vključitev teleprinterja. Tele­printer bi bil vključen v telex omrežje.

Vemo, da se promet po telex omrežju odvija praktično nemoteno. Prednosti, ki nam jih ponuja teleprinterska zveza, so sledeče : To ni fiksna zveza med dvema naročnikoma, ampak smo vključeni v javno telex omrežje. Dokumenti, ki jih po telexu oddajamo, kot tudi sprejema­mo, so pismeni. Sporočilo lahko sprej­memo tudi, ko nas ni pri aparatu. Manipulacija s samim aparatom je dokaj enostavna in ne zahteva posebej za to izobra~enih ljudi. Za vključitev teleprin­terja je v principu potreben telefonski vod do telegrafske centrale. V primeru, da tega ni, je možno vključiti na isti vod tako telefon kot tudi teleprinter s pomočjo naprave VGT- S, ki jo proizvaja Iskra. Glede cene je varianta s tele pri n­terjem mnogo ugodnejša, ker plačujemo le mesečno naročnino 700,00 din, v katero je všteta določeno število impul­zov in vzdrževanje teleprinterja. Teleprin­ter po današnjih cenah stane okrog 100.000,00 din.

Vidimo, da je druga varianta, to je varianta s teleprinterjem, mnogo ugod­nejša tako po namembnosti kot tudi po stroških, saj bi s stroški za enoletni zakup direktne telefonske zveze v večini prime· rov lahko zgradili telex priključek skupaj s teleprinterjem.

ČRTOMIR ROJNIK

NOVO LETALO

Ob krstu nove ptujske Cessne 172 F

!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ~etL,4!!!!

F. Šetinc: "ZDI SE MI, DA PREMALO prislužili 860.000 din, kolikor smo odšte­CENIMO PRISPEVEK LET ALCEV .. . " li za novo letalo z vso njegovo opremo.

Tudi v Zvezi letalskih organizacij Sloveni-Pred dvema letoma smo v ptujskem je smo nekajkrat usklajevali potrebe in

aeroklubu začeli razmišljati, da bi kupili interese, koliko in katera letala uvoziti za letalo, na katerem bi motorne pilote potrebe slovenskega športnega letalstva. usposabljali za radiotelefonijo in da bi Bilo je nekaj pristašev, ki jim letalo lahko opravljali izpite iz radionavigacije. Cessna 172 F ni šla v koncept potreb že Poleg tega smo želeli dvigniti osnovni tako zastarelega parka slovenskih letal­standard našega letalskega parka. Odločili skih organizacij . Niso bila le mučna smo se za nakup letala Cessna 172 F. Z dogovarjanja v ZLOS, še teže smo se njim bomo opravljali tudi turistično- dokopali do dovoljenja za uvoz pri Samo­panoramske polete . upravni interesni skupnosti za ekonom-

Na startu je bilo malo optimistov, ki so ske odnose s tujino . upali, da bomo kdaj v našem klubu krstili Pravi čas smo v klubu spoznali, da novo letalo Cessna 172 F. Ni se niti letalo mora imeti svojega botra: prvič , da večina motornih pilotov odločila za do- bi ga sploh lahko uvozili in drugič, da bi datno delo, da bi v dobrih dveh letih v mu ta isti boter ob krstu zaželel srečno klubski delavnici z dobro organizacijo letenje po našem sinj em nebu. Razumel dela pod vodstvom Janka Kodermana nas je in sprejel pokrOViteljstvo nad leta-

Lepotica Cessna 172F (VU - ODE)

Prisrčen pozdrav gostom

Šetinc: "Samoupravljanje izhaja iz človeka"

Boter opravlja svoj krst

lom Cessna 172 F sekretar predsedstva CK ZKS tov. Franc Šetinc. V soboto , 17. marca 1979, smo se vsi člani aerokluba z uglednimi gosti družbeno političnega in gospodarskega življenja ptujske občine ob prisotnosti tov. Franca Šetinca in tov. Staneta Menegalije zbrali na letališču v Moškajncih, da bi bi prisostvovali obredu - krstu naše Lepotice.

Lepotica jo je poimenoval tov. Šetinc v nagovoru, ko nam je vsem zbranim med drugim dejal:

Tovarišice in tovariši! Najprej bi se rad prisrčno zahvalil vsem

ptujskim pilotom, ki so me ogreli za letalstvo, ki so mi omogočili, da sem obogatil in oplemenitil svoje življenje z izjemnimi užitki, ki so mi pomagali, da sem se povzpel visoko v nebo .

Mislim, da bi brez teh užitkov bila praznina v mojem življenju. Vzpenjati se visoko v nebo, to ni samo junaštvo, to je hkrati tudi velika priložnost za ustvarjal­no zadovoljstvo. S tem človek operneniti svoje življenje zato, da bi bolj bogato živel na zemlji.

Ko se človek vzpenja v nebo, se sreča s pravim, pristnim elementom narave, ki mu pomaga, da začne razmišljati tudi o medčloveških odnosih, o odnosih med ljudmi.

Kaj je hrabrost? Hrabrost gotovo ne pomeni zgolj izzivanja nesreče, izzivanja usode. Hrabrost pomeni spoznati strah, srečati se s strahom, pomeni hkrati tudi obvladati strah, premagati strah. Hrabrost je ljubiti vsakdanje reči, da bi se hkrati zavzemali tudi za velike stvari. Hrabrost pomeni spoznati napake, človeške na­pake, trpeti ob njih in iti v boj za preseganje človeških napak in ustvarjanje novih življenjskih idealov.

Dovolite mi, da spregovorim nekaj besed o vašem društvu. Predvsem bi vam rad čestital k 25-letnici. Minilo je četrt stoletja, odkar ste položili temelje aero­klubu, ki pa ima zdaj seveda že tradicijo. Letalstvo se je začelo tukaj razvijati že pred vojno, dalo je mnogo dragocenih kadrov. Ljudje tu na Ptujskem polju oz. v Podravju so imeli priložnost že pred vojno občudovati pogumne letalee.

Hrabri piloti s tega območja so se preizkušali tudi v II. svetovni vojni , saj so znani primeri pravega heroizma in to v času , ko je bila naša stara Jugoslavija gnila , ko ni dajala možnosti za odpor sovražniku, ko pa so prav piloti s tega območja zaradi izrednega patriotizma in zaradi izredne ljubezni do domovine po­kazali, kako se je treba boriti proti

sovražniku. Vsi ste začeli takorekoč iz nič. Imeli ste najprej le eno letalo, postavili ste hangar. Toda s časoma ste tako napredovali, da ste razvili motorno in jadralno letalstvo in zlasti modelarstvo do take mere, da ste se povzpeli ne samo v jugoslovanski, temveč tudi v svetovni vrh. Zato je bilo potrebno mnogo požrtvovalnosti. Zasluga gre mnogim ljU­dem, ki jih ne morem imenovati, ker se ne bi mogel spomniti vseh, ki so žrtvovali mnogo svojega časa, da je aeroklub v Ptuju dosegel tako lep razvoj. S tem pridobivajo mladi ljudje tehnično kultu­ro, postajajo patrioti in to pravi patrioti, pridobivajo si ljubezen do domovine, športni duh, tovarištvo, razvija se čut za odgovornost in solidarnost. Vse to pa so vrednote, ki veliko pomenijo naši sociali­stični samoupravni družbi. Mislim, da je tudi to tisto, kar dviga vaše društvo, vaš aeroklub med najpomembnejše dejavnike splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. To velja ne samo za vaš aeroklub, temveč tudi za vse druge aero­klube v Sloveniji, kajti v Sloveniji smo razvili letalstvo v veliki razsežnosti in na to smo lahko ponosni.

Zdi se mi, da pri nas še vedno premalo cenimo prispevek, ki ga dajejo društva, letalci, motorni, jadralni piloti, padalci in modelarji, da premalo upoštevamo dejstvo, da je to tisti prvinski temelj, na katerem bi morala sloneti naša ljudska obramba. Nobena kasarna, nobena voja­ška šola ne more dati tega, kar lahko da delo v takem klubu, ki se začne resnično kot ljubiteljsko odgovoren odnos. Mislim, da bomo morali tudi mi kot odgovorni v predsedstvu CK ZKS in republiški organi posvetiti temu večjo powrnost, da bi letalstvo dobilo v ljudski obrambi takšno mesto , kakršno mu gre.

Društvo je pomembno tudi zato, ker je to prvinsko samoupravljanje. V društvu, kakršno je vaše, ne gre za oblast, tu odnosi ne temeljijo v boju za oblast, ampak temeljijo na resničnem samo­upravljanjU. Samoupravljanje, kakršnega razvijate v vašem društvu , je pravzaprav vzgled, kakšno mora biti samoupravljanje v naši družbi. Kajti samoupravljanje ni nekaj, kar se vsiljuje človeku, kar bi človek moral sprejeti kot nekakšno bre­me, samoupravljanje je tisto, kar pride iz človeka kot njegov prostovoljni odnos, v tem smislu moramo ceniti prispevek na­ših društev k razvoju novih, bolj člove­ških, bolj plemenitih odnosov.

No·, ne bi rad zlorabljal vaše strpnosti. Na koncu mi dovolite, da zaželim vaši Lepotici Cessni 172 F mnogo, mnogo varnih poletov. Zavedati se moramo, da se ob vseh uspehih, ki jih je imel aero­klub, tudi nesrečam ni mogoče izogniti, zato ni nikoli odveč skrb za večjo var­nost.

Želim, da bi bila Lepotica v ponos vsemu Podravju, da bi bili ponosni nanjo vsi delovni ljudje, ne samo piloti tega aerokluba. Želim, da bi se na njej vzgajali novi kadri, da bi prispevala k še večji množičnosti letalskega, padalskega in modelarskega športa na tem območju in v Sloveniji. Želim, da bi s Cessno 172 F ustvarili tudi kar največ dohodka, kajti brez dohodka tudi ne more biti množič­nosti.

Hvala lepa! Tov. sekretar je nato opravil obredno

dejanje - krst Lepotice - s tem, ko je letalo poW z žlahtno kapljico šampanjca. Sledil je prvi polet z Lepotico nad pano­ramo Ptuja in njegovo okolico. Spretna pilotskal roka Karlaa Korparja je nad razgibane in valovite Slovenske gorice in Haloze popeljala Franca Šetinca, Staneta Menegalijo in Milana Kneževiča , sekretar­ja komiteja občinske konference ZKS Ptuj.

