SDCP 1. Javno - zasebno Zgodovinsko gledano je zasebno pravo civilno pravo. Temeljna lastnost javnega prava je podrejenost enega od subjektov v pravnem razmerju in nadrejenost drugega subjekta. JAVNO: -drava (nadrejeni subjekt) To ne dri vedno. Drava lahko vstopa v pravna razmerja na 2 naina: z oblastnim ravnanjem z neoblastnim ravnanjem - takno pravno razmerje je zasebno pravno razmerje. Glede na to se bodo doloila pravila materialnega prava in organ in procesno pravo. Primer: pravo Pogodba o odvozu smeti med 2 enakopravnima subjektoma - zasebno Lahko pa se to vpraanje rei v okviru lokalne skupnosti z obinskimi odloki, ki urejajo prisilen odvoz smeti in prisilno plailo - javno pravo (gre za oblastno urejanje) Zasebno pravo = civilno pravo (zgodovinsko gledano). Ta trditev se je razvila v starem Rimu. 18. stoletje - prvi poizkusi, da bi se zasebno pravo kodificiralo na novo. Sprejetih je ve razlinih kodifikacij: 1794 - Pruski kodeks, 1766 - Terezijanski kodeks, ... V drugi polovici 18. stoletja je v celotni Evropi mogoe zaznati trend po ustvarjanju novega sistema civilnega prava v obliki nove kodifikacije. Rezultat tega je , da 19. stoletje prinese eksplozijo kodifikacij - lahko bi rekli, da je 19. stoletje doba velikih civilnopravnih kodifikacij : 1804 - Code Civil (v asu Napoleona). Za ta zakonik je znailno, da je dal dodaten zagon drugim kodifikacijam in se je zelo raziril. Velja za "oeta" t. i. ROMANSKEGA SISTEMA. V evropi so ga prevzele ali kopirale skoraj vse romanske drave (po jeziku) npr. : Belgija, Nizozemska, panija, Portugalska, Italija, Romunija... Ta sistem se je raziril tudi v kolonije ( Latinska Amerika, afrika, Quebec, Louisiana, ...). 1811 - Obi dravljanski zakonik (ODZ). Prvi slovenski prevod: 1853 prispeval k izoblikovanju slovenske pravne terminologije. Najprej so ga poskusno uvedli v Galiciji (okolica Lvova - dananja Ukrajina). Kasneje pa se je raziril na vse ostalo Avstrijsko ozemlje, brez takratne Maarske. Po letu 1849 ( Pomlad narodov) pa Habsburani ODZ vsilijo tudi njim. 1866 - Dualizem (Madari zavrejo ODZ), 1867 - Madarsko - Hrvaka ustavna pogodba ( Hrvati obdrijo ODZ ). Po 1878 in Avstrijski aneksiji (pripojitvi) BiH se je ODZ raziril tudi tja. 1914,15 - 3 delne novele ODZ-ja. Spremembe so uvedene z namenom, da se ODZ modernizira, oz. , da se avstrijsko pravo priblia nemkemu. Spremenjen ODZ je uveden le v Avstrijskih deelah (Avstrija, Slovenija brez prekmurja, Dalmacija). 1867 - SGZ (Srpski Graanski Zakonik) - Za srbske razmere prilagojen

ODZ. OIZ (Opti Imovinski Zakonik) - rna Gora 1896 - nemka civilnopravna kodifikacija ( v veljavo stopi 1900): Dravljanski Zakonik (BGB - Brggerliches Gesetzbuch) - GERMANSKI SISTEM (jezikovno gledano). Code Civil ima dosti ve germanskega prava (predvsem dedno pravo) kot pa ODZ (bolj ali manj kopira rimsko pravo). 1912 - vicarska kodifikacija (ZGB- Zivil Gesetzbuch) - Medsebojna trgovina med kantoni privede do tenje po poenotenju prava. 1881 - vicarji sprejmejo Kodeks obligacijskega prava. ZGB je bil sestavljen iz 5 delov, ki so mu prikljuili Kodeks obligac. prava (na novo otevilena knjiga). ZGB je v Turiji kopiral Atatrk. Kot nek most med ROMANSKIM & GERMANSKIM sistemom pa so nastale tevilne nove kodifikacije: 1942 - Codici civile (Italija) Nizozemska e ni v celoti sprejela kodifikacije (bistveni del 1992) 2. Proces diferenciacije (komercializacije) civilnega prava Pokazalo se je, da pravila civilnega prava, ki izvirajo iz Rimskega prava, niso primerna za sodobno trgovino. Zato se v civilnem pravu zaneta diferencirati na eni strani civilno pravo kot ga poznamo danes, na drugi strani pa izloena podroja. ZASEBNO PRAVO--------------------------------I-----------------------------------------CIVILNO PRAVO: sploni del obligacijsko stvarno dedno druinsko mednarodno zasebno Izloena podroja: a) Trgovinsko pravo: Gospodarskopravni posli Gospodarsko statusno pravo b) Delovno pravo c) Pravo intelektualne lastnine d) Trno pravo Med zasebnim pravom in civilnim pravom nastane neka lonica. Ta proces diferenciacije tee naprej. V okviru zasebnega prava je civilno pravo sploni del zasebnega prava. V odsotnosti posebnih pravnih pravil pridejo v okviru zasebnega prava v potev pravila civilnega prava. Na podroju kodifikacij se je to pokazalo tako, da se delijo kodifikacije na DUALIZEM in MONIZEM. Dualizem: Stareji primeri (Code Civile, ODZ, BGB) - urejanje civilnega in zasebnega prava posebej. Monizem: Urejanje civilnega in zasebnega prava skupaj. Temu sledijo kasneje kodifikacije. 3. Zgodovinski in moderni vplivi na slovensko civilno pravo.

Nae civilno pravo izvira veinoma iz Rimskega prava - toda formalnosti se zmanjujejo. Zelo velika je razlika v konceptu pravice (Rimsko pravo ga ne pozna, koncept pravice se zane razvijati v srednjem veku, dokonno pa se je razvil v 19. stol.). Zaetek 19. stoletja: Prekmurje spada pod kraljevino Madarsko in je posebno pravno obmoje. Dolgo se ohranjajao elementi stanovske monarhije in fevdalizacije do kodifikacije ni nikoli prilo. Ostali del Slovenije: 1811 nastane obmoje uporabe ODZ do 1815 v zahodnem delu Slovenije veljajo tudi francoski vplivi (Code Civil - 1804). Ti vplivi pa se niso ohranili in niso trajneje vplivali na razvoj prava v Sloveniji. 1918 - Zlom Avstroogrske monarhije (poraz v 1. svet. vojni in notranji problemi). Pri nas je veljal noveliran ODZ - bolj moderniziran ODZ, priblian nemkemu BGB. Tak ODZ je veljal tudi na obmoju Dalmacije. po 1918 se zahodni del Slovenije zopet odcepi od enotnega pravnega obmoja, zasedejo ga Italijani (nagrajeni so za svoj prispevek v 1. svetovni vojni). Prekmurje se zdrui z ostalim obmojem Slovenije (SHS- kraljevina SHS - kraljevina Jugoslavija, ...). Z nastankom drave SHS je bilo sprejeto naelo KONTINUITETE. Pravno je bila drava zelo nehomogena, vendar pa se Prekmurje pridrui pravnemu podroju ODZ-ja.Kraljevina Jugoslavija je ves as skuala poenotiti pravo, vendar to ni bils prioritetna naloga. Zato tudi na podroju zasebnega in civilnega prava ni bila najbolj uspena. Napisan je bil celo nov civilni kodeks, ki pa ni nikoli stopil v veljavo. Podobno se je zgodilo tudi s trgovinskim kodeksom. "Nesojeni " civilni kodeks je bil v bistvu le spremenjen oz. predelan ODZ. Vse do okupacije 1941 ostane v veljavi ODZ. Italijani so z okupacijo razirili svoj vpliv, na Korokem in tajerskem pa pod okupacijo Nemcev ostane e naprej v veljavi ODZ. 1942 - Na Italijanski coni Italijani uvedejo novo kodifikacijo civilnega prava: Codici civile. To traja do 1945, ko se z osvoboditvijo Jugoslavije razveljavi vse, kar se je zgodilo po aprilu 1945 - ZAKON O RAZVELJAVITVI PRAVNIH PREDPISOV. Ta zakon pa uvede naelo DISKONTINUITETE (to je dokaz, da je lo za revolucijo, ne le za osvoboditev). Pravno praznino, ki je tako nastala so skuali zapolniti z novimi zakoni. Vendar je bil poudarek na pravni ureditvi javnega prava. ODZ se je v bistvu e naprej uporabljal (ne odkrito oz. ne formalno). Na podroju zasebnega prava/ trgovinskega prava zanejo leta 1954 veljati splone uzance za blagovni promet. 1978 - 1980 in naprej: sprejet Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR). uti se moan vpliv ODZ-ja in Uzanc. Idejno sta nanj vplivala Italijanska kodifikacija iz 1942 in Obligationen recht iz 1912 (vica), toda predvsem idejno - ideja monizma (v istem zakonu gospodarskopravni posli in civilnoobligacijski pravni posli). Zaradi delitve zakonodajne pristojnosti na zvezno in republiko, pa je ve podroij pstalo neurejenih (drubena, darilna, posodbena pogodba). 1980 - ZTLR (zvezni predpis): ni posveal posebne pozornosti stvarnemu pravu. Tako npr. ni osebnih slunosti (saj spadajo pod republiko pristojnost), opazen je vpliv BGB-ja, predvsem pri konceptu posesti in v dednem pravu(t.i. sistem leee zapuine, kjer vse zapustnikove pravice poakajo, da sodie doloi kdo je dedi - konstitutivni uinki sklepa. Ta koncept se je po BGB zamenjal z IPSO IURE konceptom dedovanja, kjer dedii dobijo pravice od trenutka zapustnikove smrti - dekleratorna narava sklepa). Do leta 1991 traja takna ureditev, ob nastanku nove drave pa se

spet ohranja naelo kontinuitete - republiki zakoni se tejejo kot zakoni republike Slovenije, zvezni zakoni se smatrajo kot republiki in se uporabljajo smotrno. Po osamosvojitvi se zane ureditev civilnega prava na novo. Sprejeti so bili razlini novi zakoni, oz. so bili stari zakoni dopolnjeni. Sprejet je bil OBLIGACIJSKI ZAKONIK (namesto ZOR). V 70% ohranja ZOR; pravzaprav gre za novelo ZOR. Glavni zgled je bil zopet BGB. Sprejet je bil SPZ (Stvarnopravni zakonik). Zamenja ZTLR, gre za parcialno kodifikacijo. Doloene stvari so e iz ZTLR, druge so povzete po BGB. e vedno pa nimamo urejenega splonega dela civilnega prava. Nastaja EVROPSKA KODIFIKACIJA CIVILNEGA PRAVA. Zakaj BGB tako zelo vpliva na nao kodifikacijo? Gre namre za zelo moderno kodifikacijo, ki vsebuje dobro meanico abstraktnosti in kazuistike (praktinosti). Ker je 100 let mlaji od ODZ-ja, vsebuje tudi nekatere spremembe civilnega prava, ki jih ODZ nima. Tudi ODZ se je zael priblievati BGB-ju - logino je, da se tudi pravni sistem, ki temelji na ODZ-ju priblia BGB-ju. Pomembna je tudi velikost pravnega sistema. 4. Viri civilnega prava (Formalni) pravni viri: obvezne in vnaprej doloene pravne oblike, v katerih nastajajo splona in abstraktna pravna pravila. Najpomembneji: Ustava, zakoni, podzakonski pravni akti, morala, obiaji, uzance, pravni standardi, sploni pogoji poslovanja, sodna praksa, pravna znanost. a) Ustava Izhodini in temeljni pravni akt v dravi, s katerim suveren dravni organ ureja temeljna drubena razmerja, ki so pravno relevantna. Ustava postavlja okvir, na katerega so podrejeni pravni akti vezani, vanj ne morejo posegati, vsebinsko ga morajo dopolnjevati. Materija: oblika slovenske drave, temeljne svoboine, pravice in dolnosti loveka in dravljana, organizacija in delovanje najvijih dravnih organov. Ustavni akti RS: Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS (TULSN) Ustavni zakon za izvedbo TULSN (UZITULSN) Ustava RS (URS) Ustavni zakon za izvedbo URS (UZIURS) Ustavni zakoni o spremembah ustave Ustavni akti RS - ni civilnega prava (Ustava - civilno pravo je urejeno) TULSN (III) - varstvo p in temeljnih svoboin UZITULSN (3,4) - kontinuiteta MP in smiselna uporaba zvezne zakonodaje UZIURS (1) - kontinuiteta predpisov URS 14, 15, 21, 23, 25, 33, 34, 35, 40, 42, 60, 67 - 74 Ustava RS: i) PS: Enakost pred zakonom (14), uresnievanje in omejevanje pravic (15), varstvo

