Stare grške bajke

  • View
    3.704

  • Download
    80

Embed Size (px)

Text of Stare grške bajke

  • Eduard Petika

    STARE GRKE BAJKE

  • Kazalo

    Prometej ........................................................................................ 5Vesoljni potop ...................................................................................... j 1Faeton ............................................................................................ jaorfei .......................................................................................................... 20Ustanovitev mesta Tebe ..................................................................... 27P en tej................................................................................................................ 32Midas .......................................................................................... 37T an ta l...................................................................................... 42Pelop .......................................................................................................... 45Nioba .................................................................................................. ciO zlatem ru n u .......................................................................................... 55Jazon in Medeja .............................................................................. 52Heraklej .......................................................................................................... 80PerzeJ .......................................................................................................... 103D edalinlkar ............................................................................................ U 5Tezei ...................................................................................... ! . ! ! ! ! . . ! ! 122Sizif ............................................................................................................ 131Belerofont.............................................................................................. 135Ojdip in Antigona ................................................................................ 140Filemon in Baucis .............................................................................. 155Eros in P sih e ............................................................................................ 150Giges in arobni prstan ............................................................................ 174Trojanska vojna ................................................................................ Ig lOrest .............................................................................................................. 194Odisejeva popotovanja ............................................................................ 203Zadnja prigoda, ki ni niti pravljica niti pripovedka ............................... 250

    Eduard Petika: STARE GRKE BAJKE Prevedla Kristina Brenkova Ilustriral Vaclav Fiala Lektorirala Mojca Miheli Izlo v Cicibanovi knjinici Ureja Niko Grafenauer Grafino uredila Vlasta Zagorski Zaloila Mladinska knjiga Za zalobo Ivan Bizjak Natisnila Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana

  • Prometej

    Sinji nebeki obok se je zrcalil v vodah in vode so bile polne rib. Po zraku so letale jate ptic in na zemlji so se po livadah pasle rede ovac. A ni bilo loveka, da bi varoval rede, da bi lovil ribe in da bi prislukoval ptijim spevom.

    Le Prometej, potomec boanskega rodu Titanov, je alostno blodil po zemlji in zaman iskal ivo bitje, ki bi mu bilo podobno po obliju in vzravnani hoji.

    Zagledal se je v ilovico in videl, da daje ivljenje travam, zeliem in drevju; zazrl se je v gosti deevni pajolan, ki je padal na zemljo, in videl, da voda ohranja ivljenje v naravi, kajti povsod tam, kjer ni deevalo, so drevesa in grmovje umirali in irila se je pustinja.

    Tako je Prometej spoznal mo zemlje in vode. Zamesil je ilovico z deevnico in izoblikoval kip, ki je bil podoben bogovom. Palada Atena, boginja jasnega razuma in modrosti, je mrtvemu kipu vdahnila duha in siva ilovica je zardela, v nji je zaelo utripati srce in dotlej negibne roke in noge so se zganile. Tako je Prometej napravil prve ljudi.

    Dolgo ljudje niso vedeli, emu naj uporabljajo duha dar Palade Atene. iveli so kot otroci. Gledali so, ne da bi prepoznali, posluali, ne da bi razumeli, hodili so po zemlji kot v sanjah. Niso znali gati opeke ne tesati tramov, niso znali graditi hi. Kot mravlje so gomazeli po zemlji in po temnih koteh votlin pod zemljo. Saj niso vedeli niti tega, da se pomlad sreuje s poletjem, poletje z jesenjo in jesen z zimo.

    5

  • Tedaj se je Prometej podal med ljudi: uil jih je graditi hie, uil jih je brati, pisati in teti, uil jih je spoznavati naravo. Nauil je ljudi zapregati ivino v jarme in delati vozove, da jim ne bi bilo ve treba nositi bremen na hrbtih. Pokazal jim je, kako se grade ladje in kako jadra olajajo delo veslaem. Vodil jih je v globino zemlje za skritimi zakladi. Baker, elezo, zlato in srebro so pod marljivimi rokami rudarjev zapuali podzemeljska leia.

    Ljudje prej niso poznali zdravil, niso vedeli, kaj jim koristi in kaj kodi. Prometej pa jim je svetoval, kako naj meajo zdravilne masti in zdravilne napitke. Strmeim ljudem je razodel vse umetnije in ljudje so se vseh vneto uili.

    Bogovi, zbrani na Olimpu, gori bogov, so nezaupljivo opazovali, kako se loveki rod na zemlji ui od Prometeja dela, znanosti in umetnosti. Posebej vladar vseh bogov Zeus je postajal od dne do dne emerneji. Poklical je Prometeja in mu dejal:

    Nauil si ljudi delati in misliti, nisi pa jih e dodobra nauil, kako morajo astiti bogove, kako jim morajo rtvovati, kako se jim morajo pokoravati. Saj vendar ve, da je odvisno od bogov, ali bo letina bogata ali revna, ali bo po zemlji pustoila kuga ali se bo sonila v blagostanju. Nad lovekimi usodami vladajo bogovi in tudi jaz meem bliske, kamor hoem. Pojdi k ljudem in jim povej, naj nam rtvujejo, preden jih dosee naa jeza.