Zboru članstva in prijateljev našega društva je pomenil slovesen uvod v letal­sko sewno 1979. Poleg tega smo hoteli širšo javnost spomniti , da letos praznuje­mo 25-letnico našega društva, sočasno pa želimo tudi v aeroklubu s svojo aktivnost­jo v vseh sekcijah doprinesti k ustvarjal­nemu praznovanju 60-letnice ustanovitve KPJ, oz. ZKJ in SKOJ. V počastitev teh obletnic bomo ob praznovanju praznika dela - l . maja izdali svojo letalsko revijo PTUJSKA KRILA za vse člane in prijate­lje Zveze letalskih organizacij Slovenije. Slovesnost na letališču v Moškajncih smo zakljUČili s skromnim letalskim spo-

-redom, v katerem so sodelovali člani vseh štirih sekcij kluba: padalci s prvimi skoki v letošnji sewni,jadralci so pokaza­li nekaj akrobatskih veščin na jantarju in blaniku, motorni piloti so mešali zračne mase z aerci in modelarji so brneli s svojimi radijsko vodenimi modeli.

Za prvi letalski dan smo _se lepo pred­stavili, gostu tov. Francu Setincu pa se iskreno zahvaljujemo za obisk med nami.

ALOJZ GOJČIČ

ProizvaJa:

debelo, srednjo in tanko pIločevino dinamo trakove hladno valjane trakove vlečeno, brušeno in luščeno je~lo vlečeno žico vlečeno žico - patentirano pleteno patentirano žico za prednapeti beton hladno oblikovane profile cestne varnostne og raje jeklene p·odboje Za vrata dodajni material za varjenje: - oplaščene nelegirane elektrode za obloč­

no varjenje - oplaščene nizkolegirane elektrode za ob­

ločno varjenje - oplaščene visokolegirane elektrode za ob­

ločno varjenje - oplaščene elektrode za navarjanje - oplaščene posebne elektrode za obločno

varjenje - zlce za plamensko varjenje - žice za varjenje v zaščitnem plinu - žice za avtomatsko obločno varjenje pod

praškom - praški za avtomatsko varjenje - tehnični plin ARGON žičnike jekleni sekanec

2:ELEZARNA JESENICE 64270 Jesenice, Cesta železarjev 8

telefon: (064) 81 231, 81 341, 81 441; telegram: 2:elezarna Jesenice, teleks: 34526 ZELJSN

MEMORIAL 1979

70 -letnica Edvarda Rusjana

!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ICefL"!!!!!!

EDVARD RUSJAN

AEROKLUB

NOVA GORICA

MJEMORJlAJL Jl'7'

NOVA GORICA

ZAGREB

BEOGRAD

Ob 70-letnici prvega poleta pionirja jugoslovanskega letalstva Edvarda Ru~a­na organizirajo Aeroklub Edvard RusJan iz Nove Gorice v sodelovanju z Letalsko zvezo Hrvatske in Letalsko zvezo Srbije oziroma aeroklubov Zagreb in Beograd jugoslovansko proslavo in memorial no tekmovanje motornih pilotov.

Sam Relly-memorial naj bi bil le del manifestacije, ki bi se odvijala vzporedno z rellyjem v mestih Nova Gorica, Zagreb in Beograd. Memorial bo mednarodnega značaja. Število inozemskih tekmovalcev je omejeno na 20, ostalih pa na 30 skupaj.

Proslava oziroma tekmovanje se bo pričelo 31. 5. t. 1. s prihodom tekmoval­cev in gostov z letali na letališče Ajdovščina.

Drugi dan, t. j. 1. 6. bo organizirano kratkotrajo tekmovanje na določeni relaciji nad teri torijem Slovenije. Tega· dne bo izveden tudi aero-miting in bo sprejem v Novi Gorici, kjer bo razglasitev rezultatov in podelitev medalj ter poka­lov.

2. 6. bo odhod tekmovalcev z letali do letališča Lučko, kjer bo proslavo organi­zirala LZH.

Zadnji dan, t j. 3. 6. bo prihod tekmovalcev na letališče v Beogradu, kjer bo tudi zaključna svečanost proslave in aero-rellya, ter podaelitev nagrad in pokalov.

Orgflnizator bo pravočasno poslal vsem AK program proslave in pravilnik tekmo­vanja.

ŠALE

Prvoaprilska !!!! ~etL,4 !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Prvega aprila 1955 popoldne je na letališču v Skokah pri Mariboru zazvonil telefon. Oglasil se je tov. Magdič, ki je stanoval na letališču in opravljal posle hišnika, čuvaja, šefa, skratka, bil je "dekle za vse'~ Kar 20 let je Uvel z Aeroklubom Maribor ter sodoživ/ial slabe in dobre čase, šale in resnost letalstva, pa še vse drugo, česar ni mogoče našteti Medkrajevna je vezala.

Na drugi strani žice: "Ovdje kontrola letenja Zagreb, in­

špektor taj i taj - molim hitno upravnika vazduhoplovne škole. - Šta, nema ga?

- Pa onda pretsednika ili nekog od pilota. - Šta, nikog nema? - pa ko ste vi? - A, domar, dobro. Poznajete li vazduhoplovstvo? - Da. - Odlično.

Slušajte, na veče, t. j. oko 6 časo va sleteče u Mariboru avion DC-3, koji dostavlja eksotične ribe za Mariborski akvarij - znate one ne bi podnjele transporta cestom. Molim vas, jeZi ste sposobni, da obezbedite prihvat aviona sami, ili time, da nadjete odgovorne u Mariboru. Upozoravam vas, da avion dolazi iz inostranstva - znači, da mora biti obavješten i carina. Jeli možete, -jeli če biti sve uredu? "

Odgovor je bil pritrdilen. "Inšpektor" je nadaljeval: "Ko je preuzeo poruku" Drug Mandic,

ah ne Mandič, vec Magdic. Hvala. JeZi shvačate, da ste primili punu odgovor­nost? Još vas upozoravam, da može avion izakasniti i sleteti u mraku ili po tami. "

Z obeh strani: " Zdravo, smrt fašizmu - svoboda narodu!"

Tov. Magdič je odložil in ko ni dobil upravnika, je o vsem obvestil predsednika aerokluba, tov. Karla Reberška. žal je ta, dolgoletni, izredni naš predsednik, že

"'13"""'s-I""~-' t"'~~3~ pokojni

Ponosen, ker bo na aero klubskem letališču pristalo poslovno letalo, pa da bo res vse v redu, je poklical še svoje znance, t j. šefa notranje uprave in šefa carine. Čez dobro uro so bili vsi trije na letališču. Z Magdičem vred so kramljafi in čakali Ko se je približal mrak, je Magdič potem, ko ni našel običajnih petrolejk ali petroleja, nabral dračja in suhega vejevja v bližnjem gozdu in naredil kupčke, da bi z njimi označil linijo zletanja (v Mariboru se je v tistih časih veliko letalo ponoči ali pa ponoči jadralo na pobočjih Pohorja (za označevanje so služile "šturmlampe ali pa ognji).

Vedro odpadnega olja, s katerim je kupčke polU, je zagotavljalo, da bo stvar delovala! da bo gorelo.

In res, že v nočnem mraku se je od meje sem oglasila karakteristično rahlo bobnenje letalskih motorjev. Stekli so in na mzh so zagoreli kresovi. Letalo je preletelo ob letališču, poredno žmirkalo s pozicijskimi lučmi, nato pa jo ne glede na čakajoče ubralo proti Zagrebu.

Vnela se je diskusija in ugibanja, če je bilo to pravo, če niso ognjev prižgali prezgodaj, saj so že dogoreval~ ko je bilo letalo nad letališčem itd

Zlobneži so takrat pripovedovali, da so šli vsi kolektivno v temni gozd nabirat dračja in vejevja za nove ognje, in ko se je eden od njih pošteno zaletel v bor ali hrast, je vzkliknil:

"Fantje, saj danes je prvi apriII" Kak mesec po tem je bila skupščina

aerokluba. Predsednik Reberšek je grmel z govorniškega odra tudi o neodgovornih elementih v naših vrstah, ki se norčujejo iz velikega letalskega poslanstva, ki jih je treba odkriti in onemogočiti

Lojze Gamza pa je tiščal glavo pod mizo, da ob srečanju s kakim pogledom ne bi eksplodiral od smeha.

MA LEK ANTON

NATEČAJ

Natečaj 1979 !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ICefL"!!!!!!

Ob 60-letnici KPJ in SKOJ, 70-letnici prvega poleta pionirja jugoslovanskega lstalstva Edvarda Rusjana in v počastitev VI. kongresa Ljudske tehnike Jugoslavije, razpisujejo za šolsko leto 1978- 1979 Letalska zveza Jugoslavije, Komanda voj­nega letalstva in protiletalske zaščite, Konferenca ljudske tehnike Jugoslavije in J AT tradicionalna

MLADINSKA NATEČAJA

1. IKAROVO PERO za pisne sestavke na temo letalstva in kozmonavtike, 2. SELENITSKA PALETA za likovna dela s področja letalstva in astronavtike .

NAMEN NATEČAJEV :

Namen natečajev je, da mladini pribli­žata letalstvo, astronavtiko in kozmonav­tiko, da jih spodbudita, da bi razmišljali o pomenu teh za dosobno civilizacijo, po­sebno pa še o razvoju našega letalstva, njegovi vlogi v splošni ljudski obrambi in družbeno ekonomskem življenju naše samoupravne socialistične Jugoslavije .

Natečaja imata tudi namen seznaniti mladino s prvim letalcem Jugoslavije Edvardom Rusjanom, ker prav to leto poteka 70 let, odkar je Edvard Rusjan opravil prvi uspešni polet .

SODELOV ANJE:

V natečaju IKAROVO PERO sodeluje­jo učenci 7. in 8. razreda osemletk ter prvega razreda srednjih šol, v natečaju SELENITSKA PALETA pa učenci osem­letk do 7. razreda in tudi predšolski otroci v okviru navedenih tem, ali pa po svobodni izbiri.

ORGANIZATORJI NATEČAJEV:

Natečaja objavlja 10 ZLOS, organizira­jo paju odbori za propagandno dejavnost pri izvršnih odborih aeroklubov oziroma letalskih centrov, ki se morajo s tem v zvezi povezati z odgovornimi prosvetnimi

orgam m vodstvi v šolah in predšolskih ustanovah.