lovekove osebnosti in dostojanstva (21), pravica do sodnega varstva (23), pravica do pravnega sredstva (25), pravica do zasebne lastnine in dedovanja (33), pravica do osebnega dostojanstva in varnosti (34), varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic (35), pravica do popravka in odgovora (40), pravica do zbiranja in zdruevanja (42), pravice izi ustvarjalnosti. ii) Gospodarska in socialna razmerja: Zakon doloa nain pridobivanja in uivanja lastnine, gospodarska, socialna in ekoloka funkcija, zakon doloa nain in pogoje dedovanja (67), lastninska pravica tujcev (68), razlastitev (69), javno dobro in naravna bogatstva (70), varstvo zemlji (71), varovanje naravne in kulturne dediine Razmerje Ustava:zakoni: Ustava pooblaa zakonodajalca, da uredi neko podroje (zakon lahko doloi izkorianje naravnih bogastev s strani tujih oseb), Ustava zapoveduje zakonodajalcu, da neko podroje uredi, Ustava prepoveduje zakonodajalcu zakonsko poseganje. b) Zakoni Osrednji sploni pravni akt (podrejen Ustavi). Urejajo zadeve, ki so temeljne za doloen pravni sistem, hkrati pa niso tako pomembne, da bi bile nujne za v Ustavo. Pravice in obveznosti dravljanov ter drugih oseb lahko DZ doloi samo z zakonom (8. l. URS). Za civilno pravo so pomembni predvsem: Obligacijski zakonik (OZ) Stvarnopravni zakonik (SPZ) Zakon o zakonski zvezi in druinskih razmerjih (ZZZDR) Zakon o dedovanju (ZD) Kontinuiteta in smiselna uporaba zakonov (Veljajo zakoni sprejeti v RS, SRS, SFRJ) !!! i) Zvezni zakoni 4.len UZITUL: Do izdaje ustreznih predpisov RS se v RS smiselno uporabljajo kot republiki predpisi vsi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v RS do uveljavitve UZITUL, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu RS in kolikor ni z UZITUL drugae doloeno. Doloeni deli ZOR, Zakon o razveljavitvi pravnih predpisov izdanih pred 6. 4. 1941 in med okupacijo(ZRPP). c) Pravna pravila ZRPP Pravni predpisi, ki so veljali na dan 6. 4. 1941so izgubili pravno mo. Pravna pravila (ne pa pravni viri!!!), ki jih vsebujejo ti predpisi se smejo uporabljati za razmerja, ki niso v nasprotju z Ustavo FLRJ, ustavami republik, zakoni in drugimi predpisi nove drave in tudi ne z naeli ustavnega reda FLRJ. Dravni organi ne morejo svojih odlob in drugih aktov opirati neposredno na ta pravna pravila (3. len). ZRPP na podlagi 4. lena UZITUL velja kot republiki predpis v RS. Pravna pravila se lahko v RS uporabljajo za vpraanja, ki v RS niso nujna, ob (smiselno uporabljenih) pogojih iz 3. lena ZRPP; predvsem ODZ.

d) Morala Prelitje moralnih pravil v pravna pravila. Blanketno pravno urejanje - vsebina pravnega pravila je odvisna od moralnega, na katero se pravno pravilo sklicuje (3. 37, 39, 60, 86, 87, 192 OZ, 42/1 ZD). Morala kot vodilo, kako je treba pravo izvrevati (in prepovedi zlorabe pravic - OZ/7). Obveznost ravnanja v skladu z dobrimi poslovnimi obiaji (5/2 OZ) - standard morale med poslovnimi subjekti. e) Obiaji Gre za ravnanja ustaljena med osebami, ki vstopajo v civilnopravna razmerja (tipinost, povprenost). Poslovni obiaji - ravnanja, ki so priakovana med gospodarskimi subjekti. OZ se na poslovne obiaje sklicuje z generalno klavzulo (12.l.), na obiaje (pa tudi na poslovne obiaje) pa v posameznih dolobah (22/12, 23, 32, 120/2, 844). Pravila obiajev in poslovnih obiajev doloajo potrebno ravnanje, e ga stranki nista doloili sami, ali, e to ravnanje ni doloneje opredeljeno v zakonu. f) Uzance So zapisani poslovni obiaji (poslovni obiaji nastanejo spontano, nato se zapiejo ponavadi jih zapiejo strokovna zdruenja ali zbornice). Splone in posebne uzance. Splone uzance za blagovni promet, sprejete s strani Glavne trgovinske arbitrae v Beogradu leta 1954 (2 vrsti dolob). Posebne gradbene uzance, uzance za trgovanje z zelenjavo, riem, itom,... Urejajo vsa vpraanja, ki niso predmet zakonskega urejanja (ozka, tehnina vpraanja). 12. l. OZ: v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njihovih uinkov upotevajo poslovni obiaji, uzance in praksa vzpostavljena med strankama. e pogodbeni stranki uporabe uzanc izrecno ne izkljuita, se uporabljajo (tudi, e se stranki za njihovo uporabo ne dogovorijo). g) Pravni standardi Standardi, ki so kot vsebinska merila vkljueni v nedoloene (raztegljive) pojme (pojme s spreminjajoo se vsebino). Skrbnost dobrega gospodarja, gospodarstvenika, strokovnjaka, vestno zdravljenje. Merilo ravnanja je enako v okoliinah, ki so si podobne in razlino v okoliinah, ki so drugane (naelo pravne enakosti). Pravni standardi zahtevajo ravnanje, ki je tipino, normalno, povpreno v doloenem okolju, oz. na doloenem delovnem podroju. h) Sploni pogoji poslovanja - SPP Vnaprej formalizirani oz. zapisani pogodbeni pogoji, ki jih doloi en pogodbenik (v formulirani pogodbi ali pa se nanje sklicuje). Dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v pogodbi in praviloma zavezujejo kot le-ti (posebni dogovori imajo prednost). Pri mnoinem sklepanju istovrstnih pravnih poslov (zavarovalnitvo, bannitvo, prodaja blaga). Obvezna objava na oblien nain, pogodbenika zavezujejo le, e so mu bili oz. bi mu

morali biti znani. Ninost nekaterih dolob SPP (121 OZ). Varstvo ekonomsko ibkeje stranke. i) Sodna praksa Ni formalni pravni vir (kot v anglosakem pravnem sistemu)!!! eprav pravna stalia, izraena v sodbah vijih sodi ne veejo nijih, jih ta praviloma upotevajo. Enotna in ustaljena sodna praksa zagotavljaa enotno in enako uporabo formalnih pravnih virov (in enakost pred zakonom). Vrhovno sodie RS vodi evidenco sodne prakse sodi RS in spremlja sodno prakso meddravnih sodi, skrbi za enotno sodno prakso. Obna seja vrhovnega sodia (naelna pravna mnenja). j.) Spoznavni pravni viri Dokumenti, besedila in gradiva, ki omogoajo spoznavati formalne pravne vire in njihovo vsebino. Uradna glasila (Ur.l., zbirka predpisov, registri predpisov, baze). Dela v katerih so izsledki pravne znanosti in pravne stroke (Komentarji zakonov, monografije, ubeniki, pravne revije) Publikacije, v katerih se objavljajo pravne odloitve (zbirka odlob). 5. Osebe civilnega prava = subjekti CP razmerje: pravno razmerje je neko drubeno razmerje, ki je pravno urejeno. CP razmerje pa je neko drubeno razmerje, ki je urejeno s pravili civilnega prava. CP razmerje je odnos med vsaj 2 subjektoma, ki je vzpostavljen na podlagi pravice in njej nasproti stojee pravne dolnosti. Temelj CP razmerij so torej pravice natanneje CP pravice, za katere pa je znailno, da so naeloma premoenjske. Pravno razmerje je primarno sestavljeno med subjekti, ki imajo pravice in pravne dolnosti. Pravna razmerja lahko nastajajo zgolj in izkljuno med subjekti, nikoli med objekti v pravu. Subjekti CP: zanje je znailno, da so lahko nosilci pravic in pravnih dolnosti. 2 vrsti oseb: FIZINE (naravne) in PRAVNE (moralne). Krog subjektov se iri. Mone nove osebe prava so: ivali, zanamci kot nek kolektiv, kot skupnost (malo podobno pravni osebi) - ta dilema se poraja predvsem v zvezi z varstvom oklja (ali imajo oni pravico do tega, da jim zapustimo kolikor toliko dobro ohranjeno okolje). Fizine osebe: Ko gre za naraven pojav - to so ljudje oz. posamezniki. Da bi postale osebe prava, morajo imeti PRAVNO SPOSOBNOST. Podeljuje jo pravni red. V sodobnem pravu je splona in se podeljuje osebam z rojstvom. Pomeni pa, da smo lahko nosilec pravic in pravnih dolnosti.Pravna sposobnost neke fizine osebe pa preneha v trenutku moganske smrti. Ali pravna sposobnost obstaja e pred rojstvom? Da - na nek nain. Nerojeni otrok pred rojstvom uiva posebno pravno varstvo v smislu, da so zanj pridrane doloene pravice v kolikor se bo rodil iv. T.i. pogojna subjektiviteta. Pogoj je odloni in to je ivo rojstvo.

Poslovna sposobnost + deliktna sposobnost = vljna sposobnost. Razpolagalna sposobnost. Sposobnost v procesnem pravu: sposobnost biti stranka procesna sposobnost, postulacijska sposobnost. Bistvena razlika med pravico in sposobnostjo je v tem, da se pravici lahko odreemo, ali jo celo prenesemo na koga drugega, sposobnosti, pa se ne moremo "znebiti". Poslovna sposobnost je kljunega pomena za opravljanje pravnih poslov. Deliktna sposobnost je sposobnost biti odgovoren za nek delikt, to sposobnost bi lahko imenovali tudi pritevnost. Je kljunega pomena za presojo krivde(OZ 136, 137). Stopnjevana deliktna sposobnost: 0-7 let - nina deliktna sposobnost 7-14 let - pogojna 14 - polna Poslovna sposobnost je sposobnost podajati pravno relevantne izjave volja. pravni posli so voljna izjavna dejanja in so potemtakem posledica izjave poslovne volje. Da bi bile nae izjave pravno relevantne, moramo imeti poslovno sposobnost. Tudi tu pravo domneva, da se pri doloeni starosti pridobi poslovno sposobnost v doloeni meri. Tudi tu gre za stopnjevano sposobnost. 0-15 let - poslovna nesposobnost - nini pravni posli 15-18 - delna - mladoletnik je sposoben sklepati manj pomembne pravne posle. Pridobiti je mogoe t.i. POSEBNO POSLOVNO SPOSOBNOST in sicer, e smo zaposleni (del plae moramo obvezno dati za svoje preivljanje, z ostankom razpolagamo po elji) 18 - polna. Mono pridobiti tudi pred 18. letom, e postanemo roditelj ali sklenemo zakonsko zvezo. Kadar obstajajo motnje v psihofizinem razvoju, pa tudi z dopolnjenim 18. letom ne pridobimo popolne poslovne sposobnosti. V tem primeru se podalja starevska pravica, s tem da morajo za bolj pomembne pravne posle v zvezi z naim premoenjem pridobiti soglasje CSD (centra za socialno delo). Poslovno sposobnost pa je mogoe tudi odvzeti (naknadno). Lahko se jo odvzame delno ali v celoti. Obseg delne prepovedi je odvisen od odloitve sodia. Faktina (dejanska) nesposobnost v trenutku sklepanja pravnega posla teje kot napaka volje v konkretnem primeru. Razpolagalna sposobnost: v zvezi z razpolaganje s pravicami. Ni prava sposobnost neke osebe, ker se ne navezuje na osebo kot takno, temve na dejstvo, ali imamo neko pravico. Bolj pravilno bi bilo govoriti o razpolagalni moi. Razpolaganje = prenaanje, sprememba ali ukinitev pravic po nai volji. POSLOVNA SPOSOBNOST Popolna poslovna sposobnost: 18 let ali sklenitev zakonske zveze ali roditelj (in posebni razlogi) - odloi sodie s sklepom.

