UMETNOSTNE TEHNIKE IN RESTAVRATORSTVOoddelki.ff.uni-lj.si/umzgod/um_tehnike.pdf · sredstva in slikarske podlage različne tehnike« (po: Leksikoni Cankarjeve založbe – Likovna

http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/umzgod/ffuz03a.htm

1 of 42 2.2.2007 18:38

UMETNOSTNE TEHNIKE IN RESTAVRATORSTVOZA SLUATELJE UMETNOSTNE ZGODOVINE

[Ivan Bogovi]

B.1. UMETNOSTNE TEHNIKE

1.1. TEHNINE IN TEHNOLOKE ZNAILNOSTI LIKOVNIH DEL

1.1.1. TEHNIKA Iz grine povzet izraz, pomeni delovni nain, postopek, poznanje in obvladovanje pripomokov za dosego postavljenega cilja (npr. slikarska t., letalska t.).. Leksikon Cankarjeve zalobe 1973 (dalje: LCZ 73).

1.1.2. TEHNOLOGIJA

Iz grine povzet izraz, pomeni nauk o sredstvih in nainu predelave surovin v izdelek, npr. mehanska t., t. lesa, kemijska t.. LCZ 73. 1.1.3. ZGRADBA LIKOVNIH UMETNIN 1.1.3.1. ENOSTAVNA Primer: risba, grafika, nepolihromirane plastike,, ker so zgrajene praviloma iz ene do treh plasti (ena plast: nepolihromirana plastika [eno gradivo]; tri plasti: risba [nosilni papir, risarsko sredstvo, zaitno/utrjevalno sredstvo]). 1.1.3.2. SESTAVLJENA Primer: slika na platnu, stenska slika, mozaik,, ker so zgrajene oziroma sestavljene iz ve kot treh plasti. (ve plasti: slika na lesu [leseni nosilec, klejni premaz, podsnova/grund, barvna plast, zaitna plast]).1.2. G R A F I K A


2 of 42 2.2.2007 18:38

1.2.1. R I S B A Risba je stareje izrazno sredstvo od pisane besede, Najstareje sogravure na orodjih in na kamnu v jamah. 1.2.1.1. DEFINICIJA Risba je lahko samostojno umetniko delo (umetnina) ali posebna risba/orodje (tehnina risba, skice, osnutki, tudije, sinopia, predrisba, karton, pavza,). Je enobarvna ali vebarvna. Je enostavna likovna umetnina. 1.2.1.2. STRATIGRAFIJA RISBE

Nosilec/podlaga: kamen, glina, les, kovine,

steklo, opeka, svila, papirus, lubje, pergament, papir, kosti,; nosilec oziroma podlaga je lahko obarvan ali prepariran s podsnovo/grundom. Risarski material/sredstvo: suhi oglje, krede, srebrna igla, svinnik, grafit, pasteli, voenke; mokri/tekoi tui, tinte, sepia, loila (bajci), barve.

1.2.1.3. PRIBOR ZA RISANJE Za izvedbo risbe so uporabljena peresa (gosja, kovinska), lesena pisala, opii.

Opomba: Risba je lahko tudi gravirana ali jedkana.

DEFINICIJA GRAFIKE Grafika je tehnika, ki multiplicira risbo. Lahko je samostojno umetniko delo umetnika


3 of 42 2.2.2007 18:38

grafika ali uporabna oziroma industrijska grafika. Je enobarvna ali vebarvna. Je enostavna likovna umetnina. Odtisnjena grafika je zrcalna podoba osnutka. STRATIGRAFIJA GRAFIKE

Nosilec/podlaga: papir - tanji gladek ali hrapav, debeleji gladek. Nosilec/podlaga se za tiskanje v doloenih tehnikah navlai.

Grafini materiali/sredstva: grafine krede, tui, grafine barve (kritne, lazurne), kisline, gumiarabika, polirna sredstva, topila, redila,...

PRIBOR: Za pripravo in izvedbo grafik rabimo brusne kamne, krpe, opie, peresa, kovinska risala, strgala in specialne pripomoke, grafine stiskalnice, sita,

1.2.2. VISOKI TISK

1.2.2.1. LESOREZ (KSILOGRAFIJA) Najstareja grafina tehnika cca 1400. Uporabljane so kompaktne, goste vrste lesov (hruka,). Transverzalni rez lesa. Specifinost teksture lesene povrine transverzalnega reza, rabi kot likovni element. Risba v leseni ploi je lahko gravirana ali izrezana. Je enobarven ali vebarven (ve matric).