TERMINI NATEČAJEV :

Natečaja se pričneta l. l. 1979 in traja ta do 15. 5. 1979. Do tega datuma morajo vodstva šol in predšolskih ustanov poslati najboljša izbrana dela na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije, 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 496. Vsaka šola lahko pošlje po 10 najboljših pisnih in po 15 risarskih del , ki jih izbere žirija šole.

Zirija ZLOS bo poslana dela pregleda­la, izbrala najboljša in jih nagradila. Naj­boljše ocenjeni pisni in likovni izdelek bosta dobila nagrado Letalske zveze Jugoslavije na III. zletu letalskega pod­mladka Jugoslavije konec šolskega leta 1978-1979 v Pulju, kamor bo odpotova­lo omejeno število avtorjev poslanih iz­delkov.

TEME ZA NATEČAJ IKAROVO PERO:

- Pomen Rusjanovega prvega poleta za razvoj jugoslovanskega letalstva

-- Ustvarjalnost mladega Rusjana na letalskem in tehničnem področju

- Sodelovanje Edvarda Rusjana s so­mišljeniki drugih jugoslovanskih narodov

- Na letalskem mitingu - Kako si predstavljam sebe kot pilo-

ta, ki brani svojo domovino pred napadal­cem

- Če bi imel letalo ... - Letalstvo zbližuje vse otroke sveta - Ko bom velik, bom postal Titov

letalec - Ptica srebrnih kril - moje sanje - Letalstvo kot del obrambnih sil naše

armade - Neuvrščene dežele pod kupolo

modrega neba - Letalstvo je most tovarištva in prija­

teljstva med narodi - V letalstvu se mladi pripravljajo za

varuhe našega svobodnega neba

- Letalstvo kot tehnična stvarnost in fantazija

- Letalstvo je varuh modrega neba in tvoje brezskrbne mladosti

- V sinjih višavah spoznavam lepote svoje socialistične domovine

TEME ZA NATEČAJ SELENITSKA PALETA:

- Edvard Rusjan, letalec - Rusjanovo letalo in njegov polet - Rusjanova letalska nesreča - Skok padalca - Kako sem spoznal športne letalce - Letalo v službi človeka - Obisk na letališču - Letalski miting - letalski promet - hitrost in varnost

letenja - Kako si zamišljam letala prihodnosti - Delo letalskih modelarjev - Astronavti na novih pla net ih - Letalstvo leta 2000

Propagandna komisija pri 10 ZLOS

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBO' KRATKE NOVICE IZ POSTOJNE

Tako kot vsako leto je tudi v tej sezoni postojnski klub letalcev organiziral več modelarskih tečajev po bližnjih osnovnih šolah. Tako so letos organizirali tri tečaje in sicer v Postojni, Pivki in Prestranku. Zlasti v slednjem kraju je po večletnem premoru ponovno modelarski tečaj . V razgovoru z vodjem tečaja tov. VINKOM DOLESOM smo izvedeli, da imajo učenci

l

--d

v tej šoli celodnevni pouk in je tečaj v okviru pouka na šoli . Delo poteka enkrat na teden v lepo urejeni šolski delavnici. Ker so z delom pričeli re v lanskem letu, bodo prvi modelaIji kmalu izdelali svoj prvi model.

Po uspelo organiziranem republiškem padalskem prvenstvu so si postOjnski letalci zastavili zelo velike načrte . Zlasti moramo poudariti, da je uspelo upravne­mu odboru pridobiti potrebna fmančna sredstva za redno zaposlitev upravnika letalske šole. S tem pa se odpirajo velike možnosti ponovnega delovanja kluba, zla­sti pa še letenja na domačem letališču. Saj so Postojnčani vsa leta nazaj uspešno sodelovali z LC AjdOVŠČina, ki je nudil svoje usluge v letenju.

Ker primanjkuje jadralnih pilotov in padalcev, so v tem letu razpisali tečaje za nove padalce in jadralne pilote. Poudariti moramo, da Qa razpis ni bilo pričakova­nega odziva. To pa potrjuje že ugotovlje­no misel , da . moramo začeti leteti in skakati na domačem letališču, kajti le tako bomo privabili s svojo dejavnostjo nove mlade kadre, ki se bodo lahko vključili v vrste Kluba letalcev Postojna.

(AB)

--". _ ...............................................................•.•.•............•....•............•...•..... ~ ... NAROČILNICA

Naročam revijo KRILA na naslov:

............... ,. ..... ,.,. ......... ,. ...... ,. .. ,. .... ,. .. ,..,. ..... ,..,.,. ... ,. .. ,. ..... ,. . priimek in ime

• lO,. • • •••••••••••••••••• ,. •••••• ···.····,.,.···,.·········,.,.,. ,. ••••• ,. ••• lO •••••••

naslov stanovanja

po~tna ~evilka in po~ Naročnino bom poravnal s položnico, ki mi jo boste poslali na gornji naslovi

lO ••••• lO , •• ,. •• ,.,. •••••••••••

kraj in datum podpill1llroonlka

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBO'

ZANIMIVOSTI

Kawasaki je pokazal maketo novega helikopterja BK -117, ki ga Japonci razvijajo v sodelovanju z zahodno nemško firmo Messerschmitt - Boe1kow - Blohm. Zgradili bodo štiri prototipe, od tega Nemci enega in Japonci tri. Kawasaki je odgovoren za proizvodnjo trupa, smučk in pogonov rotorjev, MBB pa za glavni in repni rotor, celoten rep in hidravliko. Prvi polet napovedujejo za poleti letos.

Čudno letalo na sliki - oznaka AD-l - je za NASA zgradila firma Arnes Industrial Corp. Z njim namerava NASA v zraku preizkušati lastnosti letal s poševnirni krili. To letalo je pomanjšan model predlaganega nadzvočnega velikana z 200 sedeži.

Več kot pol leta po nesreči so sovjetske letalske oblasti objavile, da so komercialne po lete z nadzvočnimi Tu-144 ukinili po katastrofi letala tega tipa lani spomladi. Znano je, da so imeli probleme zaradi vibracij in prevelike porabe goriva.

Sikorsky S- 76 je eden prvih ameriških helikopterjev, zgrajenih posebej za civilne potrebe. Pred kratkim je dobil certifikat FAA. Do sedaj je 50 naročnikov iz 16 držav že naročilo 190 S-76. Sikorsky napoveduje, da bo v naslednjih 10 letih prodal 1000 - 1500 teh heliko pterjev.

1 - CANG je oznaka prototipa novega italijanskega lahkega transportnega letala, ki ga je skonstruiral ing. Stelio Freti , izdelali pa so.ga pri Generalavii. F. 600 Canguro je visokokrilnik z dvema motorjema Lycoming TIO-540 A2C z močjo 314 KS. Razpetina kril je 13,5 m, največja vzletna teža pa 3000 kp. Letalo je prvič poletelo v začetku decembra.

9. nov. 1978 je v St. Louisu v ZDA poletela izboljšana verzija angleškega V/STOL letala Harrier. Harrier-je v ZDA po licenci proizvaja McDonnell Douglas pod oznako AV - 8A. Nova verzija AV-8B Advanced Harrier ima superkritična krila.in močnejši motor, tako da bo lahko nesel dvakrat večji koristni tovor ali pa bo imel dvakrat večji akcijski rad lj od AV- 8A.

Cessna je proizvedla lani oktobra 30.000. primerek modela 172 Skyhawk. To številko sta pred Skybawkom presegla le sov;etski IL-2 Š!urmovik in nemški lovec Me-l09. Na sliki je jubilejni primerek najbolj razširjenega štirisedežnega turističnega letala na svetu.

Leto 1978 je bilo v komercialnem pogledu zelo uspešno za proizvajalce potniških letal. Daleč najbolje se je odrezal Boeing, ki je prodal 490 letal v vrednosti nad 11 milijard US dol. Za primerjavo lahko navedemo, da je družba iz Sea Hle-a prodala v letu 1977 228 letal, 1976 171 in 1975 114. Rezultat tega je precejšnje povečanje proizvodnje, saj bo Boeing samo proizvodnjo Jumbo jet-ov dvignil z 1,5 letala na mesec v letu 1976 na z letal na mesec v oktobru letos. Na sliki je proizvodnja 747 v Boeingovi tovarni v Everett-u.

Japan Air Lines preizkuša nov sistem, s katerim lahko potniki na zaslonu v potniški kabini opazujejo pristanek in vzlet njihovega letala.

Rezultat sodelovanja med Partenavio in Aeritalio je nova verzija uspelega lahkega transportnega letala P-68. Verzija P-68 T ima dva turbopropelerska motorja Allison 250C- 20B, ojačano strukturo kril, 0,4 m daljši trup in večje smerno krmilo. Letalo stane oleoli 250.000 US dol in spada med cenejša v svojem razredu.

100 1 BiH MOTORNO LETENJE: 2 Črna gora

3 Hrvaška 90 4 Makedonija 5 Slovenija

80 6 Srbija 7 Kosovo 8 Vojvodina - 70

.J::. ca C 60 .-....... ca 50 ~

~ O 40 o. C 30 .-

.J::. 20

~

Q .- 10

~ - [2] .c 1 3 5 6 8 ::s o. Q) ~

O 100 PADALSTVO: 0. " - 90 ..,

N 80

..J

> 70

- 60 ~ O 50

~ en 40

Z 30 -

~ 20 W

..J

0 « 10

1 2 3 4 5 6 8 Z CJ

100

90

80

70

60

50

40

30

20

10

100

90

80

70

60

50

40

30

20

10

JADRALSTVO:

1 2 3 C:::::J

2

GJ

4 C::=J

5

5

6 7 8 c:::::::a

KILOMETRI r---

7 8

Športni koledar in tekmovanja !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ICefL"!!!!!!