Omejena poslovna sposobnost: 15 let zaposlitev -razpolaga lahko s svojim os. dohodkom, dolan prispevati za lastno preivljanje. Kondikcijski zahtevek - ima ga poslovno nesposobna oseba,e pride do spora glede sklenjenega posla. Gre za zahtevek iz naslova neupraviene obogatitve. Odvzem poslovne sposobnosti, Podaljanje roditeljske pravice. POGODBA POSLOVNO NESPOSOBNE OSEBE: 41/OZ Oseba do 15. leta - nima posl. sposobnosti. Zakon sankcije izrecno ne doloa Ninost (neobstojea pogodba) 15; 86 v povezavi z 41/OZ. Posledice ninosti: kondikcijski zahtevek. POGODBA OMEJENO POSLOVNO SPOSOBNE OSEBE: 41/2 OZ - poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pravne posle, za katere dovoljuje zakon. 15-18 let Za doloene vrste poslov je nujno potrebna odobritev starev (108 ZZZDR). Pogodba je izpodbojna. Razveljavitev pravnega posla lahko zahteva zastopnik mladoletne osebe. 41/3 , 95, 96, 99 OZ. DELIKTNA SPOSOBNOST Oseba, nesposobna razsojanja zaradi motnje v duevnem razvoju, duevnih teav - ni deliktno sposobna. Do 7. leta - ni deliktne sposobnosti (OZ/137) 7-14 let - pogojna deliktna sposobnost (e se dokae, da je bila oseba pri povzroitvi kode sposobna razsojati je deliktno sposobna). 14 let - deliktno sposobna - odgovarja za kodo. ODGOVORNOST STAREV Do 7. leta odgovarjajo stari ne glede na svojo lastno krivdo (ekskulpacijski razlogi stari se odveejo odgovornosti, e je odgovoren tisti, ki mu je bil otrok zaupanvrtec, ola 153/OZ). 7-14 leta odgovorni stari, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde, ali e je odgovoren tisti, ki mu je bil otrok zaupan. Posebna odgovornost starev: 145/OZ. koda nastane, ko je bil otrok pod nadzorom, vendar je bil slabo vzgojen, tako da ga ni bilo mo ustaviti. Stari so odkodninsko odgovorni v takem primeru. e je nadzornik otroka plaal odkodnino, lahko od starev zahteva povrnitev. Odgovornost iz pravinosti (146/2 OZ). ODGOVORNOST DRUGIH: Skrbnik, ola, druga ustanova. Odgovarja za kodo, ki nastane v asu, ko je bil mladoletnik pod njenim nadzorom, razen:

e je opravljeno nadzorstvo z dolno skrbnostjo e bi koda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu v primeru posebne odgovornosti starewv (145 OZ) SOLIDARNA ODGOVORNOST: e odgovarja mladoletnik (7-14 ali nad 14) in stari - solidarna odgovornost (143 OZ) e odgovarja skrbnik, ola, oz. ustanova, pa tudi mladoletnik - solidarna odgovornost (144 oz) 186/OZ solidarna odgovornost starev. Stari kot zakoniti zastopniki sklenejo pogodbo v imenu otroka. Nerojen otrok e nima pravne sposobnosti, to bi se dalo reiti s pomojo pogodbe v korist tretjega. Otrok je pravno sposoben, do 15 leta ni poslovno sposoben, pri sklenitvi pogodbe ga zastopajo stari kot zakoniti zastopniki. Spoeti, e nerojen otrok e nima pravne sposobnosti. Nasciturus (zarodek): dedno sposoben 125/2 ZD, 86 ZZZDR Pogodba v korist tretjega (126 OZ). PRAVNE OSEBE Poslovna sposobnost: po naravi stvari je niso sposobne ne imeti, ne izraati, vendar pa jo zanje lahko izraajo organi ali posameznik znotraj pravne osebe. Deliktna sposobnost: so deliktno sposobne. Odgovarjajo za delikte, ki jih v njenem imenu in za njen raun storijo njeni organi, ali pa tudi zaposleni v pravni osebi. Pravna oseba je lahko krivdno odgovorna, lahko pa odgovarja tudi kvazideliktno (objektivna odgovornost). Procesna sposobnost: vezana je na poslovno sposobnost. presoja se glede na procesno sposobnost fizine osebe znotraj pravne osebe ali njenih organov. Postulacijska sposobnost: velja isto kot za fizine osebe. V postopku z izrednim pravnim sredstvom mora biti pravna oseba zastopana po odvetniku. Sposobnost biti stranka: je ira od pravne sposobnosti. Sodie jo lahko celo podeli kateri izmed oblik zdruevanaja oseb (razne oblike skupnosti, primarno pa SOCIETETA). Namen je eden izmed kljunih elementov za pravno osebo. Nameni so lahko: verski ali posvetni zaseben ali javen pridobitni ali nepridobitni Ustanovitev pr. osebe: javnopravne osebe(JPO)..........................................zasebnopravne osebe (ZPO) a) svobodni sistem b) normativni c) koncesijski a) Ustanovitev je prepuena avtonomiji volje stranke (tipino za anglosako pravo). b) Tipino za na pravni sistem. Pridobitev pravne osebnosti (subjektivitete) z vpisom v sodni register. Ustanovitveni akt mora ustrezati predpisanim pogojem in je pogosto

v notarski obliki. Predloiti ga je potrebno pristojnemu organu zaradi vpisa v register, ki je konstitutivnega znaaja. c) Dravni organ ne samo, da preverja, e izpolnjujemo pogoje, ampak sploh izda dovoljenje za ustanovitev pravne osebe (ne gre za podelitev koncesije za opravljanje neke dejavnosti!!!). - Prost preudarek dravnega organa. Ustanove se pri nas ustanavljajo po ublaeni metodi koncesijskega sistema. Izjava volje: Za ustanovitev pravne osebe se zahteva oblina izjava volje. Izjave so lahko enostranske ali dvo/vestranske. Za JPO se praviloma zahteva enostranska izjava volje, za ZPO pa praviloma dvo/vestranska. Pri ZPO so izjave volje za ustanovitev lahko: izjave med ivimi (inter vivos), izjave za primer smrti (mortis causa). Izjava mora vsebovati bistvene sestavine. Katere pa so to, je odvisno od oblik pravnih oseb. Na splono sodijo sem: doloitev personalnega oz. materialnega substrata namen in dejavnost pravne osebe sede pravne osebe doloeni identifikacijski elementi pravne osebe (ime) obvezni organi pravne osebe Prenehanje pravne osebe: a)ex lege (po zakonu) - ko so izpolnjeni predpisani zakoniti pogoji b) z odlobo - pravna oseba dosee nedovoljen namen, ugotovljena ninost vpisa v register, steaj pravne osebe c) avtonomno (samoprenehanje) - z odloitvijo lanstva Postopek likvidacije: poplailo vseh obveznosti prehod premoenja pravne osebe v novo funkcijo. DRUTVO Tipina oblika korporacije v civilnem pravu. Upravni organi nadzorujejo njihovo dejavnost (nadzor delovanja). 3 elementi drutva: Opravka imamo s korporacijo - gre za zdruenje oseb. Pri nas ni doloeno, kolikno je minimalno tevilo oseb za ustanovitev drutva (splono sprejeta praksa = 3 ustanovitelji). Drutva temeljijo na prostovoljnosti vkljuevanja v drutvo (svoboda zdruevanja). Drutva v naem pravu so nepridobitne pravne osebe. Praviloma so urejena v civilnopravnem zakoniku, pri nas pa jih ureja Zakon o drutvih. Pomembni sta 2 ustavni odlobi (42 URS - svoboda zdruevanja, 70 URS - sindikati). Med trenutkom, ko je podan ustanovni akt pa do trenutka registracije (nastanka pravne osebe), se pravna oseba nahaja v predstopnji oz. predstanju. Obstajajo le pravna razmerja med ustanovitelji in tretjimi osebami. - SOCIETAS, PREDPOGODBA (podvrena pravilom o drubi civilnega prava). Ime pravne osebe: vsaka pravna oseba ga mora imeti. Praviloma se v gospodarskem statusnem pravu to imenuje firma.

Ime vsebuje: fantazijski element ( pojem, simbol, ime kakne osebe).Vasih se zahteva, da je v imenu omenjena dejavnost, veinoma pa se zahteva, da je v imenu omenjena statusna oblika pravne osebe. Vsebovana so lahko tudi imena fizinih oseb - potrebno je dovoljenje te osebe ali njenih svojcev oz. potomcev. Obstajajo omejitve glede uporabe imena Republika Slovenija. Firmsko varstvo =? Registracijsko varstvo =? Sede: pomembne pri presoji, kateremu pravnemu sistemu pripada. ZMZPP (Zak. o mednarodnem zasebnem pravu in postopku) - 17. l. Pri nas sos dovoljena samo javna drutva, tajna ne. Akt o ustanovitvi in pravila drutva se hranijo pri pristojnem organu (upravna enota), ki mu morajo drutva poslati tudi vse morebitne spremembe. Drutvo mora imeti doloeno organizacijsko strukturo. Imeti mora 2 organa: obni zbor (skupina) zastopnik drutva (lahko posameznik, lahko pa tudi kolektivni organ). Organi, ki jih drutvo lahko ima: komisije, nadzorni odbori, disciplinska razsodia / komisije. Kljunega pomena pri drutvu je personalni substrat oz. lanstvo: - Ustanovno lanstvo - ostalo lanstvo lanstvo se lahko deli e naprej na: podporni lani, redni lani, astni lani. 2 vrsti specialnih oblik drutev: sindikat, politine stranke. Namen mora biti nepridobiten, svojega premoenja drutvo ne more razdeliti med lane. Ti nameni so lahko: splono koristni (prtna drutva) dobrodelni namen (ko drutvo pomaga nekemu vnaprej nedoloenemu krogu oseb) cerkvena (religiozna) zasebni namen (zasebni nepridobitni namen, npr. drutvo ljubiteljev Lakega piva). Kako se drutvo ustanovi? Z ustanovnim aktom ustanoviteljev, ki morajo biti najmanj 3 (po praksi). Pri nas imamo normativni sistem (vpis v register je konstitutivnega znaaja, ustanovitveni akt je v notarski obliki.) - ZDru. Ustanovitelji so lahko domae ali tuje fizine osebe (tujci morajo imeti stalno bivalie ali bivati v SLO ve kot 1 leto). Ti morajo sprejeti sklep o ustanovitvi drutva in sprejeti morajo statut (pravila) drutva. Obvezne sestavine statuta: ime in sede, namen in naloge, nain vlanitve v drutvo, prenehanje lanstva, nain vodenja drutva, nain sprejemanja in spreminjanja statuta, pravice in dolnosti lanov,... lani (razen ustanovnih) vstopajo v drutvo z izjavo volje, ki pomeni soglasje s statutom in z vsemi ostalimi pravnimi akti (pravili) drutva. S tem pridobijo lanske pravice/upravienja (skupek pravic in pravnih dolnosti). Najbolj pomembni:

pravica do soodloanja na skupini pravica sodelovati pri vodenju drutva Vstop v drutvo je prostovoljen. Naeloma ne temelji na sukcesiji (nasledstvu, na deduje se ga), eprav je teoretino to mogoe. O lanstvu oz. vstopu v drutvo lahko v teoriji odloajo tudi sami lani drutva. Ker je drutvo korporacija se pri lanstvu opazi ena znailnost korporacije: monost flukutacije (vstopov in izstopov iz drutva) lanov drutva, ki ne vpliva na pravno subjektiviteto drutva oz. korporacije. Brez personalnega substrata druba/korporacija ne obstaja. lanstvo v drutvu preneha: s smrtjo lana z izkljuitvijo lana (v skladu s pravili) z izgubo statusa/ neizpolnjevanjem pogojev z izstopom (prostovoljno) lanstvo preneha tudi kadar preneha samo drutvo. To pa lahko preneha: prostovoljno s sklepom lanov drutva na obnem zboru/ skupini na podlagi oblastvenega akta po zakonu (ex lege) - za drutva, ki de facto ne delujejo, eprav so vpisana v register Glede lividiranih drutev se opravi upravni razglas na oglasni deski, da lahko upniki prijavijo svoje terjatve. Dokonno likvidacijo potem opravi sodie. Za obveznosti drutva lani ne odgovarjajo (lahko pa se uveljavlja spregled pravne subjektivitete). Premoenje druttva se ob prebehanju drutva prenese na drugo drutvo, kot doloajo pravila drutva. e drugega drutva ni, se prenese premoenje na drutvo s podobno dejavnostjo, e pa tudi tega ni, ga dobi upravni organ. PRIDOBITNA DEJAVNOST =/= PRIDOBITNI NAMEN Pridobitno dejavnost drutva lahko opravljajo, vendar mora ta sluiti nepridobitnemu namenu, oz. to ne sme biti poglavitna dejavnost drutva (dejavnost =/= namen. Dejavnost = sredstvo za realizacijo namena. Drutvo ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki ni v povezavi z namenom. Pridobitna dejavnost za namene drutva: drutvo tudentov ima majhno knjigarno. Dobiek gre za namen drutva, usmerjen je v idealne namene, uprava in lani ne smeta biti udeleena pri dobiku). Drutva lahko opravljajo tudi storitve za svoje lane, ki pomenijo neko premoenjsko korist. ZGOS - doloa, da storitve gostinstva lahko opravljajo drutva za svoje lane nepridobitno. USTANOVA Kljuen je premoenjski (materialni) substrat. Po naem pravu je ustanova t.i. splono koristna ustanova. Ne pozna namre zasebnih ustanov (ustanov z zasebnimi nameni). Stareje ime za ustanovo je tudi fundacija, eprav danes to ni ve enako. Nesamostojna ustanova: ni pravna oseba ampak temelji na fiducii (fiducia zaupanje).