    Ljudje bodo bogovom prinesli darove, je odgovoril Prometej, ti, Zeus, pa pojdi in izberi, kaj morajo darovati.

    Prometej je ubil bika in skril meso pod bikovo koo, nanjo pa poloil elodec. Na drugi kup je zloil kosti in jih pokril z mastjo, tako da jih ni bilo videti. Kup kosti, pokritih z maobo, je bil videti veji in tudi bolji. Komaj je vse pripravil, e je Zeus zautil prijetni vonj pripravljenih darov in se z neba spustil na zemljo k Prometeju.

    Prometej je zagledal Zeusa in zaklical:

    6

  • Bogovi, izberite si kup, ki vam je ljubi. Kar si bo, vladar bogov, izbral, to vam bodo umrljivi ljudje rtvovali.

    Zeus je spoznal, da ga hoe Prometej prevarati. Vendar ni pokazal svoje jeze, nala je izbral kup, ki je bil pokrit z bleeo maobo.

    Prometej je smehljaje se stopil h kupu in odgrnil mast. Prikazale so se gole kosti. Ko pa je odgrnil bikovo koo na drugem kupu, je zadialo svee meso. Od takrat so rtvovali ljudje bogovom maobo in kosti, meso pa so obdrali zase.

    Zeus se je hotel maevati Prometeju za njegovo predrznost. Sklenil je, da bo ljudem vzel ogenj. Pripadel jim je bolji del meso, naj torej jedo surovo. Vladar bogov je takoj naroil oblakom, naj z nalivi pogase vsa ognjia. Divji veter je razmetal goi pepel in ga odnesel v morje. Tako so ljudje izgubili ogenj, ki so ga nujno potrebovali za ivljenje in delo. Niso mogli pei kruha ne kuhati, kovanice so samevale in delavnice so bile prazne. V hladnih dneh in mrzlih noeh se ljudje niso mogli nikjer ogreti.

    Prometej je videl nesreo, ki je prizadela ljudi, util je z njimi in jih ni zapustil. Vedel je, da v Zeusovi palai podnevi in ponoi plapola svetel ogenj. Zato se je v noni temi prikradel na goro Olimp k zlati palai vladarja bogov. Po tihem, ne da bi ga kdo opazil, je vzel malo ognja z Zeusovega ognjia, ga skril v votlo palico in se z njim veselo vrnil k ljudem. Prinesel jim je, esar so si tako zelo eleli.

    Spet so vzplapolali ognji na ognjiih in v delavnicah in vonjave kuhanih jedi in peenega mesa so se dvigovale proti nebu. Dotaknile so se nosu vladarja bogov. Zeus je pogledal na zemljo in opazil dim, ki se je valil iz dimnikov. Pobesnel je, kot pobesne le bogovi. Takoj je namenil ljudem novo kazen.

    Poklical je k sebi boga Hefajsta. Ta je bil priznan umetnik.

    7

  • ivel je pod kadeimi se vulkani, kjer je imel svoje delavnice, Zeus je ukazal Hefajstu, naj mu naredi kip prelepe mladenke. Hefajst je ubogal, in kmalu je stal pred Zeusom kip lepotice, kakrne svet e ni videl. Boginja Atena jo je pokrila s prekrasno tenico, ji nadela belo oblailo in blee pas; Afrodita, boginja lepote, ji je dala nadzemeljsko milino, Hermes, boji poslanec, pa ji je daroval ivo besedo in mil, vabljiv glas. Potem ko so jo vsi obdarili, ji je Zeus poloil v roko zlato skrinjico, deklico pa poimenoval Pandora z vsem obdarjena. Prekanjeni Hermes je odvedel Pandoro na zemljo k Prometejevemu bratu Epimeteju.

    Prometej je esto svaril brata, naj ne sprejme nikakrnih darov od bogov. Toda ko je Epimetej zagledal prelepo Pandoro, je pozabil na vsa darila in na vse nasvete. Vljudno je sprejel v svoj dom dekle in njeno zlato skrinjico. Radoveden je bil, kaj mu bogovi poiljajo v skrinjici in poprosil je deklico, naj dvigne pokrov. Pandora je ustreljivo odprla skrinjico. S cviljenjem, stokanjem, javkanjem in tarnanjem so iz zlate skrinjice zletele bolezni, boleine, siromatvo in strasti, zakroile so nad hio in se nato razprile po svetu, kjer dotlej e niso poznali tega zla. Tudi Pandora se je prestraila in je urno spet zaprla pokrovec. A zlo je e zletelo iz skrinjice in le e upanje je ostalo v njej. Bolezni in strasti so upanje potlaile prav na dno, zato se ga je le malo izmuznilo v svet. Bolezen in siromatvo sta se naselila po lovekih bivaliih in za petami jima je sledila smrt. Boleine in teke misli so budile ljudi iz spanca in hude sanje so jih tiale v prsih. Le upanja, upanja je bilo malo med ljudm