ŠPORTNI KOLEDAR ZA LETALSKO REPUBLIŠKA IN MEDKLUBSKA TEK· MODELARSTVO 1979 MOVANJA

SVETOVNA IN MEDNARODNA TEK· MOVANJA

2.-9. 7. Amay (Belgija) 2. .svetovno prvenstvo F-3-B

3.-9. 10. Taft (Kalifornija) svetovno prvenstvo prostdetečih modelov (F 1, A, B, C)

25. 8.-5. 9. Bacau (Romunija) 3. letalska balkanijada (vse modelarske kategori­je)

26.-28. 10. Zagreb 15. pokal republike FI A, B, C

DRŽAVA IN ZVEZNA TEKMOVANJA

12.-13. 5 Karlovac 14. DP sobnih modelov (F 1 D)

2.-3. 6. LJesce 13. DP RC modelov (F 3 A, B)

30. 6.-1. 7. Zenica 20. DP vezanih modelov (F 2 A, B, C)

20.-22. 7. Pančevo 33. DP prostoletečih modelov (F 1 A, B, C)

12. 5. Markovci Kurentov pokal vezanih modelov

18.-20. 5. Glamoč (BiH) 10. pokal, bratstva in enotnosti prostoletečih modelov (rep. reprezentance)

8.-10. 6. Zrenjanin 3. memorial " V. Berič" F-3 B

16. 6. Beograd 13. memorial " D. Žigič" prosto letečih modelov

18.-19. 8. Doboj 3. pokal Doboja F 2 D 23.-25. 8. Mostar 20. Soko pokal

prostoletečih modelov 29.-30. 9. Celje Štajerski pokal prostole- .

tečih modelov 7. 10. Bečej 1, pokal osvoboditve

Bečeja-pionirsko F 1 A, Alin člansko F2C

21. 4. Markovci RP vezanih modelov (F 2 A, B, C)

19.-20. 5. Lenart RP modelov F 3 Bin Lenartski pokal

9. 6. Celje RP pionirsko F 1 A in A 1 16.-17. 6. Mirna na Dol. RP prostolete­

čih modelov (F 1 A, B, C) 22. 4. Domžale Domžalski pokal F 3 B 5. 8. Domžale medklubsko tekmovanje F

3B 8.-9. 9. Novo mesto Dolenjski pokal

prostdetečih modelov (A 1, F 1 A, B, C)

8.-9. 9. Murska Sobota Pomurski pokal F3B

15.-16.9. Maribor Mariborski pokal F 3 B

7/TO. Maribor Pohorski pokal F 3 B / (pobočno)

LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *številka 2* leto IV. april 1979

1 LETALSKI VESTNIK

. }

ZAKLJUČKI SEMI NARJA - PLAN ZA 1979

Seminar je potekal po programu seminarja, obravnavane so bile vse stro­kovne panoge ter sprejet program dela za leto 1979 in določeni zaključki za posamezno dejavnost.

Strokovni program je sestavljen na tabelah, ki so priloga tega zapisnika.

JADRALNA DEJAVNOST

Osnovno šolanje

Osnovno šolanje učencev in s tem tudi učencev za R V oz. kandidatov za motorno šolanje ŠROA v letu 1980 bo v interna tih po posameznih letalskih šolah. Splošna ugotovitev je, da je za tovrstno šolanje planirano v letošnjem letu pre­majhno število učencev.

Internati začetniškega šolanja jadralnih pilotov: LC Ajdovščina v mesecu julijU ALC Lesce v mesecu juliju - hrana in stanovanje na letališču AK Celje v mesecu julijU AK Ljubljana čas in kraj ni določen (doma ne mora šolati) AK Maribor v mesecu avgustu - hrana in stan. na letališču AK M. Sobota v mesecu juliju - hrana in stan. na letališču AK N. mesto v mesecu juliju - hrana in stan. na letališču AK Ptuj 20. 6. - 10. 7. - hrana in stan. na letališču KL Postojna od 15. 7. dalje - hrana in stan. (šola na vitIo) OLC Portorož datum javi ZLOS AK SI. Gradec v mesecu juliju - hrana in stan. na letališču

Vse letalske šole, ki organizirajo internate, morajo brezpogojno izpolnje­vati vse pogoje minimalnih norm za to šolanje. ZLOS pregleda internate in v primeru odstopanja prepove šolanje tisti šoli.

Akcija preletov

Akcija preletov bo od 15. 4. do 17. 5. 1979 v ALC Lesce. Vsi pogoji in normativi za udeležbo so navedeni v zapisniku jadralne komisije 10 ZLOS.

Za izvedbo akcije da ZLOS 3.500 kg goriva, plača stroške vodje akcije, plača 50 ur naleta letal remorkerjev po ceni 960.- din za uro letenja in PTT stroške med akcijo.

Stroški bivanja in hrane, kakor tudi vračanja jadralnih letal, bremenijo klube, katerih člani sodelujejo na akciji prele­tov.

Letala za vlek (pA-18 ali Citabria) dajo sledeči klubi:

od 15. 4 . do 19. 4 . AK Celje, od 20. 4. do 24. 4. AK Maribor, od 25. 4 . do 29. 4. AK Ptuj, od 30. 4. do 3. 5. DLC Novo mesto, od 4. 5. do 8. 5. LC Ajdovščina, od 9. 5. do 13. 5. AK Ljubljana, od 14. 5. do 17. 5. AK Slovenj Gradec, ves čas akcije letalo PA-1 8 ALC Lesce.

Okvirno število udeležencev akcije preletov LC Ajdovščina : 1 letalo, 2 pilota; ALC Lesce: po programu šolskega odbora ALC; AK celje: 2 letali, 6 pilotov; AK Ljubljana: 1 letalo, 8 pilotov; AK Maribor : 2 letali, 6 pilotov; DLC N. mesto: 2 letali, 4 piloti; AK Ptuj : 1 letalo, 5 pilotov; AK Slovenj Gradec: 1 letalo, 4 piloti; AK Velenje: 1 letalo

V zvezi z akcij o preletov so bili sprejeti še sledeči skl epi:

- na vsakodnevnem " brifingu", ki bo ob 8. uri , morajo biti prisotni vsi udeleženci akcije;

- vsi piloti so obvezni, da sodelujejo pri pospravljanju letal v hangar, ne glede na to, kdaj so končali svoje letenje;

2 LETALSKI VESTNJK

PLAN JADRALNE DEJAVNOSTI ZA LETO 1979

- vooja akcije t"akoj odstrani pilota, ki se ne bo držal danih navodil o organizaci­ji akcije prele tov.

Republiško jadralno prvenstvo

Republiško ja4ralno prvenstvo bo od 18. do 26. maja 1979. na letališču ALC - Lesce.

Vodja tekmovanja bo upravnik ALC tov. Dare Krašovec.

V zvezi s tekmovanjem so bili sprejeti sledeči sklepi:

- pravilnik tekmovanja izdela jadralna komisija pri 10 ZLOS, prav tako komisija določi tekmovalno komisijo prvenstva;

- maksimalno število tekmovalcev na prvenstvu je 40;

- vsak tekmovalec mora imeti med tekmovanjem svojo vlečno vrv;

- kotizacija za tekmovanje bo okoli 2.000.- din na tekmovalca,

- vsak tekmovalec ima v tekmovalnem dnevu pravico na 3 vleke jadralnega letala. 10 ZLOS plača vlek v omenjenih okvirih, po dogovorjeni ceni 960.­dinarjev za uro letenja;

- 10 ZLOS preskrbi vsa potrebna dovoljenja in soglasja za fotografiranje obratnih točk iz zraka;

- za čas prvenstva pride v Lesce mehanik DLC Novo mesto li pomoč teh. službi ALe. Stroške mehanik:a u1ača 10 ZLOS. •

Letala za vlek na republiškem jadral­nem prvenstvu dajo sledeče letalske šole: ALC Lesce - 1 letalo, DLC N. mesto - 1 letalo, AK Celje - 1 letalo, AK Maribor - 2 letali, AK Ljubljana - 1 letalo, AK Ptuj - 1 letalo, AK SI. Gradec - 1 letalo,

LC Ajdovščina - 1 letalo (rezerva, po potrebi se pokliče v ALC).

Okvirno število tekmovalcev, udeležen­cev republiškega jadralnega prvenstva: LC Ajdovščina - 1 tekmovalec, ALC Lesce - 6 tekmovalcev, AK Celje - 5 tekmovalcev, AK lJubljana - 4 tekmovalci, AK Maribor - 6 tekmovalcev, AK M Sobota - 1 tekmovalec, DLC N. mesto - 4 tekmovalci, AK Ptuj - 3 tekmovalci, AK SL Gradec - 2 tekmovalca, AK Velenje - ?

Tekmovanje jadral nih letal "B - 4"

Organizator tekmovanja je DLC Novo mesto. Tekmovanje bo za memorial C. Klančnik in bo organizirano od 4. do 6. maja 1979. v Novem mestu. Alternativni rezervni datum je od 11. do 13. maja, v kolikor v prvem terminu zaradi meteoro­loških pogojev tekmovanja ne bi bilo moč organizirati

3 LETALSKI VESTNIK

Pravilnik tekmovanja in ostala določila izdela DLC Novo mesto in pošlje vsem letalskim šolam ZLOS.

Letala za vlek na tem tekmovanju dajo sledeče letalske šole: DLC Novo mesto - 2 letali, AK Sl. Gradec - 1 letalo (v kolikor bo že posedoval v šoli 2 letali), AK Ljubljana - 1 letalo, AK Velenje - 1 letalo.

Okvirno število tekmovalcev na "B -4" LC Ajdovščina - 1 tekmovalec, ALC Lesce - 1 tekmovalec, AK Ljubljana - 1 tekmovalec, AK Maribor - 1 tekmovalec, AK M. Sobota 1 tekmovalec, DLC N. mesto - 3 tekmovalci AK SI. Gradec 2 tekmovalca, AK Velenje - l tekmovalec.

Državno jadralno prvenstvo

Tekmovanja se udeleži ekipa Slovenije, ki po tekmovalnem sistemu šteje 5 članov - tekmovalcev.

Tekmovanje bo predvidoma orgpnizira­no v Subotici v času od 7. do 20. julija 1979.

Vsa ostala vprašanja v zvezi z udeležbo na DJP rešuje jadralna komisija pri 10 ZLOS, ko bodo jasni termini in pogoji udeležbe na prvenstvu.

Akcija preletov - SUBOTICA

Tudi v letu 1979 se večje število letalskih šol namerava udeležiti akcije preletov v Subotici. Vse šole so se zedini1e za enoten termin, t.j. v mesecu juliju neposredno po končanem držav­nem jadralnem prvenstvu.

Vse letalske šole, ki se nameravajo udeležiti te akcije, morajo o svoji nameri TAKOJ obvestiti AK Subotico in jim sporočiti število udeležencev in letal.