Ustanova je pravna oseba zasebnega prava - eprav ni ustanov z zasebnimi nameni. Zakon o ustanovah (ZU) Ustanova je namembno premoenje, ki mu zakon daje pravno sposobnost/ pravno subjektiviteto. S trenutkom, ko mu ustanovitelj doloi namen, postane premoenje samostojno premoenje. Ustanove se ustanavljajo po koncesijskem sistemu. Nimajo lanstva (personalnega substrata), imajo pa organ, ki jh zastopa v pravnem prometu, ki skrbi za to, da se dosega namen premoenja. Ta organ je uprava (mandatorni / obligatorni organ). Namesto lanov ima ustanova upravience (destinatarje). Na delovanje ustanove pa lahko vplivajo tudi donatorji in ustanovitelji (e so e ivi). Namen, ki ga ustanova lahko dosega je : splonokoristen, dobrodelen Za ustanovo je bistveno, da je krog upraviencev lahko omejen, vendar ne sme biti poimensko doloen (zaradi namena, ki je splonokoristen. Za doseganje namena lahko ustanova opravlja dejavnosti - dopustne so le tiste, ki direktno sluijo za doseganje namena in, ki sluijo promociji ustanove. Namen ustanov je praviloma trajne narave, mono pa je ustanoviti tudi ustanove s asovno omejenim namenom. Za ustanovitev ustanove je pristojno resorno ministrstvo, pod katerega spada namen ustanove. e je namenov ve, je treba doloiti prevladujoega, e pa to ni mono, je pristojno MNZ. Koncesijski sistem ustanovitve. Ustanovitelj najprej izjavi voljo za ustanovitev v obliki ustanovnega akta - ta ustanovitev je lahko pravni posel inter vivos (enostranski pr. posel, enostranska izjava volje, ki mora biti podana v obliki notarskega zapisa. Ta pr. posel je nepreklicen) ali mortis causa (pr. posel analogen oporoki. Oblinost, ki se zahteva, je ena od veljavnih oblik oporoke). Pravni posel mora vsebovati podatke o ustanoviteljih (sede ustanovitelja, sede & ime ustanove - sede mora biti v SLO), vsebovana mora biti oblika pravne osebe (ustanove) in tudi namen ustanove. Navedeno mora biti tudi premoenje (tudi ocenjeno v enarni vrednosti) ustanove. Vsebovan mora biti tudi nain in postopek imenovanja uprave (kot edinega obveznega organa). Fakultativna pa je navedba prvih lanov uprave. e tega ni v tem aktu, jo doloi pristojno ministrstvo. Po sprejemu ustanovnega akta, se ta predloi v presojo pristojnemu organu, ki mora dati soglasje - to se objavi tudi v Uradnem listu na stroke ustanove. S pravnomonostjo sodbe je ustanova pridobila pravno sposobnost. Pravnomona sodba se polje registrskemu organu in na podlagi te odlobe se opravi vpis v register, ki pa je le dekleratorne narave. Ustanovnega akta ni ogoe spreminjati, razen e sam ne doloa drugae ( v tem primeru lahko uprava naknadno spremeni ime, namen, sede ustanove). Ustanova mora imeti tudi statut (=/= ustanovni akt) oz. pravna pravila. inter vivos - sprejme ga ustanovitelj sam v 30 dneh od pridobitve pr. sposobnosti mortis causa - sprejme ga uprava Statut se lahko naknadno spremeni, vkolikor to doloa akt o ustanovitvi. Statut je prav tako potrebno predloiti pristojnemu organu.

Uprava ustanove mora imeti po zakonu najmanj 3 lane. Njena naloga je, da zastopa ustanovo v razmerju do 3. oseb in skrbi, da se izvruje namen ustanove. Zakon doloa, da imajo na sestavo uprave ustanove poseben vpliv donatorji. Ti lahko v primeru, da so podani upravieni sumi glede poslovanja uprave (ta mora poslovati kot dober gospodar) predlagajo predasno razreitev lanov uprave. Ta predlog podajo pristojnemu ministrstvu. Ta postopek pa lahko pristojno ministrstvo izvede tudi po uradni dolnosti (e kakorkoli izve za nepravilnosti). V primeru neodloenega izida glede glasovanja, prevlada odloitev predsednika uprave. lani uprave so za svoje delo upravieni do nagrade. Premoenje ustanove se zagotavlja iz: ustanovnega premoenja - zagotovi ga ustanovitelj ob ustanovitvi darila in druge neodplane naklonitve od donatorjev prihodki iz opravljanja dejavnosti Naeloma se ustanove ustanavljajo za nedoloen as z namenom trajne narave. Ustanova pa lahko kljub temu preneha: e zmanjka premoenja ustanove namen postane nemogo namen je bil enkratne narave in je izpolnjen pristojni organ z odlobo ugotovi, da ni ve pogojev za nadaljnji obstoj ustanove. Ustanova pa lahko preneha tudi na podlagi odloitve uprave, vkolikor je to predvidel ustanovitelj im. e poda pristojno ministrstvo soglasje. Ali je ustanova = fundacija ? Po stareji teoriji DA. Po sedanji zakonodaji to ne dri. Fundacija je iri pojem od ustanove, lahko je katerakoli pravna oseba, ki opravlja dejavnost za uresnievanje splonokoristnega ali dobrodelnega namena, ki ni pridobitna dejavnost. To pomeni, da ne gre le za UNIVERSITAS RERUM.

PRAVNE OSEBE SOCIETETNEGA TIPA Societeta (druba civilnega prava/druba CP): Urejena v OZ (990. l. in naprej). Prej so veljala pravila ODZ-ja. Druba civilnega prava je pravno razmerje, ki obstaja med drubeniki - gre za posebno obliko civilnopravnega zdruevanja, ki lahko nastane med najmanj 2 ali ve osebami prava (te so lahko tudi tujci), ki se zdruijo, da bi s svojimi prispevki dosegale nek skupni namen (ta mora biti dopusten). Drubena pogodba je pravni temelj za nastanek drube civilnega prava. Ta pogodba je lahko neoblina. Do nastanka drube civilnega prava lahko pride tudi na podlagi KONKLUDENTNEGA DEJANJA. Taki drubi pravimo faktina druba. Za dosego skupnega namena drubeniki prispevajo PRISPEVKE: a) premoenje (denar, pravice, stvari) b) storitve in opustitve

Koliko kdo prispeva je odvisno od dogovora iz drubene pogodbe. Glede na prispevke se presojajo tudi upravienja do koristi. Prepovedana pa je t.i. societas leontina (levja druba). Tu gre za udelebo zgolj na dobiku, ne pa na zgubi. Takni dogovori so nini / neveljavni. Namen drube CP je lahko pridobiten, ali idealen. Druba CP - notranja druba - zunanja druba Kriterij za loevanje je kako nastopata proti tretjim osebam. Drubena pogodba je posebna vrsta pogodbe - vsaka od strank ima tako pravico kot tudi ovveznost iz te pogodbe - SINALAGMATINA POGODBA POGODBA O ORGANIZIRANJU (ORGANIZACIJI)- gre za pogodbeni tip, katerega namen je vzpostavitev organizacijske strukture med osebami prava. Druba civilnega prava ni t.i. PARCIARINO RAZMERJE (eprav se v teoriji to vasih pojmuje societas partiaria). - druba cp = societas, pogodbena udeleba na lastnih poslih - parciarino razmerje = pogodbena udeleba na tujem poslu (posebej dobiku). Najblije parciarinemu razmerju je tiha druba. Glede na trajnost namena: trajna druba cp (trajen namen, dosega se kontinuirano skozi dalje obdobje) prilonostna druba cp (namen se enkratno izpolni) Vpraanje premoenja? Drube cp so lahko tudi drube brez premoenja, le gola pogodbena razmerja (bolj redka). Ker pa druba co nima pravne sposobnosti, v resnici premoenje drube pripada drubenikom (ti so nosilci pravic in dolnosti). Glede na premoenje loimo: model solastnine (solastnina drubenikov, solastninska skupnost). Za obveznosti drube odgovarja celotno premoenje drube, potem pa e drubeniki v skladu s svojimi delei. Drubenik lahko razpolaga s svojim prispevkom, ki ga da drubi. SLO, Avstrija,... skupnorona ali skupna lastnina (nerazdeljena na idealne delee). S tem (drubenim) premoenjem drubenik ne more razpoloagati. Razlikuje se od ostalega premoenja drubenika - Nemija, vica Drubena pogoddba je strogo osebno razmerje - med drubeniki obstaja obveznost varovanja skupnih interesov. pravica do obveenosti o poslovanju drube CP drubeniki za obveznosti drube odgovarjajo s svojim premoenjem (solidarna odgovornost "preivi" drubo) Zanjo je znailno, da je subjektivno vezana, njen obsoj je vezan na personalno identiteto posameznikov. A+B+C - druba 1; namesto A-ja pride X.

X+B+C - druba 2 Sprememba drubenikov privede do spremembe drube. Obstajajo pa doloene izjeme. e se drubenik ne dri pravil drube, se ga izkljui (s tobo), izplaati pa ga je potrebno za njegov dele, ki ga je imel v drubi. Razlogi prenehanja: smrt drubenika steaj s.p. (fizine osebe) sklep drubenikov e 3. oseba z rubeem pridobi dele enega drubenika (pride do nastanka nove drube) Pri solastninski skupnosti imamo opravka s pravo solastnino (pravica, stvar je razdeljena na idealne dele, vsak lahko s svojim deleem razpolaga samostojno). Pri skupnoroni skupnosti pa stvar pripada vsem solastnikom (oz. skupnim lastnikom nerazdeljeno) - premoenje se upravlja le skupno. Po nemkem pravu se teje, da ima taka skupnost svojo lastno pravno sposobnost (ni pa pr. oseba). Razmerja med drubeniki: Odloanje o pomembnih vpraanjih drube, ki se tie same organizacije drube (odloanje o prenehanju osebe CP, o sprejemu drubenikov, ...). Drubeniki odloajo soglasno (2/3 veina ponavadi). Poslovodstvo (posli rednega upravljanja drube, ki ne uinkujejo navzven proti 3. osebam, npr. raunovodstvo,...). Lahko jih opravljajo skupno, nekatere lahko samostojno, lahko vse samostojno, lahko pa se kot poslovodja najame nedrubenika. Zastopanje. Notranja, zunanja druba. Pri zunanji naelo solidarne / nerazdelne odgovornosti. Societetne pravne osebe so (=/=societete): D.n.o. - OHG (Offene handels Gesellschaft) K.d. - KG (Komanditen Gesellschaft) Dvojna druba - GMBH (doo) & Co. KG Pravni koncepti prevzeti iz nemkega prava. Soc. p. osebe temeljijo na zdruevanju ljudi, oseb. Temeljnega pomena je personalni substrat, vendar ne gre za enak tip oseb, kot so korporacije. To so gospodarske drube prevzete po splonih gospodarskih drubah kontinentalnega prava. Te drube po nemkem pravu niso pravne osebe, ampak so societete. PO naem pravu pa so pravne osebe, sicer pa so izvorno societete, ki izvirajo iz societetne pogodbe. Izvor societetnih pravnih oseb pa ima tudi nekaj posledic glede znailnosti pravne osebe: temeljni akt ima naravo pogodbe / pri korporacijah pa je to nek sploni akt korporacije - bolj odprto razmerje, vsak, ki izpolnjuje pogoje in, ki se strinja s splonim aktom, je lahko lan. Societetne pravne osebe pa so bolj zaprte naeloma tu smrt enega od drubenikov pomeni prenehanje pravne osebe. vpraanje odgovornosti za obveznosti: societetne pravne osebe praviloma odgovarjajo za svoje obveznosti s svojim premoenjem, obenem pa so drubeniki tudi osebno odgovorni za te obveznosti (odgovarjajo

subsidiarno) tu ni potrebno zagotavljato premoenjskega substrata zaradi osebne odgovornosti (ta je sicer predpisan pri kapitalskih drubah). Lahko obstajajo gola pogodbena razmerja. D.n.o. - ta pravna oseba je najbolj podobna societeti; osebno odgovorni enakopravni drubeniki, ki odgovarjajo solidarno in subsidiarno. Edina razlika med d.n.o. in societeto je ta, da je d.n.o. pravna oseba. K.d. - neke vrste nadgradnja d.n.o. tu pa se drubeniki delijo na: KOMANDITISTE; drubeniki, ki imajo skoraj e status parciarinega razmerja - ti le vloijo svoje premoenje in za obveznosti drube odgovarjajo le s svojim vlokom KOMPLEMENTARJE; imajo status polnopravnega drubenika - odgovarjajo z vsem svojim premoenjem Dvojna druba - nadgradnja k.d. Komplementar je neka pravna oseba (npr. korporacija) v obliki kapitalske drube. OBJEKTI V CIVILNEM PRAVU Ve vrst objektov, ki se po svojih lastnostih razlikujejo, kljub temu pa jim vsem pravimo objekti. Larentzova klasifikacija: OBJEKTI I. REDA Objekti, ki jih lahko uporabljamo in imamo v lasti. To so stvari, duhovne stvaritve (izvirna avtorska dela), opredmeteni izrazi lovekove duhovne osebnosti (glasovni in slikovni zapisi, prikazi ljudi, korespondence) OBJEKTI II. REDA Objekti, s katerimi je mogoe razpolagati - razpolagalni objekti, pravice (nekatere od teh pravic sluijo tudi temu, da vzpostavljajo na objektih i. reda pravno oblast). Ta delitev temelji na delitvi na objekte, ki jih lahko uporabljamo in na objekte, s katerimi lahko razpolagamo. (razpolaganje=/=uporaba; razpolaganje = prenos, sprememba, obremenitev, ukinitev pravice - to vse se pone z mojo svoje volje) Razlike: Objekti I. reda so dani v uporabo in jih lahko imamo v oblasti Objekti II. reda - z njimi lahko razpolagamo. S pravicami vzpostavljamo oblast na objektih I. reda (za pravno oblast na njih je potrebna pravica - objekt II reda, oz. drugae: objekti i reda pripadajo loveku na podlagi pravice - objekta ii reda, objekti ii reda - pravice, pa pripadajo neposredno. Pravica do stvari - DA. Pravica do pravice - NE ). S (stvar) -------------------------pravna oblast------------------Pravica na S (O II. reda) O. I. reda Druge pravice, oz. objekti II. reda, pa neposredno pripadajo subjektom, brez da bi pravno oblast na pravicah predpostavljala druga pravica . - to je zato, da se izognemo koncepciji pravice na pravici - govorimo o tem, da pravice pripadajo subjektu neposredno.