Letalske šole in sredstva, planirana za Subotico:

LC Ajdovščina : 1 j . letalo, 1 PA- 18; ALC Lesce : 3 j. letala, - 2 transp. voza; AK Celje: 5 j. letal , 1 PA- 18; 2 transp. voza· AK Maribor: 6 j. letal , 1 PA- 18; 2 transp. voza ; DLC N. mesto: 2 j. letali, 1 PA-18; 1 transp. voz ; AK Ptuj: 3 j. letala, 1 PA- 18; 1 transp. voz; AK SI. Gradec : 1 j. letalo, (I) v kolikor bo imel v šoli 2.

Akcija višinskih letov za ZI. "C" in Olj. "C"

ZSH oz. AK Zagreb orgpnizira v času od 20. do 30. oktobra 1978 v Bihaču ali na terenu Titova Korenica višinsko letenje za Dij. "C". Te akcije se bo, na njihovo povabilo, lahko udeležilo tudi določeno število pilotov iz ZLOS. Pogoj: jadralno letalo, opremljeno za to vrsto letenja (kisik).

- upravniki letalskih šol pošljejo spisek kandidatov na ZLOS;

- po prejetih pogojih od ZSH določi jadralna komiSija pilote za Bihač.

Aeromiting ,,E. Rusijan" - N. Gorica

V počastitev 70-letnice E. Rusjana bo 1. 6. 1979 organiziran nad Novo Gorico letalski miting, inv zvezi s tem je bilo dogovorjeno:

- za program mitinga dajo letala PA- 18 sledeče letalske šole: LC Ajdov­ščina (oba), Portorož, Maribor, N. mesto, SI. Gradec, Ljubljana, Velenje in Celje.

- jadralna letala za program: LC Ajdovščina - 3 Blanike 2 Jant3.Jja; ALe Lesce - 1 DG-lOO; DLC N. mesto - 1 B - 4, AK SI. Gradec - 1 B - 4, AK Velenje - 1 B - 4.

Registracija jadral nih letal

Vsi upravniki letalskih šol naj TAKOJ pošljejo prošnje za registracijo jadralnih letal za leto 1979. Večini letal preneha veljati dovoljenje plovidbenosti v mesecu aprilu oz. maju.

MOTORNA DEJAVNOST

Po programu te dejavnosti bomo v letošnjem letu šolali 30 učencev začetni­kov, v tem številu niso všteti učenci za ŠROA. Nekatere šole imajo v programih d Ja planirane lastne internate motornega šolanja in v zvezi s tem so bili sprejeti sklepi:

- vse šole morajo izpolnjevati pogoje minimalnih norm za tovrstno šolanje;

- šolati samo učence, ki so končali jadralni internat ali posedujejo dovoljenje jadralnega pilota ;

- ker se pojavlja veliko število privatnih interesentov za šolanje v motor­nem letenju, je bila dogovorjena enotna minimalna cena šolanj a in sicer za 50 ur naleta 60.000.- dinarjev;

- LC Ajdvoščina naj pregleda kandida­te, ki so se pričeli šolati v letu 1978 in napravi selekcijo po dogovoru seminarja.

Motorni internati šolanja učencev

LC Ajdvoščina : še ni določeno, Aero- 3 - učit. Lorencon ALC Lesce: 2 j . pilota, Cessna-ISO -učit. Štular AK Celje: 2 j. pilota, Aero-3 - učit. Lakovič AK Ljubljana : 4 j. pilote Cessna-l72 učit. Gorjup AK Maribor: 6 j. pilotov, u. pad., Aero -3 učit. Vrbančič DLC N. mesto: 5 j. pilotov, Aero- 3, Tomahaw. - učit. Klemenčič Zavrl AK Ptuj : 33 j. piloti, Aero- 3 - učit. Hojnik Kralj , Krepfl AK Sl. Gradec: 3 j. piloti, Cessna-l72 -učit. Černič Terglav

AK Ptuj vzame v svoj internat oz. internat ŠROA določeno število učencev iz drugih letalskih šol. Internat bo v času od 10. 7. do 20. 8. 1979, stroški šolanja za kandidata znašajo 35.000.- dinarjev (40 ur naleta, hrana - stanovanje). .

Za te kandidate predlaga AK PtuJ , da se po končanem osnovne~ . šolanj~ internat podaljša za 10 dru m ~a .tJ kandidati opravijo izpit za dovolJenJ~ "športnega pilota" v P~ju. Dodat~ stroški tega šolanja bi znašalI 8.000.- dm

Republiški aero rally To tekmovanje bo organizirano v No·

vem mestu, termin tekmovanja določi motorna komisija pri 10 ZLOS. Komisija naj tudi predvidi možnost , da se na eno letalo vključita 2 tekmovalca.

Okvirno število udeležencev tekmovanja: LC AjdOVŠČina - 2 letali, ALC Lesce - 1 letalo, AK Celje - 4 letala, AK Ljubljana - 5 letal AK Maribor - 3 letala AK M. Sobota - 1 letalo AK N. mesto - 5 letal AK Ptuj - 4 letala AK Postojna - 1 letalo AK Portoro ž - 1 letalo AK SI. Gradec - 1 letalo AK Velenje - ?

Jujtosiovanski aero-relly Cas in maršruta tekmovanja še nista

določena. Za začetek rally-a kandidira OLC Portorož.

Slovenija se udeleži tega tekmovanja z ekipo, ki po tekmovalnem sistemu šteje 5 člano v. Ekipo določi Komisija za motor· no letenje pri 10 ZLO S na osnovi republi· ških rezultatov.

Predlagano je bilo , da se pred o~o­dom na tekmovanje organizirajo za ekipo skupne priprave. To naj reši Komisija pri 10 ZLOS.

PLAN MOTORNE DEJAVNOSTI ZA LETO 1979

"o - .," . ! " - - T " I " , ' " ( - 1 1 1 I i Letalska ! Osnovno' Šport i Pr of. I Šola- i Vl ek 1 Gospod . I Skupa j i Na ~o- j Na. ~re- i DOVOl jenj i '1' šola : šolanje J d ovolj_ 1 dovolj~ n j e ,tret met . iletenje I ur ! lanJu ! naZ]. : SUCVP

' iii naža uri pad . 1 u r I ! i :

I-~;;:~;-;;:J -; +;----1- ---1-;;: ---j ;;-- r- ------1-- ;;.~1 - ~; - 1 - ,; - -j --- -; ;-! ALC Lesce I 2 2! ' 280 I 420 ! 650 ' 1350 i 2 I 42 t- -..~ iCelje ! 2 5 1 350 1 450 i 800 i 9 33 38

!Ljcl,ljan~lll, 463 3

l' 2 :: 1,' :: ::: r~:: I 1: :: i_:~ __ Maribor -+-

11. Sobota I 5 : 1 200 I ~:; 20 - il::: i: 1: I 1: i N . mesto _1 _ / --+-":'-'-+--:~-t-::-~-+--;-;:;--j--:;::=--!:;-:::-I-Z" _4 ___ -,-_ f......- l' - 2 1 345 200 1000 5 28 30 ! Ptu j i 3 t

~. I 3 100 ! 30 130 3 2 :,' Postojna I l ' i , ->- 8 5 3 3 I ! Por tor ož ~ 2 1 , 165! 100 570 1 "-- - -1 - _ _ 1

f--- ! 3 -! - 3---1- -.-1,- - '1'-'3- ;0-- "'1 - 250- T" 250- 1, 800 - i 7 -l 13 I 16 : Sl. Gr adec , I I , . ! ! - 1- .. - t '

! Velenj e i 2 ! 4 i "t .. !~~,-.. J .. ,. ~~~ .. "~L~~"-, .. ~J,,,,,,:'~~.,,,~" .. : " .. n ~'." .... : .. ~ ""' " t, 13 1,', ·.'."'S'ku"""pa"'=J:-'''='' "j:, .'"'' 3' ; ... "" "''', ti"" 36 ,.,~",J,,,.' '" ' '',... r " I

6 L3,,~?? ,,_J 3545" .1 2440 ",L .. ??l~"J",:,~?_._.'_1 .. ~3.?'_,. L,2,73

5

5

5 LETALSKI VESTNIK

Republiško prvenstvo y akrobatskem le­tenju

Tekmovanje se organizira, v kolikor se dobe letala "ZLIN". To tekmovanje bo organizirano v AK Slovenj Gradec in bi bilo terminsko navezano na šolanje y akrobatskem letenju. Vsa vprašanja reši motorna komisij a pri 10 ZLOS, ko bo znano vprašanje letal "zUn".

lU. memorial "Branka 1 vanuša" To tekmovanje naj bi se organiziralo v

letOŠnjem letu, vendar vprašanje'organiza­cije v OLC Portorož oz. Obalnih struktu­rah še ni rešeno.

Memorial "Edvarda Rusijana" . Tekmovanje bo na maršruti Ajdovšči­

na - Zagreb - Beograd . Po programu naj bi na tem tekmovanju sodelovalo 10 tekmovalcev nac. AK Italije, 10 nac. AvstrUe in 30 tekmovalcev ZU. .

.Program tekm~vanja - , memoriala " E.R." , 31. S. prihod tekmovalcev v Ajdovščino, l. 6. tekmovalna disciplina v AjdOVŠČini , 1. 6. ob 16. uri aeromiting v Novi Gorici, 2. 6. odhod na tekmovalno disciplino

proti Zagrebu, Tekmovalci ZLOS - kandidati za to tekmovanje. Vrbančič Oton - Ak Maribor, Hojnik Danilo - AK pt uj, Kralj Milan - AK Ptuj , Krepfl Drago - Ak Ptuj , Mulej Maks - AK Celje, Šorn Miha - AK Ljubljana , ALG Lesce - l tekmovalec, LC Ajdovščina - 1 tekmovalec, DLC N. mesto - 1 tekmovalec.

Aeromiting "E. Rusijan" - N. Gorica Za program mitinga je bilo dogovorje­

no da letalske šole dajo sledeča letala: AK _Ptuj četvorko A(;J"o - 3, vodja

grupe Cuček Ivan. Letala "Cessna" ALC, Celje, Ptuj"OLC

Portorož. ZLIN - ZSH (do~ovor s sekretarjem

ZSH tov. Mikulčičem) Letala "Tomahawk" - šole katerim

bodo prvo izdobavljena. Letala "PO - 2" - AK M. Sobota in

DLC N. mesto. Letalo "V- Sl" - AK Murska Sobota. Letalo AN - ' :2 VSJ ali V.P. 5551

Zagreb. Let3.la PA - 18,jadralni del zapisnika. AK Ljubljana, Slovenj Gradec in Mari­

bor pošljejo za program mitinga letala TC - 819 Baron", "Seneco" in "Cessno".

35-letnica povojnega letalstva "Bela kraji­na"

Centralna proslava te obletnice bo 26. avgusta 1979 na letališču "Otok" pri Metliki. Dogovorjeno je bilo , da se te proslave solidarno udeleže vse Letalske šole s čimvečjim številom letal .

Aeropicnic - Bovec AK. Tolmin naj iidefa program tega

tekmovanja oz. srečanja letal cev in ' ga dostavi motorni -komisiji pri 10 ZLOS. Vsa nadaljnja vprašanja v zvezi s tem rešuje Komisija.

Ostali sklepi v zvezi z motorno dejavnost­jo

- motorna komisija naj prične takoj reševati vprašanje strokovne literature za to dejavnost, za prehodno obdobje, dokfer se to vprašanje ne reši v okviru ZLOS pa naj upravniki le!. šol naročijo potrebno,literaturo pri VZS Zagreb ;

- karte zračnih koridorjev morajo biti razobešene v vsa!q letalski šoli in vsi piloti poučeni o višinah oz. omejitvah, ki izhajajo iz nje, 1

- V programe razvoja in modernizacije obvezno vnesti nabavo transponderjev za motorna letala (pribl. 500 US dolarjev) . Nova letala nabavljati s transponderji ;

- v prvi polOvici meseca aprila organi­zira VSJ nadaljevalno šolanje za učitelje letenja na letalih "UTV A- 75 in V- SI. Na prešolanje se pošljeta od strani ZLOS učitelja Danilo Hojnik in Edvard Loren­con za letalo "UTVA - 75" Mehanik Edvard Strelec ali Franc Brodar. '

Za letalo "V- 51" gre na prešolanje tov: Anton Gašper. Po vrnitvi tov. Gašper takoj prešola na to letalo vse motorne učitelje AK Ptuj;

- piloti, ki so se v letu 1978 šolali na letalu AN- 2 morajo v letošnjem Letu dokončati šolanje na tem letalu in opravi­ti izpite za lincenco kapitana.

(Iyan Čuček . - AK Ptuj, Bruno Štular in Jože Celar - ALe, Anton Gašper -RŠTO);

- vsi upravniki letalskih šol TAKOJ napravijo skice prihodnih ravni na njiho­vo letališče s pilotskimi conami in jih skupaj z navodili pošljejo na ZLOS, da se to objavi v vestniku revije "Krila";

- leta10 "Kurir" YU - DAM od LC Maribor prevzame AK Postojna, letalo se mora prevzeti zapisniško, šoli pa med­sebojno rešita prenos lastništva oz. sta-cioniranja; .

- letalo ,,Aero '- 3" YU - CZF od AK Celje prevzame AK Postojna, (prenos in prevzem isto); ,

1 •

- letalo "Aero - 3" YU - CWJ po reviziji prevzame v Vršcu DLC Novo mesto (prenos izvršita medsebojno AK Celje in DLC N. mesto);

- letalo "Kurir" YU - CBP, ki je .na razpolago v ALC Lesce, prevzame letal­ska šo)a, kateri bo pri pregledu komisije KRV izpadlo letalo tega tipa;

- vprašanje linktrenerja ANT....,18 AK Maribor reši motorna kOmisija pri 10

. ZLOS. Prednost pa ima AK Pttg zaradi motornega šolanja.

PADALSKA DEJAVNOST

Po programu te dejavnosti bomo v letošnjem letu šolal~ 72 učencev - začet­nikov. V tem številu sonelop1ll zajeti tudi učenci.za · RV, vendar še ni znano njihovo število' in določila pogodbe za to vrsto šolanja.

Vse šole, ki so planirale šolanje začet­nikov , bodo organizirale internate doma, razen 'AK PtuJ, Maribor i,n M. Sobota. Te letalske šole bodo organizirale" skupni in~ernat na letališču AK Ptuj. Za šolanje se bo uporabljalo letalo AN-2 ali Kurir ..

Zahtevki za letalo AN- 2 za potrebe šolanja posameznih letalskih šol: ALC - Lesce: 26.4. - 6. 5. 1979 - 25 ur; .,r

ALC - Lesce: 23. 6. - 30. 6. - 3D ur; AK Ptuj, Maribo! in M. Sobota: 15.6. - 23. 6. - 30,ur;

DLC Novo mesto: 23.7. - 30. 7. - 30 ur. r

Tudi za padalsko dejavnost je bil spre­jet sklep, da morajo šole, ki organizirajo internat začetniškega šolanja, izpolnjevati vse pogoje minimalnih norm za tovrstno šolanje. Internate prijaviti pred pri čet­kom IO ZLOS.

Republiško padalsko prvenstvo Republiško padalsko prvenstvo bo od

18. do 22. julija 1979 v DLC Novo mesto. \

Pravico udeleŽIle imajo vsi padalci, ki izpolnjlljejo pogoje za nastop na tovrst­nem tekmovanju.

Pravilnik tekmovanja in vse ostale po­goje določi Komisija za padalstvo pri 10 ZLOS.

/

Državno' padalsko prvenstvo Državno padalsko prvenstvo bo, od 27.

7. do 2. 8. 1979. Organizator prvenstva je AK Paračin, Slovenija se udeležj tega tekmovanja z ekipo, ki po tekmovalnem sistemu šteje 5 članov plus zensko ekipo ali posameznicami, v kolikor izpolnijo norme, ki jih določi padalska " misija pn 10 ZLOS,

To tekmovanje bo samo v konkurenci • • "7'. ~

seruofJev. Mladin!!iko držamo padalsko prvenstvo

To tekmovanje se organizira v sklopu republišKega padalskega prvenstva v No-

PLAN PADALSKE DEJAVNOSTI ZA LETO 1979

T';"~~'~-~~~~'-r;:n~~:'--T šp~'~~ -I--~--' ... -r ----T-;:~"·-! · ;~-~:~r N~'" t:e--r- ~_:~~;e~; f ' I šo1a- I dovo- ; Sr. liC" i Zl. "C" ! Dij. "C" kQv 11anjU i naži -1 SUCVP I • .

nje ! ljenj , , ,j , . I . . I .. - r .... - .. +---.- .... :.L -----~--. ..... -.-1-~-- --~___:_"'l-----:.l .. -.... -· .. --·T .. ---~-~·---... ·-.. 1

. Ajdovščina i 4 1 2 ' 2 I I 330 1 14 I 3 j" 5 ! ! ALC Lesce : lo 4 2 ' I 1. l' 2000 I 10 ' 31 I 35 j L , 1 I

! __ c~e '" ___ L...2_+- 2 1 330 i 8 4- 6!

! Maribor I 15 I 7 2 1975! 22 21 28 1 .l i- ! -i- I

i ~ M. so'bo"t;a_ '1 . 4 I 1 400 j 15 3 lj. , , ! I I 1 __ .l. i I ~ N .mesto· • 1 14 500! 18 4 I 18 j 1 Ptu j ! ' 5 15 , 20 25 1

i P'""j", ,7 ! ~ 7 " ; I ; Portorož 1 11 1

~nje - ! lj. . 4 i -~ i 250 i 8 2 ! 6

f -~paj f 76 ~ " =, 1-' :~ ;;=:r=~~'-~-~'1" 4:-";'" '~_"7~=~3r~;~:- t ·:~;;- ~r~;-":'- L'T~--~';~~~~"i ..... ___ _ . - -_ ., __ •• _ .. _ ., _ _ ,_~ ..... _. _ _ _ . .. ..a. " . '--"". '."'4_ '_"" "' _____ ...r.. .. _. ___ ~-' ___ _ _ +---__ __ _ . . __ ._~-:- _____ ~

Ljubljana

Slovenj Gradec nimata padalske dejavnosti

"

_ 1

7 , LETALSKt VESTNIK

. '

vem mestu od ) 8. do 22. julija 1979. . Pogoje za udeležbo na tem tekmovanju določi padalska komisija pri 10 ZLOS, potrdi pa športna komisija pri VSJ. Mate­rialne in druge pogoje določi organizator tekmovanja DLC Novo mesto.

1 Tekmovanje za "Pokal Primorske" Tekmovanje bo 7. in 8. julij.a 1979 v

Ajdovščini. l>raVilnik tekmovanja in dru­ga določila izdela l.;C AJdovšČina. in jih I.

pošlje vsem letalskim šolam ZLOS . .'-

Tekmovanje za ,,Pokal Podlehnik'~ Tekmovanje bo 28. in 29, ju1ifa 1979 v

p!uju. Tekmovalo se bo iz letal AL-60 in V-51.

Pravilnik tekmovanja in druga določila izdela ln pošlje vsem AK 'Aeroklub Ptuj ..

Padalska komisij Il pri ro ZLOS naj tudi izdela program za , miting .y Novi Cerici in določi padal<;e za izvedbo tega programa. Isto velja ' za aet'omiting . "Otok" 'v neli krajini, •

POGODBENE NALOGE ' ~ ,

.Obseg pogodbenih nalog za leto 1979 še n,i znan, prav tako ne določila iILvišina Medstev za njihovo realiz.acijo. Kljub te- ' mu so bila določena mesta..intematov. 1lčite1ji . . in okvirni termini na osnovi lanskoletnega števila učencev.~

,ŠoJaJtje učencev SSNO .,<?imnazije TITO"

1 Internat šolanja teh učencev bo na letališču AK Murska Sobota. Vse o!lvez­nosti za ta internat prevzame ZLOS. Vodja internata bo Miha Adam;

učitelji: Edvard Lorencon,. Maks ArbajteI, Gustav AjdiČ.

Vsi učitelji morajo na 10 ZLOS poslatI / pismene izjave, da se bodo zanesljivo

udeležili internata ( rok 1 mesec pred pričetkom). ' "

AK Murska Sobota mora rešiq \.naj' kaSneje do 1 . 6. 79:

- vpraš~e upravnika letalsJ(e ~le> - vprašanje "šlepexja" za vitIo, ::: napraviti izredne preglede na letalih

,,Blanik" .