OBJEKTI II. REDA - PRAVICE Pravice civilnega prava: tu nas zanimajo le pravice, ki urejajo premoenjsko pravno razmerje, oz. uivajo premoenjsko pravno varstvo. Poznamo ABSTRAKTNE in KONKRETNE pravice. Konkretna pravica = pridobljena pravica. Dobimo jih z individualizacijo in konkretizacijo abstraktne pravice. Za pravice je znailno, da morajo biti sestavljene iz najmanj 2 sestavin: najmanj 1 temeljnega upravienja in najmanj 1 pravovarstvenega upravienja / zahtevka. Pravice so voljne narave - njen nosilec ima monost pravico uveljavljati ali neuveljavljati. Pravice so priznane zaradi zadovoljevanja doloenih interesov - ti cilji so pravzaprav RATIO IURIS, namen, razlog. Vsako izvrevanje pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila priznana, predstavlja nepravilno uporabo pravice oz. zlorabo pravice (kjer sicer izhajamo iz upravienja). Pravice so omejene s pravicami drugih. Vsaki pravici stoji nasproti pravna dolnost. V obligacijskem pravu se imenuje tudi obveznost. Pravica pa je terjatev. Na podlagi tega odnosa se vzpostavi neka pravna povezava med nosilcem pravice in nosilcem pravne dolnosti, to je pravno razmerje, ki ga lahko sestavlja tudi ve pravic ali pravnih dolnosti. Pravice v civilnem pravu je treba loiti od pravno nezaitenih interesov, ki jih imajo posamezniki. Pri pravici gre torej za pravno zavarovan interes. Interes, ki ni pravno zavarovan - goli up. V CP tako poznamo: goli up pravica priakovalna pravica (faza predstopnje pravice - tudi uiva pravno varstvo). Gre za pravno zavarovano priakovanje. Je v pravnem prometu. Kdaj iz golega upa nastane priakovalna pravica? Moramo se vpraati, ali nam lahko kdorkoli drug (razen nas samih) preprei nastanek pravice? e takega subjekta ni, potem imamo priakovalno pravico. Npr: Prodaja stvari s pridrkom lastninske pravice. Kupec tu dobi stvar, ne pa e lastninske pravice (dokler ne plaa celotne kupnine) - ali ima priakovalno pravico? Da, saj ne obstaja nihe drug - le on sam lahko preprei prehod lastninske pravice. Priakovalna pravica je zato polna pravica v civilnem pravu. Lahko se ojavi dolnostno upravienje (oseba, ki ima pravico ima tudi pravno dolnost istoasno. Spojitev pravice in dolnosti. npr. roditeljska pravica). Lahko se pojavi tudi osamosvojena pravna dolnost, kjer ni upravienca. Npr. nalog oz. modus zapustnika, da naj dedi nekaj stori, opusti,.... Obvezna ravnanja za zavarovanje poloaja - obveznosti, dolnosti, ki obstajajo med subjekti v pravnih razmerjih, ki so naloene zato, da lahko obvezanci (zavezanci) zavarujejo svoj pravni poloaj. Za CP pravice so torej znailne naslednje karakteristike: pravica v CP mora izhajati iz objektivne pravne norme pripadati mora tono doloeni osebi predstavlja voljno mo ustanovljena za zadovoljevanje lovekih interesov e pravica nima temeljnega upravienja, potem to ni pravica. e nima

pravovarstvenega zahtevka / upravienja, potem gre za naturalno terjatev (pravica z napako). Do tega lahko pride zaradi zastaranja - pravica postane neiztoljiva, mono pa jo je e zmeraj veljavno izpolniti. Pravo - objektivno pravo; pravica - subjektivno pravo. Temelj za nastanek pravice je lahko le pravna norma (to ne more biti nek obiaj - npr. rokovanje). Pravica mora pripadati doloeni osebi, vkolikor ni izrecno zkonsko predpisana izjema, torej ni pravic, ki bi lahko obstajale brez titularja (naslovnika, upravienca). e titularja ni ve, potem pravica ugasne ( v ODZ je izjema npr. institut leee zapuine, ki pa ne velja ve - sedaj ipso iure prehod na dedie). Pravica predstavlja voljno mo, predstavlja nao svobodno odloitev glede (ne)izvajanja pravice. Voljna mo pa nam tudi omogoa razpolaganje s pravico. Pravice so ustanovljene zaradi zadovoljevnja interesov pravnih subjektov, pravice je torej treba uporabljati tako, da se ti interesi zadovoljujejo (sicer gre za zlorabo). Ti interesi pa so odvisni od vrste pravice. VRSTE PRAVIC Delitev pravic po vsebini: Osebnostne pravice - to so pravice namenjene varovanju lovekove osebnosti (primarno), analogno pa tudi nekaterih elementov pravnih oseb. Po naravi so to nepremoenjske pravice, vendar je za njihovo varovanje predvideno premoenjsko pravno varstvo (v okviru CP). Objekt je lovekova osebnost. Oblastvene pravice - so premoenjske narave, predstavljajo neko obliko pravne oblasti na objektih. Imamo STVARNE pravice. Temeljna stvarna pravica je lastninska pravica, ostale so izvedene stvarne pravice. Naelo NUMERUS CLAUSUS !!! Izvedene pravice: slunosti (osebne, stvarne), stvarno / realno breme, zastavna pravica, zemljiki dolg, stavbna pravica. Lastninska pravica je pravica, ki daje upravienje, da imamo stvar v posesti, da jo uporabljamo v najirem smislu, da lahko s to pravico pravno razpolagamo in, da lahko vsakega 3. izkljuimo iz motenja nae lastnine. Slunosti so stvarnopravna pravica uporabljati tujo stvar. Osebne slunosti so ustanovljene v korist osebe (uitek, raba, stanovanje), so neprenosljive, eprav so premoenjske. dajejo pravico uporabljati neko stvar ali pa celo pridobivanja plodov (uitek). Stvarne slunosti so ustanovljene zaradi zaradi izboljanja uporabe druge stvari - gospodujoe in sluee zemljie (stvar). Stvarno / realno breme slui zavarovanju ponavljajoih se nedenarnih izpolnitev (npr. zavarovanje preuitnih terjatev, ki izvirajo iz preuitne pogodbe z realnim bremenom - to se stori z vpisom v zemljiko knjigo). Zastavna pravica slui zavarovanju denarnih terjatev, in sicer tako, da se lahko zastavni upnik prednostno poplaa pred vsemi drugimi upniki, ki taknega zavarovanja nimajo, ali pa so ga pridobili kasneje. Zemljiki dolg je abstraktna oblika poplaila iz vrednosti nepreminine, upnik je poplaan pred vsemi drugimi upniki, ki nimajo te pravice ali pa so jo pridobili za njim. sama pravica po vsebini ni terjatvena pravica. stavbna pravica je pravica imeti v lasti stvar oz. objekt, ki lei na, nad ali pod tujo nepreminino (v nasprotju z naelom superficies solo cedit, po katerem je stavba prirast zemljia. Izvedene stvarne pravice se lahko vzpostavijo tudi na pravici. Pravice na duhovnih stvaritvah - pravice intelektualne lastnine (avtorske pravice, pravice industrijske lastnine). Prilastitvene pravice - pravica, ki daje monost prilastiti si nikogarnjo stvar. konkretizira se s trenutkom, ko najdemo nikogarnjo stvar (premine stvari, pri nepremininah praktino nemogoe, saj so veinoma vse vpisane v

ZK). terjatve - specifina vrsta pravic, ki dajejo nosilcu monost, da od doloene osebe zahteva neko aktivno dejanje ali pasivno zadranje oz. da dolnik nekaj da, stori opusti ali trpi. Veinoma gre za OBLIGACIJSKE PRAVICE. Druge terjatve nastajajo v okviru drugih pravnih podroij, ne v okviru obligac. prava. Oblikovalne pravice (oblikovalno upravienje) - posebna vrsta pravic, ki dajejo svojemu nosilcu monost, da z enostransko izjavo volje vpliva na lasten in / ali tuj pravni poloaj. Lahko torej spremeni, ustanovi, obremeni ali ukine pravico (da z njo razpolaga) ali pravno razmerje, nastalo na podlagi pravice. Sodelovalna pravica - pravno razmerje je vzpostavljeno na osnoivi pravice 3. os. Npr. opcije (odstopno upravienje, odkupna pravica).Oblikovalna tobena pravica - pravo ne dopua, da bi oblikovali svoje ali tuje pravice le z enostransko izjavo volje, ampak lahko to storimo ele s posebno izjavo (procesni zahtevek), ki jo mora odobriti sodie (zahtevek za razveljavitev pr. posla, razvezna toba). Priakovalne pravice Ugovori - pravice materialnega prava, ki so namenjene le trajnemu zadranju uinkovanja tujih pravic, zato trajno ali zaasno izniujejo tuje pravice. Ugovori so v bistvu protipravice (z njimi se branimo proti tujim pravicam). lanske / udelebene pravice (korporacijske pravice) - pravice, ki jih pridobimo kot lani neke korporacije oz. kot drubeniki societete. Udeleba se izkazuje kot udeleba pri dobiku in pri dobiku (delitvi?) premoenja po prenehanju korporacije. Delitev glede na osebo: Relativne (inter partes), npr. terjatve Absolutne (erga omnes) npr. oblastvene --------------------------------------------------------------------Kvaziabsolutne - nepraver absolutne pravice. V resnici gre za relativne pravice, ki se zanejo obnaati kot absolutne. Znailne za podroje nepreminin in za stvari ali celo pravice glede katerih se vodi register z uinki JAVNE PUBLICITETE. Delitev na popolne / civilne pravice in nepopolne / naturalne pravice. Delitev na : samostojne / principalne pravice (veina) nesamostojne / akcesorne pravice - akcesorne nikoli ne najdemo v popolnosti, ampak le po delih. Popolna akcesornost pomeni, da brez glavne pravice akcesorna ne more nastati in ne more obstajati brez nje. Ravnajo se po glavni pravici (primer: zastavna pravica). Delitev na: premoenjske - imajo premoenjsko vrednost. Vse pravice, glede katerih je mogoe valorizirati bodoe premoenjske donose. nepremoenjske - nimajo premoenjske vrednosti, toda imajo neko civilnopravno varstvo. deljive - mona delitev pravice na idealne dele (lastninska pravica) nedeljive - delitev ni mona (slunosti)

Delitev na:

Delitev na : prenosljive - praviloma vse premoenjske (so tudi izjeme). neprenosljive - praviloma vse nepremoenjske (so tudi izjeme). PRIDOBITEV PRAVIC Na podlagi: pogoji zakona - pravica se pridobi s trenutkom, ko so izpolnjeni zakonski odlobe - ko postane odloba pravnomona pravnega posla

2 temeljna naina pridobitve pravice Originarna (izvirna/izvorna) Derivativna (izvedena) Pridobitev novonastale pravice druge osebe (na novo nastane pri pridobitelju) Izpeljevanje/prenos od

- translativen prenos - konstitutiven prenos Translativen prenos - nekdo, ki ima pravico jo prenese na drugo osebo v obliki kot jo je sam imel. Konstitutiven prenos - izpeljevanje pravice iz pravice nekoga drugega. Kaj je temelj za pridobitev pravic? Originarna pridobitev praviloma izhaja iz zakona (npr. okupacija oz. prilastitev), lahko tudi iz odlobe (npr. v izvrilnem postopku po opravljeni drabi nepreminine sodie izda odlobo, nato sklep s katerim pridobi kupec lastnitvo na kupljeni stvari). Derivativna pridobitev praviloma izhaja iz pravnega posla, lahko pa tudi iz zakona (npr. dedovanje). Derivativno pridobitev delimo tudi na: univerzalna pridobitev pravic - tu se pridobivajo celotni sklopi pravic ali celotno premoenje hkrati. Mona le, ko to dovoli zakon, npr. v primeru pravnega nasledstva po prenehanju enega pravnega subjekta (univerzalna sukcesija / nasledstvo - dedovanje). Princip pravnega nasledstva po prenehanju enega pravnega subjekta. singularna pridobitev pravic - tu se pridobivajo pravice posebej, posamino. Ta nain pridobivanja pravic je bolji z vidika pravne varnosti. Zato je naeloma pri prenosu pravic uveljavljeno naelo / princip SPECIALNOSTI - pravice morajo biti po tem naelu tono doloene, identificirane. Zato je sploni princip pri pridobitvi pravic SINGULARNA DERIVATIVNA PRIDOBITEV PRAVIC. Individualizacija - pravico, ki jo prenaamo, moramo opisati, da jo je mogoe spoznati. PRAVNOPOSLOVNA SINGULARNA DERIVATIVNA PRIDOBITEV PRAVIC Od upraviene osebe:pravni posel. Pridobili smo pravico od osebe, ki ima na tej pravici razpolagalno mo. Razpolagalna mo - lahko nam jo