MQtomi internat ~olanja učencev ' za ŠROA ,

Interna bo od 1. 7. do 11. 8. 1979 v ' Ptuju. ~

Vodja interna ta: Danilo Hojnik, - uči5elji: Drago Krepf1, Milan Kralj I lvan .Cuček.

V kolikor opr~Viio teoretični izpit za učitelje motornega letenja do pričetka internala (Šorn LJ, Vilhar in Kadunc ALC), se vključijo v internat, da izpolnijo pogoj za vpis poeblastila UČitelja v do­voljenje.

Za potrebe internata se vzamejo naj­boljša letala Aero-3 iz letals1cih šol po nalogu ZLOS. .

Vsa letal;t se mo,rajo preleteti v AK { Ptuj 24" 6. 79. Pri prevzemu Se mor~ napraviti prlmo-pr.edajni zapisnik o stanju letala.

Neposredno pred preletom mora niti \ napravljen na letalu izredni 100-urni pre­

gled, ki mora biti vpisan v dokumentacijo letala.

Vsako letalo mOla biti opremljeno s padalQm, ki mora imeti predpisano doku­mentacijo in biti preloženo neposredno pred predajo AK Ptuju. -

paaalski inte1'l),3t šolanja učencev za . ,potrebeVL

(nternat bo od 1. do 15. 7. ]979 v Postojni. Na osnovi števila učencev dolo­či padalska komisija potrebno število učiteljev.

Potrebno število padai PD ~ 07 dajo letalsk šole po nalogu ZLOS. Pri prevze­mu se napravi primo-predajni zapisnik. Stroški regist. se ro-alno refunJirajo.

AK Postojna do,.m-w.rnatn uredi: ~ vprašanje prenočišča in prehrane na

letališču, '. - o utedi sanitarije in umivalnico" - uredi in popelnorna usposobi padal- ,

sko naselje, . - uredi prostor za shrllO.Jevanje padal .

OSTAU SKLEPI SEMINARJA UPRAV­NIKOV

- Leto 1979 naj bi bilo leto čistoče in " urejenosti letališč. Akcija naj teče vse

ietq in se tudi vse leto ocenjuje . Točkov­·ni sistem izdela Stane Bizilj. Pridobljene ,točke se prištejejo točkam pri oceni letalskih šol na koncu sezone. 10 ZLOS naj predvidi možo'ost nagrade za najbolj­šo.

- V okviru modernizacije opreme leta: lišč je bil sprejet sklep, da se vsa na~ letaliSča teleprintersko povežejo z naJ ' bližjo kontrolo letenja.

Vse letalske šole naj takoj zahtevajo od PTT svojega področja pred račune za tele­'printersko pove?-3vo. I Rok za dostavo predračunov na ZLQS je l~ .. AP.RIL 79;

- Takoj se mota orga lfatl uradru servis za radijske postaje, ki pa mora biti

8 LETALSKI VESTNIK

verificiran od pristojnih organov (AK Celje).

\ - AP Maribor ureja servis za malo aviacijo. S servisom je potrebno takoj rešiti vprašanje rezervnih delov za leto 1979 (PA-18, Tomahawk, Cessna).

- Dokumentacijo za planirani uvoz letal v letu 79/80 je potrebno poslati na ZLOS najkasneje do 1.4. 1979.

- Predlagano ' je bilo, da se organizira sindikalna podružnica vseh zaposlenih delavcev v ZLOS pri DS ZLOS. Možnost oS110vanja sindikata vseh zaposlenih de­lavcev"'pri DS ZLOS naj predvidi tov. Adolf Suštar .

V času seminarja je predstavnik RšTO

tov. Anton Gašper seznanil vse upravnike letalskih šol z nalogami za leto 1979, obsegom trena~e in načinom izvedbe vaj po programu RSTO.

Tov. Črt Rojnik je demonstriral svoj elektrozvočni variometer, ki je glede kva­litete na ravni svetovnih dosežkov na tem po dro čju_

Sedanja cena tega variometra je 13.370.- din. Pri takojšnjem naročilu je rok dobave l. 7. 1979.

Za ta variometer je na osnovi tehnične dokumentacije potrebno dobiti od ZK.PZ uporabno dovoljenje.

, Zapisnik sestavil JANEZ BREZAR

ŠPORTNI KOLEDAR ZLOS

JADRALSTVO:

15. 4. - 17. 5. - akcija preletov v Lescah;

4. 5. - 6.5. - poka] B - 4, Novo mesto: 18. 5. - 26. 5. - xvn. republiško

prvenstvo v Lescal1.; 7.7. - 21. 7. - XXV. državno prvenstvo

v Subotici; . ' - julij-avgust - akcija preletov v Subotici;

25. 8. - 5. 9. - III. letalska bal.kaniada­Jaši (Romunija);

20. 10. - 30. 10. - akcija višinskih letov v organizaciji ZSH;

PADALSTVO:

7. 7. - 8. 7. - pokal Primorske, Ajdov­ščina;

18.7. - 22. 7. - XVU. republiško prven­stvo in Xll. državno mladinsko prven­stvo v Novem mestu;

27. 7. - 3. 8. - XXVII. držaVDo člansko p-rvenstvo v Para činu;

28. 7. - 29. 7. - pokal Podlehnik, Ptuj-Podlehnik (skoki v vodo);

25. 8.- 5. 9. - III. letalska bal.kanijada, Strejnie-Ploesti (Rom.).

MOTORNO LETENJE

maj - Memorial "Zagrebški piloti'\ Zagreb;

junij - Fizir pokal, Čakovec; _ 15. - ' 16. 6. - Memorial "Prvi partizan­

ski piloti" ,Banja Luka;

31. 5. - 3. 6. - Memorial "Edvard Rusjan" , Ajdovščina-Zagreb-Beograd;

. .. XVI. republiški aerorally , Novo me-sto; .

julij - XI. državno akrobatsko prvenstvo. Slovenj Gradec;

25. 8, - 5. 9. - III. let!llska balkaniada, Strejnie-Ploesti; - ,

31. 8. - 3. 9. - Il. pokal "Branko Ivanuš", Portorož;

9. 9, - 16. 9. - XXII. jugoslovanski aero rally.

XlV. POKAl REPUBLIKE - MODE­LARJEM PTUJA

Zadnje lansko modelarsko tekmovanje v sezoni je, bil XIV. POKAL REPUBLI­KE, 28. oktobra na letališču Lučko pri ·Zagrebu. Tekmovanja se je udeležilo v vseh treh kategorijah prostoletečih mode­lov 105 tekmovalcev, od tega 17 iz inozemstva. Tudi udeležba iz ZLOS je bila številčna, skupaj 24 tekmovalcev iz 4 klubov.

Rezultati F-I-A (48 tekmovalcev, 14 jz ZLOS) '"

1. Orlič Zdenko, Petrinja - 1260+137; 2. Oblak Jože, Ljubljana - J 260+ 128; 3 Zoj česki Georgi, Trešnjevka

-1260+125; 5. · Leskovšek Brankq, EMO Celje -

1259;

9 LETALSKI VESTNIK

10. Šel Štefan, EMO Celje - 1184.

Rezultati F-I-B (36 tekmovalcev, 5 izZLOS)

1. Marini Giulio, Monfalcone - 1244; 7. Hostnik Janko, Ptuj - 1097;

15. Dajčman Miro, Ptuj - 1029; 24. Peček Dušan, Ptuj - 837.

Rezultati F-I-C (21 tekmovalcev, 5 iz ZLOS) l. Metzner Andraš, Budimpešta -

1260+240+300;

3. Vel unšek Oto, Ptuj 1260+240+300; 12. Qrošelj Janez, N. mesto - 1113; 14. Znidaršič Matija, Ljubljana - 1097.

Generalni ekipni plasman: 1. Ptuj - 9140; 2. Manfalcone - 8026; 3. Split - 7475; 6. Ljubljana- 5192;

12. EMO Celje 1 - 3491; 13. EMO Celje II - 3466; 15. N. mesto - 3345.

ZLATI C JADRALNEGA PILOTA S 3 DIAMANTI

V letu 1978 je bilo prijavljenih FAI naslednje število osvojenih diamantinih jadralnih značk: ZR Nemčija 84 ~rancija 42 ZD Amerike 38 Poljska 24 Svica 15 V. Britanija 14 Avstrija 11 Avstralija 7 Italija 4 N. Zelandija 3 ~anija 3 C~R 2 Nizozemska 2 Japonska 2 Kanada l t3elgija 1 Svedska 1 Skup~ 254

Razvrstitev nacionalnih aeroklubov po skupnem številu osvojenih značk pa je naslednja: ZR Nemčija 725 ZDAmerike 419 Poljska 377 Francija! 357

Avstrija 168 V. Britanija 97 Švica 94

_ Avstralija 49 ČSSR 33 Kanada 29 Italija 28 Nizozemska 26 Nova Zelandija 25 J. Afrika 23

Belgija Švedska Jugoslavija DR Nemčija Madžarska Finska Argentina Španija Danska Indija Romunija Japonska Rodezija Brazilija Norveška Zarnbija Izrael Luksemburg Skupaj

23 20 14 13 10 10 8 5 4 2 2 2 1 1 1 1 1 1

2.569

. Komentar: iz pregleda skupaj osvoje­!Uh značk je LZJ ostala pri istem številu značk kot pred leti, to pa pomeni, da niso bile prijavljene 3 osvojene značke v letu 1976 in 1977 (Ivanuš Berčič Stariha)! "

RANGI RANJE IN REALI ZACIJA

A. LETALSKO MODELARSTVO C. PADALSTVO 1. Velunšek Oton, Ptuj 80,0 1. Humar Maks, ALC Lesce 318,50 2. Grošelj Janez, Novo mesto 48,0 2. Šafarič Janez, Murska Sobota 228,86 3. Videnšek Anton, Ljubljana 43,0 3. Bunčič Drago, ALC Lesce 215,99 4 . Poličar Branko, Kranj 30,0 4. Hrast Branko, ALC Lesce 187,31 5. Leskovšek Branko, EMO Celje 29,0 5. Žmavc Bojan, Ptuj 127,27

B. JADRALNO LETENJE D. MOTORNO LETENJE

1. Štrukelj Franc, ALC Lesce 130,00 1. Verbančič Oton, Maribor 393,30 2. Stariha Janez, Ljubljana 119,16 2. Hojnik Danilo, Ptuj 373,28 3. Pešec Miloš, Celje 109,88 3. Krepfel Karel, Ptuj 223,87 4. Berčič Maks, Ljubljana 103,95 4. Kralj Milan, Ptuj 145,55 5. Petrovič Stanislav, Ptuj 98,84 5. Šorn Miha, Ljubljana 137,26

Plan in realizacija motorne dejavnosti po aeroklubih v letu 1978

I i športn~ Protesf UR za !