odvzame zakon ali pa jo izrpamo. Od dneupraviene osebe: pravo to dopua le pod izjemnimi okoliinami. T.i. pridobitev pravic od nelastnika (eprav ta institut ni omejen zgolj na lastninsko pravico). Ne gre za pravo derivativno pridobitev pravice, ampak gre za pridobitev pravice, ki je meane narave. Na prvi pogled gre za derivativno (singularna pridobitev, pravni posel), v resnici pa je ta pridobitev originarna. Ta izjema je mona, le e tako dopua zakon - tako zakonsko podlago pa najdemo v 64. l. SPZ (Stvarnopravni zakonik) in 8. l. ZZK (Zak. o zemljiki knjigi). Posredno (z obligacijskega vidika lahko sklepamo na obstoj tega pravila tudi na podlagi 2. odst. 50. l. OZ). Priposestvovanje - izjema od naela nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipso habet (nihe ne more na drugega prenesti ve pravic, kot jih ima sam). Npr. tat, ki proda ukradeno uro. Tat nima lastninske pravice in je ne more prenesti na kupca, prenese lahko le posest. Kupec lahko postane lastnik na podlagi priposestvovanja, e izpolnjuje zakonske pogoje - dobra vera, stvar mora posedovati doloeno dobo (ves as mora biti v dobri veri). Po 64. l. SPZ so mone 3 situacije, ko je pridobitev pravice mona od neupraviene osebe (A NON DOMINO): neupravieni osebi je posest zaupal sam lastnik ali gre za prodajo na javni drabi ali gre za nakup /prodajo stvari od trgovca (osebe, ki se redno ukvarja s taknimi zadevami) V vseh 3 situacijah pa morajo biti izpolnjeni nasledji pogoji: gre za premino stvar pravni posel je odplaen oseba, ki pridobiva pravico je dobroverna Priposestvovanje =/= 64 SPZ Pravica se tako ustvari iz ni. 8. l. ZZK - isti princip, toda na podroju nepreminin. Zemljika knjiga lahko izkazuje drugano stanje, kot velja v resnici. Naelo zaupanja v ZK povzroi, da se z vpisom v ZK ustvarijo pravne domneve, da je stanje takno, kot je zapisano v ZK. e smo ravnali v skladu z zakonom (bili dobroverni in se zanaali na podatke iz ZK), je ta domneva celo NEIZPODBOJNA. Pridobivanje pravic od upraviene osebe: Naelo titulusa in modusa: za prenos lastninske pravice potrebujemo zavezovalni pravni posel (pravni naslov, iustus titulus). To je pravni posel, s katerim se oseba, ki prenaa pravico zavee, da bo to pravico prenesla. To je obveza, oz. obligacija. Zato so zavezovalni pravni posli obligacijski pravni posli (obligacijske pogodbe). razpolagalni pravni posel. Gre za pravni posel, pri katerem se poslovna volja izraa z namenom razpolaganja s pravico. Vasih govorimo o razpolagalnem pravnem poslu tudi kot o stvarnopravnem poslu. Vrste razpolagalnih poslov: preminine - inominatni pr. posel, 2 stranski, neoblien; nepreminine - nominatni pr. posel (zemljikoknjino dovolilo), 1 stranski, strogo oblien posel; terjatve / imenski vred. papirji, oz. pravice iz njih - cesija, 2 stranski, naeloma brezoblien pr. posel (za imenske vr. papirje oblien); orderski vred. papirji (glasijo se na odredbo) - indosament, 1 stranski; sui generis pridobitni nain (modus acquirendi) - realno ravnanje, realni akt brez voljne komponente, na katerega se nanaa neka poledica, ki nastopi. Pri

premininah je to izroitev (traditio), pri nepremininah, oz. registrskih dobrinah (ladje, letala, nematerializirani vred. papirji) pa vpis v register (ZK) Osebni avtomobili niso registrske dobrine (eprav se glede njih vodi register motornih vozil, toda to je upravni register, ki nima civilnopravnih uinkov). Preminine: razlika med njimi in nepremininami je v tem, da je premine stvari mono prestavljati iz kraja v kraj brez kode na tvarini oz. substanci (ODZ). Danes pa velja: glavna vrsta nepreminin so odmerjeni deli zemeljske povrine, enote zemljikega katastra = parcele. Obstajata pa 2 izjemi: - zgradbe v etani lastnini (glavna stvar je posamezni del zgradbe, ne zemljie) - stavbna pravica, eprav lastnina na podlagi stavbne pravice ni prava lastnina (traja lahko le 99 let), potem jo je treba obnoviti. Pri premininah je pridobitni nain tradicija (izroitev): - dejanska - simbolina - izroitev z izjavo - i. na kratko roko, i. na dolgo roko, posestni konstitut Izroitev na kratko roko: premino stvar imamo najprej v posesti iz nekega drugega pr. naslova, lastnik pa nato samo izjavi, da lahko obdrimo stvar. Posestni konstitut: elimo prenesti lastninsko pravico na stvari, stvar pa obdrati v posesti in e naprej uporabljati. Izroitev na dolgo roko: noviteta v SPZ-ju. Vasih je to urejalo posestno nakazilo. Stvar ima v posesti nekdo tretji. Z izjavo se prenese na pridobitelja pravice zahtevek za vrnitev preminine in obvestiti je potrebno posestnika (brez obvestila je to cessio vindicationis). Ta princip velja le za oblastvene objekte I. reda. kadar pa imamo opravka z objekti II. reda, pa pravo ne pozna pridobitnega naina, zadostujeta le zavezovalni in razpolagalni pravni posel z izraeno voljo. Npr. e dolnik D dolguje upniku U1, ta pa s cesijo prenese terjatev (odstopi jo ) U2, ima notifikacija dolnika (obvestitev) le ta pomen, da e ni izvedena, lahko D veljavno izpolni obveznost tudi U1. Izjeme: e je pridobitni nain zahtevan, je razpolagalni pr. posel v tem primeru skrit pod pridobitnim nainom. Razmerje zavezovalni : razpolagalni posel 1. princip- princip kavzalnosti. Sprejet v ODZ. zavezovalni pr. posel je causa (temelj) razpolagalnemu, ki je tako izpolnitev zaveze iz zavezovalnega posla (v veljavi pri nas). Razpolagalni posli ne bodo veljavni brez da bi obstajala causa v obliki zavezovalnega pr. posla in tudi ne bodo veljali v primeru, ko causa odpade. Obligac. posel temelj za stvarnopravnega. 2. princip - princip abstraktnosti - izhaja iz nemkega prava, sprejet v BGB. Razpolagalni posel neodvisen od zavezovalnega - je torej abstrakten. Pri nas je splono sprejeto naelo kavzalnega razmerja (to seveda ni nikjer zapisano, lahko pa to izpeljemo iz 40. l. SPZ). Kadar zakon izrecno dopua, je razmerje lahko tudi abstraktno (npr. 240 l. ZGD, 4. odstavek - pridobivanje lastnih delnic). TERJATVE IN UGOVORI

Terjatve so po vsebini vrsta pravice - iz njih izhaja obveznost, da nekdo (dolnik) nekaj da, stori, trpi ali opusti v korist drugega (upnika). So tipina RELATIVNA pravica. Poleg trenutka nastanka in izpolnitve (in s tem prenehanja), pa je pomemben tudi trenutek zapadlosti. Terjatve imajo svojo paralelno obliko v procesnem pravu - procesnopravni dajatveni zahtevek (je kondemnatorne narave). Med seboj sta relativno samostojna - procesni zahtevek lahko obstaja tudi brez terjatve (tobo lahko vloimo namre tudi, e nimamo terjatve, katere izpolnitev terjamo). Ugovori - lahko so hkrati institut ali CIVILNEGA (MATERIALNEGA) prava ali PROCESNEGA prava. Tu je ta pojem iri; poznamo ugovore, ki prepreujejo izvrbo neke pravice (impugnacijski ugovori); ugovore, ki zadrujejo uinkovanje pravice (dilatorni - zadri zaasno / preemptorni - zadri trajno) in ugovore, ki izniujejo pravico (opozicijski ugovori). Ti ugovori iz procesnega prava, se pokrivajo z ugovori po civilnem pravu. Dajejo nam monost, da se z njimi upremo drugim pravicam - PROTIPRAVICE. Najbolj tipini preemptorni ugovor je prsv ugovor zastaranja. Gre za neuveljavljanje pravice skozi doloeno asovno obdobje. Potek tega asa rezultira v tem, da pri doloeni osebi nastane ugovor zastaranja - dolnik dobi torej protipravico. Gre za originarno pridobitev pravice - ugovora. Ta je sicer voljne narave, vendar, e ga uveljavljamo, spremeni terjatev iz civilne v naravno - pri tem pa odpade pravovarstveno upravienje. Zastaranje in posledice zastaranja, so v civilnem pravu zelo podobne prekluziji. Toda teh 2 procesov ne smemo meati!!!. Pri prekluziji pride do izgube pravice (ne le pravovarstvenega upravienja, ampak do izgube temeljnega upravienja), vkolikor ne opravimo doloenega predpisanega ravnanja. Razlike: 1. Pri prekluziji se izvajanje pravice zadri trajno, v celoti, pri zastaranju pa ne 2. Prekluzija pripelje do prenehanja uinka neposredno, zastaranje pa posredno (preko ugovora) 3. Zastaranju so podvrene zgolj terjatve, prekluziji pa tudi nekatere druge pravice (oblikovalne) 4. Pravice, ki so bile prizadete z zastaranjem je mogoe e uporabiti, prekludiranih pa ne ve. 5. Ugovor zastaranja je v pravu urejen na splono, prekluzije pa morajo biti izrecno doloene za posamezne vrste pravic. 6. Zastaranje je izkljuno institut civilnega materialnega prava, prekluzija pa je tako institut civilnega materialnega prava, kot tudi institut procesnega prava. 7. Na materialno prekluzijo pazijo sodia po uradni dolnosti, zastaranje pa se lahko posredno uveljavlja samo preko ugovora. 8. Glede zastaranih terjatev pri katerih je bil uveljavljen ugovor, bo zahtevek sodie zavrnilo, pri prekludirani terjatvi pa bo sodie zahtevek zavrglo. 9. Pri zastaranju je mogoe tek rokov zadrati ali celo pretrgati, pri prekluziji pa to ni mogoe. Zakonsko je doloen kogentni okvir za terjatve (glede zastaranja) - ni mogo poseben dogovor glede nastopa in poteka zastaralnega roka. Zastaranje na splono tee od 1. dneva, ko je terjatev zapadla, do konca zastaralne dobe. Ko pa se zastaranje iztee, in ko nastane ugovor - s tistim trenutkom se je mogoe zastaranju (in tudi ugovoru) odpovedati - zastaranje lahko pripoznamo s pisno listino, ali damo neko zavarovanje (zastavna pravica, porotvo) zastarane terjatve. Zaradi akcesornosti uinkuje zastaranje na zanimiv nain na terjatve, ki so

zavarovane z zastavno pravico: Terjatev T------------------------------------- ZP (zast. pravica) e glavna terjatev zastara, lahko zahtevamo le e poplailo terjatve iz naslova zastavne pravice in e to le glavnico, brez obresti. (zastara denarni znesek zavarovan s hipoteko - zahtevamo lahko le terjatev iz hipoteke - nepreminino, denarnega zneska pa ne. Brez obresti.). Kadar pa imamo opravka z akcesornimi terjatvami (obresti), akcesorne terjatve zastarajo vedno takrat kot glavne. Znotraj zastaranja loimo 2 vrsti zastaralnih rokov: 1. Posebni rok - ta velja, kadar je posebej predpisan za to terjatev 2. Sploni zastaralni rok - kadar ni ne pie o terjatvi - ta je 5 letni in se rauna normalno. zastaralni rok za obasne terjatve (npr. terjatve obresti - 3 leta) zastaralni rok za terjatve, ki izvirajo iz gospodarskih pogodb - 3 leta (kaj je gospodarska pogodba? 13. l. OZ). Za gospodarske terjatve pri mednarodnih prodajah blaga, se uporablja Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga (1980), vkolikor so drave iz katerih prihajajo pogodbeniki, lanice (podpisnice?) Dun. konvencije. Konvencija doloa 4 letni zastaralni rok. zastaralni rok za odkodninske terjatve - subjektivni - 3 leta od trenutka, ko izvemo za kodo, objektivni - 5 let od nastanka kode zastaralni rok za komunalne terjatve (terjatve za dobavo elektrike, vode, plina, odvoz smeti, terjatve RTV, PTT, terjatve naronine na obasne publikacije, terjatve iz naslova interneta)- 1 leto. Poseben nain raunanja zastaranja - zastaranje zane tei po preteku leta v katerem je terjatev dospela v plailo. Pri obasnih publikacijah zane rok tei od trenutka, ko se je iztekel as, za katerega je bila publikacija naroena. zastaralni rok za pravnomono ugotovljene terjatve - 10 let. Terjatve ugotovljene s sodbo al sodnim slepom, poravnavo pred sodiem ali z odlobo oz. poravnavo pred kaknim drugim pristojnim organom. MOTNJE ZASTARANJA Zadranje zastaranja - motnja v teku zastaralnega roka, do katere lahko pride tako, da zastaralni as kljub zapadlosti terjatve in neobstoju posebnega zastaralnega roka, ne tee (bi moral, pa kljub temu ne), oz. , da se potem, ko je zastaralna doba e zaela tei, zastaranje zadri, se ustavi za nek as, potem pa zane zaradi neke spremembe tei naprej. Katera dejstva vplivajo na zadranje zastaralnega roka (358/OZ)? Neka posebna subjektivna dejstva ali razmerja med dolnikom in upnikom, ki privedejo do zadranja, npr. zadranje med zakoncema, izvenzakonskima partnerjema, med stari in otroki (do izteka starevske pravice), med varuhom in varovancem (dokler velja varuhova pravica). Zastaranje ne tee za vse osebe upnika, ki so v vojaki slubi in za terjatve oseb, ki so zaposlene v tujem gospodinjstvu nasproti svojemu delodajalcu in dokler ivijo pri svojem delodajalcu. Zastaranje je zadrano tudi za as, ko upnik zaradi nekih objektivnih dejstev ne more sodno zahtevati izpolnitve obveznosti.