Aeroklub [Osnovno , Vlek in Gospodar- SKUPAJ I ~iotorn- l'ilot01

!šolanje ! dovolj : dovolj • . trenazo metanje sko UR ih z I padalcev letenje pilotov dov01je,0

4 .. ~ 2 __ 150 _ . ..352... _ _ _ 50_ 555 1~ 12 i Ajdovščina : 12 1 2 398'35 197°08 59.2.~.L r-42 r-- 12-j

2 ~ -'-:---r--~~; -- 660 ]o<? r-1.870 , __ 42 __ _ .4_2_ : ALe Lesce r-

I ! 398·341 662·45 1.400·19 i 42 42_, 4 3 1 ~'l.2... __ ~}o - 'Z.Q..<L_+_4O t - 33 _.

Celje 4 1 1 260·06 ~1·~ - 692 40 33. 6 4 - 420 320 600 ._ ,-.1..37..9 I 5~ r _43

Ljubljana 702°13 ...3.§9.·10 Q.21:..2.Q.. 1 722·43 ,

8 6 1 I 52 _49 4 .2 - 600 610 90 1_ • .300 __ --2.1 28 :

Maribor i -5 5 1 713 514 lo 1.237 37 26 j i I , 6 2 I 1 263 315 50 ! 628 14 , lo

r..Sobota i, 1 - -T---~--266·26 : 7".291-- . 372:21---.2-- ' -"G-

I - 97'58

~ 2 4 , 1 L~?O 240 I _- _ I __ 69_0 ____ 13-+ 1,5 _ Novo mesto 11 1 3 - I 388 300 - I 688 23 ' 15

I 6 4 1 380 . ..260 !2L

, ®.o ...3.0 28 -, Ptuj 4 3 - 607·06 316·36 60'37 984·19 30 29 ,

1 -I

- 60 -, - r-_5.Q.......-+- - : 110

-?-+~~ Postojna I -- - ,. I - - - 22·08 - - ,

22·21l I - -=t=-- - - - - - , -- - -Portorož - - - 18·24 - - 18' 24 .2_ 2

3 3 1 300 250 270 1- ~3;---~- - ~~ -1- ~;~ Sl.Gradec 3. 1 2 1 195 10.2 1 ~-2 2 1 225 170 - ~~-+2.-l--~-~ . Velenje 3 I

~ - 16g·41 g8°lg - ....2f& g . 8~

33 3._688 3.760 p 40 8 1.910 9.358 '278 243 SKUPAJ 43 1, 1 26 6 3.911'11 2.999·37 1.667°51 8.578·39 285 1 237 R

Plan in realizacija jadralne dejavnosti po aeroklubih y letu 1978

Aeroklub Osno nov Zl Dijalnantni " C "--leteni· Jadral. Jadral vno • Sr. • "'4-':: UR cev z ~olan ZKPZ DC" "Cn V 300 500 km pilotov dovolj.

1!-'61L--1----~y-3,-t_=-1 ___+'--_j:_--_t--__t--'2~,j)2. _ 1 _ _ 7Q2 49 23 AjdoV§~ina ~ 4 1 _ I _ _ _ 6.251 508'01 43 26

ALO Lesce

Celje

8 1 •• 2'-11__-><8,-+- -<-3 -t-' _ - -t_-_t-__ 3,-!_1_6_._00~ __ 0 __ t- _h6.~0 .. _ 83 _ _ f>1 __ tt--=-2 --t·- "4 6 _ I 1 - - 14.415 1.256°44 76 61

:":'- - -t- -'---li 4 __ 3_ . f---"-3--t_-_ +-_-_t--_2--t_1_2_0 0_0_0_ --t--1. 200 ~5 . _ 54

1!--"'L.9 --t-3- t- 2 _ _ - _ 11.994 1.301'57 59 48

Ljubljana 4 6 5 2 - 1 16.000 1 . 600 62 60

, 3 6 2 .~- -+--: -f- - _-+- l--t- 1-8c--. ·134 t--i~507'-49 66 60

Haribor 1~ _ J 5_ .. t--:l"-:0'-t~3'--t-_---t_-::---t---,1=-1r--:1~.5:-,:.~000 1.500 ._ 90 __ 45 14 12 11 1 - 4 - 16.547 1.554 - -' 74 37

M.Sobota 1-5.- 4 4 __ 1_ - , - - 4.80?_-t-_~~ __ C---?~ _ __lo ~ ____ ~_4~+-~5~~~2~_-_~I _-~ __ --+i _-_~~3~.~3~76~~_~56_6~·_0_1~--::-17~~~9 __ _

8 6 4 2 - - t-l _--t-~<t~o __ ~ .__ 90~... 59 H Novo mesto 12 7 - :-'-i------- ---:-.-: - 6.740 ; 1.356 39 3lI-

Ptuj

Portorož 4 1

35 ~

- - - - I 4 - . t--= - -= -r-._-- t--_--t--_-t---_--- - • 0- - o 23' 441 5 .-- :.

Sl . Gradec __ 7 . 4 1-U-~__t-_--+--'1::........l__l:=,,7c..::.C.!:9-=-oo=-- -; _~ .7.90 --1--50-_ 32 1,1------+--::---+--=2:-.1--_--+-:1'-J;' __ - _ 2 - 2.471 , 183 46 22..... . j

7

Velenj e ,--6--- ___ 9_ 4 1 , - - - 7.500 ~ 750 39 15 4 1 1 - , - - - 2.500 1- ' - 512--;-46 - 28 -10~

P ~73 50 21 - - 9 114.720_11_1J.!..4?~r-_~09 _.388 R 67 50 25 3 1 6 - 88. 757 9.845'04 514 }49

SKUPAJ

Razlika Y seAtevku realisac i je ZLOS 126'58 je nalet internata DSNO y H.Sobot1

11 tETAtSK1 VESTNIK

B) PADALSTVO

l. ALC Lesce 2 LCMaribor 3_ AK Ptuj

RANGIRANJE LETALSKIH LETO 1978

A. JADRALSTVO l. LC Maribor 2. AK Ljubljana 3. ALe Lesce 4. AK Celje S. OLC Novo mesto 6 . AK Ptuj 7, LC Ajdovščina 8. AK Murska Sobota 9. KLe Slov,enj gr~dee

10. AK Velenje 11. KL Postojna 12. OLC Portorož

740,2 446,5 327,0

ŠOL ZA

1.727,7 l.417,4 1.326,3

964,8 807,6 592,5 518,4 360,4 321 ,9 231 ,2

18,7 7 ,3

4. AK Murska SobQta 5. DLC Novo me.sto 6. AK Celje 7. OLC Portorož 8. KL Ppstojna 9. AK Velenje

10. AK Ljubljana 11_ Le Ajdovščina 12. KLe Slovenj gr~.dec

CO MOTORNO LETENJE 1. AK Ptuj 2. AJ( Ljublj,ana 3. Le Maribor 4. Le AjdOVščina 5. ALC Lesce 6. DLC Novo mesto 7. AK Celje 8. ~LC Slovenj grad~ 9. AX Velenje

10. AK M.urekil Sobota

21 0._5 169,3 104,3

81. 1 49,5 36,9 30,3 11 ,6

359,2 336,2 281 ,9

.179,8 160,0 144,4 94,6 88,8 53,4 l 8,7

Plan in realizacija padalske dejavnosti po aeroklubih v letu 1978

Aeroklub I Osnovno Dovoljen Sr. liC" ZI. liC" šolanje ZK:PZ

____ 5 ___ ~_ 2 1 -Ajdovščina i - - - -ALe Lesce ~~

6 2 ? 8 5 - -

J----3--- 2 1 -Celje t---- -_._---

1 1 -- - -Ljubljana --- ----- -- - - -

r---l,o 5 4 3 Maribor 3_ 7 1 1

6 2 1 1 r..Sobota

3 - - 1

lo - - -Novo mesto --- ----1--- - -

15 4 - -5 -r----:-L - 2 I 1

Ptuj f----

I 5 5 - 1

2. -~- - I -Postojna t-----7 - - -- - - -

Portorož 11 1 - -6 2 - -Velenje 2 1 - -

--- -=--- - - -Internat RV 14 - - -P 64 25 11 7

SKUPAJ R 7q 24 2 3

Opomba AK Slovenj Gradec nima padalske dejavnosti

12 LETALSKI VESTNIK

11. KL Postojna 12_ OLC Portorož

SKUPAJ (A+B+C)

1. LC Maribor 2. ALC Lesce 3. AK Ljubljana 4. AK Ptuj 5. AK Celje 6. DLC Novo mesto 7. LC AjdOVŠČina 8. AK Murska Sobota 9. KLC Slovenj gradec

10. AK Velenje 11. OLC Portorož 12. KL Postojna

1,1 0,9

2.456,1 2.226,5 1.783,9 1.278,7 1.163,7 1.121 ,3

709,8 599,6 410,7 321,5

89,3 6 9,3

Dij."C" Skupaj Skupaj SKOKOV padalcev

- -r-- 5;;0- ___ 18 ___

- 116 8

.2 2.400 '9_--.: __ ---- 2.502 31

- r---3Oo __ _ f--- .1L---- 293 7

- - L _ _ - 53 1

2 L.2~Q_ I 28 __

- 1.665 33 - 1.190 i 25

I - 305 I 6

- I __ ?9_O __ +_~L_ - 343 I 17

- 1.000 i 24 ----r------- 1.170 ! 22

- 130 7 =-145 7 -- - -- __ .0

- 111 12 - 200 11

- 119 4

- - -- --------- 469 2

5 7.840 185

- 7.291 163

Padalci z

dovol.1e ____ 7

3 j--_ 33 ___

31 ____ 6 ---

4

-- ~--1

r-----?t--22

~?-----3

-----._-_. 4 '

_ 17 __ 20

2 ._------------- --1 2 __ 2

-----2

102

93