Zastaranje je zadrano proti osebam, ki se nahajajo na sluenju vojakega roka, ali pa so na vojakih vajah - in sicer do obdobj 3 mesecev po prenehanju vojakega roka ali koncu vojakih vaj. zastaranje je zadrano proti mladoletnim in poslovno nesposobnim osebam, e gre za osebe, ki nimajo svojega zastopnika ( te terjatve se izteejo ele 2 leti po roku, ko pridobijo popolno poslovno sposobnost). Zadranje zastaranja traja ves as postopka, e vloimo tobo za izpolnitev terjatve (terjatev ne zastara). Pretrganje zastaranja - pomeni iznienje e izteene zastaralne dobe zaradi nastopa nekega dejstva, ki ga zakon predpisuje kot vzrok za pretrganje zastaranja (zastaranje se pretrga in zane tei na novo od zaetka). Do pretrganja zastaranja lahko pride: 1. pripoznava dolga - izjava, dolnika, s katero ta prizna obstoj terjatve. Oblinost takne izjave ni predpisana (ustna izjava mora biti dokazana). Lahko pa pride do pripoznave tudi na podlagi konkludentnega dejanja (npr. delno plailo). 2. sodno uveljavljanje terjatve - e upnik stori potrebno ravnanje za sodno uveljavljanje terjatve, je s tem prilo do pretrganja terjatve. Hkrati pa je prilo tudi do zadranja. potem se zane na novo raunati zastaralni rok (drugaen), po drugem pravilu. S sodnim uveljavljanjem gre za vloitev tobe pred sodiem ali arbitrao ali katerim drugim organom, vkolikor to predvideva pravo. Velja tudi vloitev predloga za izdajo plailnega naloga. Vloitev predloga za izvrbo na podlagi verodostojne listine. 368 / OZ - poziv ali opomin dolniku, da naj izpolni obveznost, ne pripelje do pretrganja zastaranja. VARSTVO PRAVIC Pravice, ki ne uivajo pravnega varstva niso prave pravice, saj je smisel pravice v tem, da imamo pravno zavarovani interes za zadovoljevanje neke potrebe. Celo pri naturalni pravici lahko ugotovimo, da se pravici e vedno nudi doloeno stopnjo pravnega varstva (e je naturalna pravica e plaana, plaila ni mogoe zahtevati nazaj). Naini varovanja pravice: 1. Sistem dravnega varstva 2. Avtonomno varstvo 3. Pravno priznana samopomo 1. Instrumenti varstva CP pravic v civilnem pravu, ki se uveljavljajo pred rednimi sodii splone pristojnosti. Znotraj teh sodi je oblikovan poseben civilni oddelek zadolen za te zadeve. Pravice zaitimo s tobami: -dajatvene / kondemnatorne tobe - oblikovalne / konstitutivne tobe - ugotovitvene / dekleratorne tobe Do zaite civilnopravnih pravic lahko pridemo tudi posredno: posredno varstvo v kazenskem ali prekrkovnem postopku. 2. Naelo dispozitivnosti in pravne avtonomije varujejo po razlinih stopnjah: Pogajanja - poravnava / kompromis

Arbitraa - mediacija (pogajanja + posredovanje 3. osebe). Arbitraa = zasebno pravna institucija, ki opravlja funkcijo sojenja (posameznik ali skupina oseb). Alternativne metode reevanja sporov (ARS, ADR). Hibridni postopki (cilj je seveda poravnava). Arbitrani sporazum - stranke pooblastijo 3. osebo, naj sodi v doloenem primeru. Lahko je sklenjen za e obstojei pravni spor ali pa za morebitne pravne spore, ko se stori e ob nastanku pravnega razmerja, pa vse do nastanka spora. Taken dogovor pa ima obvezujoo naravo - stranke so vezane na ta dogovor, ki izkljuuje sodno pristojnost. Ko arbitraa sprejme arbitrano odlobo, je ta odloba izenaena s pravnomono sodno odlobo. Ta nain je zelo blizu dravnemu varstvu. 3. Pravno priznana samopomo - zaradi monopola, ki ga ima drava nad sredstvi javne prisile, drava ni naklonjena uveljavljanju samopomoi, vendar jo v doloenih primerih trpi. Pasivna samopomo: Ko se upiramo trajajoemu napadu na nao pravico. Aktivna samopomo: aktivno ravnanje, s katerim skuamo spremeniti stanje. te samopomoi nae pravo ne dovoljuje. 139. l. OZ - predpostavke za dovoljeno samopomo: neposrednost nevarnosti nujnost samopomoi sorazmernost samopomoi 138, 139 / OZ odkodninska odgovornost glede samopomoi SPZ / 33,31 - samopomo pri varstvu posesti ( ki sicer ni pravica, je pa stanje, ki ponavadi izvira iz lastninske pravice). SPZ / 83, 84 - Previsno drevo - e lastnik drevesa na nao zahtevo ne stori potrebnih sprememb, lahko to storimo sami. OBJEKTI I. REDA (STVARI) Objekti I. reda, na katerih se vzpostavlja oblast s pomojo stvarnih pravic. Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko obvladuje. Telesnost - stvari so fizini telesni objekti naravnega sveta (so otipljivi). med stvari potemtakem ne spadajo pravice. Obvladljivost - ti deli sveta morajo biti sposobni, da jih lovek obvlada. Kot stvar pa je mono obravnavati tudi vse ostale dele narave, ki jim status objekta stvari daje zakon (vse oblike energije in valovanja pod pogojem obvladljivosti, elektrika, toplotna energija, radijski valovi,...) Delitev stvari na PREMININE - vse stvari, ki jih je mogoe brez kode za njihovo tvarino prestavljati Klasine premine stvari - podvrene tradiciji Registrske dobrine - podvrene registracijskemu sistemu - obnaajo se kot nepreminine, eprav to niso in NEPREMININE - prostorsko odmerjen del zemeljske povrine z vsemi svojimi

sestavinami. Izjemi: etana lastnina, stavbna pravica. VSE OSTALE SO PREMININE. SESTAVINE - stvari, ki so sestavni del neke druge stvari (glavne stvari, ki je po svoji naravi sestavljena). Sestavine nepreminine (superficies solo cedit & 8. l SPZ) Sestavine na splono - sestavina je vse, kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. Sestavine se v asu, ko so spojene z glavno stvarjo obnaajo kot ta stvar - ni mono, da bi bil nekdo lastnik televizijskega zaslona, nekdo drug pa ostalega dela TV. Lastninska pravica lastnika zaslona s trenutkom vgraditve preneha. To traja vse dokler se sestavina ne loi od glavne stvari. PLODOVI (posebna vrsta sestavin) - dokler niso loeni od matine stvari, so sestavina te stvari, s trenutkom loitve pa postanejo samostojne stvari. Pravico do plodov ima tisti, ki ima pravico do uivanja (uivanje - ni nujno, da gre za last. pravico) glavne stvari. Plodovi so lahko naravni ali civilni. naravni plodovi so naravno produkt stvari (posevki sadje, mleko, mladiki,...). Civilni pa niso stvar, ampak so terjatve, ki nastanejo iz stvari in so v bistvu pravni produkt stvari in so zato podvreni enakemu ravnanju kot naravni plodovi (npr. zakupnina za neko stvar). PRITIKLINE (12. l. SPZ) - premine stvari, ki se v skladu s splonim preprianjem uporabljajo za gospodarsko rabo ali za olepanje druge glavne stvari (preminine ali nepreminine). Pritikline, ki so namenjene gospodarski rabi npr. orodja, ki slui obdelavi zemlji, vprena ivina, vrtni palki ,... Gospodarskemu namenu je lahko namenjena tudi lopa. Ali gre za pritiklino ali ne, pa je odvisno ali je ta lopa preminina ali nepreminina. Pritikline na premininah: radkape, feltne,... Pritikline v dvomu delijo usodo glavne stvari. Pomembne so tudi na poroju zastavne pravice (ki se razteza tudi na pritikline zastavljene stvari, vkolikor niso izvzete in vkolikor so last zastavitelja) in zemljikefga dolga - naelo EKSTENZIVNOSTI. Gre za vmesno varianto med stvarjo in sestavino. ZBIRNE STVARI - 21 SPZ Podobno pojmu skupnosti stvari iz ODZ - ja. Ko se po splonem pojmovanju ve stvari skupaj teje kot ena stvar (reda, knjinica,...) - ali se to obravnava kot 1 stvar ali kot posamezne stvari? Na teh veih stvareh se lahko oblikuje enotna lastninska pravica (npr. evlji - zbirna stvar). JAVNO DOBRO - posebna vrsta stvari, ki je izvzeta iz pravnega prometa; prenos lastninskih pravic na teh stvareh ni mogo. Pod enakimi pogoji in v istem obsegu pa jo lahko uporablja vsakdo. Kakni so pogoji za uporabo in katere stvari se tejejo za javno dobro, doloa zakon. Zakon pa lahko doloa tudi, da lahko javno dobro uporablja le doloen krog oseb (obenem pa mora doloiti tudi nain, kako se to pravico pridobi). POTRONE IN NEPOTRONE STVARI SKUPNE IN INDIVIDUALNO DOLOENE STVARI CENLJIVE IN NECENLJIVE STVARI NIKOGARNJE STVARI

... POSEBNE VRSTE (ATIPINE) STVARI 1. DELI LOVEKEGA TELESA Kot stvari se lahko obravnavajo samo tisti deli lovekega telesa, ki se od telesa naravno loijo. Ostali deli telesa pa zaradi loitve od telesa ne izgubijo posebnega pravnega varstva, ki ga uiva lovek kot subjekt in postanejo stvar. e pa neka stvar postane del lovekega telesa, ni ve stvar, ampak subjekt. 2. IVALI Niso stvari. V primeru odsotnosti specialne ureditve pa so podvrene enakemu reimu kot stvari. V naem pravu ivali so stvari, vendar zaradi svojih posebnosti uivajo posebne privilegije. 3. VREDNOSTNI PAPIRJI Gre za poseben spoj objekta II. reda z objektom I. reda (lanska, udelebena pravica, oblastvena pravica na drugi stvari, npr. zemljiki dolg). Opravka imamo s pravico do / na papirju in s pravico, ki izhaja iz papirja. Mono je, da se pravica s papirjem spoji tako mono, da izgine razlikovanje med pravico in papirjem - POPOLNA INKORPORACIJA (popolni vrednostni papirji - PRINOSNIKI vr. papirji). - Manj intenzivne (nepopolne) inkorporacije - ko je pravica na papirju samo navezana. Pravna posledica je, da vkolikor prenaamo pravico iz papirja jo moramo prensti loeno od pravice do papirja (IMENSKI IN ORDRSKI vr. papirji). - Nematerializirani vr. papirji 4. DENAR Posebnosti:denar lahko funkcionira kot navadna stvar (ko opravlja svojo numizmatino funkcijo (star denar - denar ni tu ni posebnega)) ali pa kot stvar sui generis (ko opravlja svojo vrednostno funkcijo. Denar je tu tista abstraktna premoenjska vrednost, ki jo ta stvar izraa). Denar nam lahko slui kot nadomestilo stvari neke vrednosti, je neke vrste sredstvo za ohranjanje vrednosti, je subsidiarno izvrilno sredstvo - denar igra torej v funkciji denarja lahko veliko razlinih vlog. DUHOVNE STORITVE intelektualne storitve, ki jim pravo priznava, da so objekti I. reda prava. Zakon tudi doloa oblastvene pravice(pravice intelektualne lastnine), ki na njih vzpostavljajo pravno oblast. AVTORSKE PRAVICE objekt avtorskih pravic so tiste individualne intelektualne stvaritve, ki predstavljajo likovna, knjievna ali znanstvena dela, ali pa gre za stvaritve, ki pomenijo izvajanje teh del. Sestavljene iz 2 komponent: - Premoenjska komponenta - premoenjska oblast na stvaritvi - Moralna / osebnostna komponenta - namenjena zaiti avtorjevega avtorstva in je po svoji vsebini nepremoenjska, ki pa uiva premoenjsko pravno varstvo. PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE - izumi, ki jih je mogoe pod posebnimi zakonsko doloenimi pogoji zaititi s patentom, poimenovanja blaga in storitev (se zaitijo z znamko), poreklo blaga (geografske oznabe), oblika izdelka (pravica modela), sui

generis (topografije raunalnikih vezij,...). PREMOENJE - svojstveni institut CP, ki sam po sebi ni objekt pravic. To razumemo kot skupek premoenjskih pravic, ki pripadajo subjektu. gre za skupek objektov II. reda pravne narave, ki pa so podvreni identinemu pravnemu reimu. Obveznosti oz. pravne dolnosti premoenjske narave pa se upotevajo le pri raunanju vrednosti (to je pasiva). Vsak subjekt ima z nastankom pravne sposobnosti (oz. z nastankom subjekta) vzpostavljen pravni reim za pridobitev premoenja. Za vsako osebo obstaja vsaj en premoenjski reim (obstaja ne glede na to ali imamo kakne pravice ali ne) -OSEBNO PREMOENJE. Poleg tega splonega, pa lahko obstaja e ve specialnih premoenjskih reimov oz. ve premoenj. Do teh pride kasneje, ko smo podvreni skupnostnim reimom v pravu (skupna lastnina - npr. ob sklenitvi zakonske zveze, oz. vstopu v dediinsko skupnost). Pojem premoenja je pomemben, ker premoenje opravlja za vsakega, ki ga ima jamstveno funkcijo za upnike. Posledino je premoenje objekt izvrbe, posledino premoenje iti osebo pred OSEBNO IZVRBO. Premoenje je pomembno pri univerzalnih prenosih pravic, kjer prehajajo navadno skupki pravic - tako premoenje slui olajevanju pravnega prometa. Ta pravni pojem premoenja je treba loiti od ekonomskega pojma. V smislu prava stvari niso del premoenja (ampak so to le pravice). PRAVNI POSLI So v civilnem pravu pomemben institut, ki omogoajo nosilcu pravic, da s svojimi izjavami volje vplivajo na nastanek, spremembo, ukinitev, prenos pravice oz. pravnega razmerja (dosegajo razline pravno priznane posledice). Pravni posli so institut, s ketrim se oblikujejo pravna razmerja. Temeljijo na naelu DISPOZITIVNOSTI V CP, ki omogoa, da v veini priimerov subjekti dispozicije pravnih norm, nadomeajo z lastnimi dispozicijami, kar je v bistvu izraanje volje v okviru pravnega posla. Ta monost opravljanja pravnih poslov je pravno zavarovana tudi s t.i. POGODBENO SVOBODO. Ta je utemeljena na ustavnih doloilih (izpeljana je iz dolob, ki omogoajo zasebno lastnino - 33.l. in iz dolob, ki zagotavljajo svobodno gospodarsko pobudo). Pogodbena svoboda je priznana svoboda slepanja pogodb. Ima predvsem 2 vidika: - sklenitvena svoboda; ko pogodbena svoboda omogoa subjektom prava, da prostovoljno vstopajo v pravna razmerja z drugimi subjekti - sami izberemo druge stranke v pravnem poslu. - oblikovalna svoboda; se nanaa na svobodo subjektov prava, da pravno razmerje oblikujejo v skladu s svobodno voljo - stranke lahko same doloajo vsebino pravnega razmerja. Ta svoboda (oblikovalna) pa ni absolutna - omejena je s KOGENTNIMI doloili, ki veljajo na tem podroju prava. Enako velja tudi za sklenitveno svobodo (kadar je vpleten t.i. JAVNI INTERES - npr. javne slube- zanje se pogodbena svoboda omejuje KONTRAHIRNA DOLNOST. Npr. Elektro Ljubljana se ne more sama odloiti s kom bo sklenila pogodbo o dobavi elektrine energije, ampak jo je dolna skleniti z vsemi). Pogodbena svoboda se primarno nanaa na pogodbe, subsidiarno in smiselno pa tudi na vse ostale pravne posle. pogodbe so zgolj pravna regulativa drubenih transakcij. Pravni posli so v resnici normativna dejanja; v smislu, da so po eni strani voljna, izjavna ravnanja ljudi, po drugi strani pa ustvarjajo pravne norme. Poznamo javnopravna in zasebnopravna normativna dejanja / akte. realna dejanja

niso pravni posli (glej pravoznanstvo). Pravni posli se delijo na 1stranske, 2 stranske in vestranske. Ta kriterij je izpeljan iz tevila pozicij iz katerih se izjavlja volja. 1 stranski - gre za eno izjavo volje (npr. oporoka, pooblastilo,...) 2 stranski - gre za izmenjavo volje med 2 ali ve strankami pr. posla, ki pa si voljo izmenjujejo iz nasprotujoih si pozicij (tako na 1, kot an 2. strani se lahko nahaja tudi ve oseb). Ti 2stranski posli se pogosto oznaujejo kot pogodbe. 2stranski posli pa niso le pogodbe - nekateri razpolagalni posli (ki niso pogodbe) so lahko tudi 2stanski npr. cesija,...). Poznamo tud itipine, t.i. sui generis pogodbe (gledano zgodovinsko), za katere ne velja dvostranskost izmenjave zaveze, pa kljub temu iz zgodovinskih, pa tudi praktinih razlogov, govorimo o pogodbah (npr. pogodbe o organiziranju societetne pogodbe = atipina pogodba) Vestranski pravni posli - pravo vestransko izraanje volje strank tega pravnega posla. Svojo voljo lahko usmerjajo v smeri doseganja pravne posledice ali pa v nasprotni smeri. To so sklepi. Tu se pravna posledica dosee pod pogojem, da je bila volja izraena v skladu z doloenimi zahtevami, ki so postavljene v nekih normah. Primarno pa sta to KVORUM (celota pravnih pravil, ki zagotavljajo monost, da se subjekti udeleijo sestanka, skupine, obnega zbora) in USTREZNA VEINA (kolikor glasov je potrebnih, da je sklep sprejet). za pravne posle je kljunega pomena volja subjekta. ta volja pa ni katerakoli - gre za posebno obliko volje - POSLOVNA VOLJA. zanjo mora biti izpolnjenih nekaj predpostavk: - primarno mora obstajati zavest o ravnanju (tisti, ki izraa voljo, se mora tega zavedati). - obstajati mora zavest o tem, da izjava poslovne volje zasleduje neko pravno posledico, oz. se na izjavo volje navezuje neka pravna posledica. - tisti, ki izjavlja poslovno voljo, mora to pravno posledico tudi hoteti. Poslovna volja je lahko le zasebnopravna, ne more biti oblastna. Poslovna volja mora biti izraena in na zunaj spoznatna - ne more biti neka ponotranjena volja znotraj subjekta. Obstaja ve nainov kako se lahko poslovna volja izraa - lahko se izraa z besedami, s simbolinimi ravnanji (npr. dvig roke), lahko pa se izjavi tudi s t.i. konkludentnimi dejanji, ko oseba, ki izjavi neko voljo opravi neko ravnanje, glede katerega je mogoe neobvezno sklepati na obstoj volje. Voljo pa se lahko izraa tudi z molkom; pod doloenimi pogoji, ki pa so izjema, lahko molk pomeni neko izjavo poslovne volje. naeloma velja pravilo "kdor moli, se ne teje, da soglaa". Vendar molk lahko predstavlja izjavo poslovne volje, e zakon to izrecno doloa, ali pa e med strankami obstaja dogovor oz. je med strankami vzpostavljena praksa. 18. l. OZ - doloa ostale naine izraanja volje. Lahko pa je podana zahteva, da je izjava poslovne volje podana v neki stroji obliki OBLINI PR. POSLI. Pri doloenih vrstah pravnih poslov je potrebno, da ustrezna izjava poslovne volje dosee tono doloeno osebo, da nastana pravna posledica (npr. 2stranski pr. posli). Poznamo pa tudi izjave volje, ki so usmerjene proti pravni posledici, ki jo zasledujejo in ni potrebno, da doseejo doloen subjekt (enostranski in vestranski pr. posli). V pravu poznamo tudi poseben institut, ki je zelo podoben pravnemu poslu, vendar to ni. Obstajajo POSLOVNA RAVNANJA, ravnanj v zvezi s pravnim poslom. Tu imamo opravka z izjavo volje, vasih tudi s soudelebo, na kar pravo navezuje pravno posledico brez da bi bila ta pravna posledica tudi hotena s strani osebe, ki izraa poslovno voljo.

Takna ravnanja so precej pogosta - ne gre za pravne posle in se ne regulirajo kot pravni posli (npr. opomin,...). Pravni viri, ki veljajo za pravne posle: nimamo kodifikacije civilnega prava, zato tudi nimamo predpisa, ki bi celovito urejal pravne posle. Primaren vir je OZ - v splonem delu regulira pravne posle na splono (primarno dvostranske, subsidiarno pa tudi druge pravne posle, v prvi vrsti seveda obligacijskopravne posle) Ostali predpisi: ZD (Zak. o dedovanju), SPZ (nekateri razpolagalni posli), specialne dolobe v posameznih zakonih - Zakon o menici (indosament - na splono sicer urejen v OZ). Tiste pravne posle, ki niso urejeni v naem pravu, bomo lahko izvrevali s pomojo analogije (v potev lahko pridejo celo nekatera pravna pravila ODZ-ja). Za presojo pravnih poslov so lahko pomembne pravne norme, ki jih ustvarjajo stranke pravnega posla. POSEBNE TEHNIKE SKLEPANJA POGODB predpogodba (je urejena v 33. lenu OZ) punktacija (sicer ni urejena, pride pa v potev pri ODZ - ju) okvirna pogodba opcija (na podlagi dispozitivnosti v CP) - odkupna (nazajkupna pravica)

Predpogodba V vseh svojih lastnostih, razen vsebine predmeta, je klasina pogodba obligacijskega prava. Edina razlika je v izpolnitvenem ravnanju (tipinem izpolnitvenem ravnanju) - ki je usmerjeno k sklenitvi t.i. glavne pogodbe. Stranke se s predpogodbo zaveejo, da bodo nekje v prihodnosti sklenile neko drugo glavno pogodbo - iz te predpogodbe pridobijo terjatev na sklenitev glavne pogodbe. V praksi bo predpogodba veinoma oblikovana kot vzajemna, dvostransko zavezna pogodba (obe stranki iz nje pridobita terjatev na nastanek pogodbe). Stranke pa se lahko dogovorijo, da terjatev na sklenitev glavne pogodbe obstaja le pri eni stranki, druga pa ima le obveznost - enostransko obveznostna pogodba (to pa ni opcija! Razlika je v tem, da pri opciji kot oblikovalni pravici pogodbeno razmerje nastane na podlagi enostransko izjavljene volje). V praksi se te enostransko obveznostne pogodbe skoraj ne pojavljajo. Za predpogodbo je kljuno, da se stranke e v fazi predpogodbe dogovorijo o bistvenih sestavinah glavne pogodbe. 3. element predpogodbe pa je volja strank, da se zaveejo, da se bodo v prihodnosti zavezale za izpolnitev pr. posla. Bistvene sestavine so razlikovalni element pri razlikovanju pogodb. e predpogodba ne bi vsebovala dogovora o bistvenih sestavinah, bi to rezultiralo v ninosti predpogodbe (saj bi bil predmet predpogodbe nedoloen in nedololjiv). e gre za obline pogodbe, se mora oblinosti drati tudi predpogodba. Trenutek sklenitve glavne pogodbe je trenutek zapadlosti predpogodbe. Po zapadlosti te terjatve, je dan relativno kratek rok za uveljavljanje terjatve pred sodiem (6 mesecev). e ta rok zamudimo, nam je onemogoeno izterjanje nae terjatve. Ni

jasno, ali gre za prekluzivni ali zastaralni rok (bolj se zagovarja stalie prekluzivnega roka). Razlogi za sklepanje predpogodb: - stranke morda v danem trenutku e nimajo opravljenih vseh pripravljalnih del za pogodbo in si elijo pridobiti e malo asa, po drugi strani pa si zagotoviti neko zagotovilo, da bo do pravnega posla prilo. - e elijo prepreiti doloene uinke pogodbe - predvsem z vidika davnih obveznosti. - kadar ena stranka ne razpolaga z zadostnimi finannimi sredstvi in si vzame kredit. - dopustno tudi utrjevanje pogodbe (z aro, pogodbeno kaznijo,...). Punktacija Urejena je v 885. paragrafu ODZ. V asu pred OZ-jem se je to pravilo ODZ-ja uporabljalo v praksi. Gre za nek sestavek, ki ga stranke podpiejo. Torej je punktacija neka pisna listina (sestavek) o glavnih tokah (bistvenih sestavinah pogodbe). Taken sestavek tudi obvezuje. Zakaj to ni pogodba? ker je punktacija namenjena uporabi v specifinih primerih - ko se stranke dogovorijo, da bo glavna pogodba sklenjena ele, ko bo doloena njena oblika. Stranke punktacije pridobijo neposredno iz punktacije izpolnitveni zahtevek. Okvirna pogodba Institut, ki pri nas ni pozitivno urejen - gre za produkt prakse (dispozitivnost, avtonomna volja). Precej pogost je pri gospodarskih pogodbah (ne pa pri civilnih), saj je ta institut namenjen strankam, ki sklepajo ve kontinuiranih istovrstnih pravnih poslov z isto osebo. Gre pravzaprav za pripomoek za olajano sklepanje glavnih pogodb. To je pogodba, ki med strankami vzpostavi trajno pravno razmerje. Njen namen je, da bodo vse glavne pogodbe, ki se bodo sklepale, sklepale znotraj tega okvira. Z okvirno pogodbo se pravzaprav reijo vsa vpraanja glavne pogodbe brez sklenitve glavne pogodbe. Sklenitev glavne pogodbe je tako do skrajnosti poenostavljena. Tu pa glede na predpogodbo manjka volja, da smo vezani za nabavo - namen okvirne pogodbe je urejanje bodoih pogodb. Opcija Oblikovalna pravica, ki nam z enostransko izjavo daje monost, spremenimo, ustanovimo, ukinemo pravno razmerje. Primer opcije je zakupna pravica. Kljuno za ustanavljanje pogodbe s pomojo opcij je to, da enostranska izjava volje nadomesti izmenjavo volj in soglasje. Takno opcijo pa se pridobi z nekim dvostranskim pravnim poslom (ena stranka da drugi stranki pooblastilo, da ureja neko zadevo v svojem in v imenu drugega; tu morajo biti vsebovane tudi bistvene sestavine pr. posla, ki bo sklenjen z opcijo). Opci