4 of 42 2.2.2007 18:38

Transverzalni rez Radialni rez Tangencialni rez Lesorez je visoki tisk, barvo nanaamo z valjem na ostanke ravne ploskve. Izdolbene povrine ostanejo neobarvane.

Shema lesoreza

Tiska se na suh, gladek papir (tudi na porozni japan papir). Rabimo tiskarski stroj s tiskaem oziroma drsnikom. 1.2.2.2. LINOREZ Po nainu dela podoben lesorezu. Povrina gladka, za razliko od lesa za lesorez.

Kot pri lesorezu, barvo nanaamo z valjem na ostanke ravne ploskve. Izdolbene povrine ostanejo neobarvane. Tiska se enako kot lesorez.


5 of 42 2.2.2007 18:38

Shema linoreza

1.2.3. GLOBOKI TISK 1.2.3.1. BAKROREZ (HALKOGRAFIJA)

Shema bakropisa (levo), shema bakroreza (desno) Najstareja tehnika globokega tiska (2. tretjina 15. stol., Juna Nemija). Risba je izdolbena v kovinsko ploo. Barva se vtre v vdolbine. Tiska se na navlaen debeleji papir na stiskalnici na valje. Barvni bakrorez (jeklorez) v Franciji 17. stol., v Angliji 18. stol.

Superponiranje odtisov plo z razlinimi barvami. Posamezne dele ene ploe navaljamo z razlinimi

barvami. Koloriranje bakrorezov z akvareliranjem.

1.2.3.2. BAKROPIS (jedkanica) Risba se jedka v kovinsko ploo (baker, cink). Nanos asfaltnega namaza na polirano ploo. Risanje v asfaltni namaz z ostro iglo. Jedkanje, izpiranje asfaltnega namaza. Vtiranje barve v jedkano risbo.


6 of 42 2.2.2007 18:38

Tiska se na navlaen debeleji papir na stiskalnici na valje. 1.2.3.3. SUHA IGLA [fran. pointe sche]

Shema tehnike suha igla Risba se vpraska z ostro kovinsko iglo v polirano ploo (brazda). Ob risbi nastane brada izrinjeni del kovine. Barvo vtremo v brazde. Med brisanjem barve s ploe ostane za brazdami nekaj barve na odtisu predstavlja specifini likovni element te tehnike. Tiska se na navlaen debeleji papir na stiskalnici na valje. 1.2.3.4. AKVATINTA (jedkanica) [latin.] sredina 18. stol. Specifina jedkanica. Cinkova ali bakrena ploa prevleena z asfaltnim premazom. Risba, jedkanje. Asfalt se izmije, nasipa (naprai) kolofonija. Raster soodvisen od velikosti zrn smole. Gretje ploe, smola se sprime s ploo. Sledi jedkanje. Nartovane bele povrine zaitimo z asfaltnim premazom. Proces nasipanja smole, zaite z asfaltom in jedkanje vekrat ponovimo jedkanje na nain laviranja. Tiska se na navlaen debeleji papir na stiskalnici na valje. 1.2.3.5. MEZZOTINTA [ital.] 17. stol.


7 of 42 2.2.2007 18:38

Tehnika sorodna akvatinti. Polirana ploa se obdela s posebnimi orodji enakomeren raster. Svetle partije motiva se zgladi. Barva se vtre v vdolbine rastra. Tiska se na navlaen debeleji papir na stiskalnici na valje. 1.2.3.6. VERNIS MOU [fr. mehki lak ] (jedkanica)

Tudi vernimu. Cinkova ali bakrena ploa premazana z asfaltnim premazom. ez poloimo papir ali tkanino. S trim pisalom riemo. Papir v obmoju risbe odtrga asfaltni premaz. Sledi jedkanje.

Tiska se na navlaen debeleji papir na stiskalnici na valje.

1.2.4. PLOSKOVNI TISK 1.2.4.1. LITOGRAFIJA (jedkanica) [gr. - kamnotisk]

Shema litografske tehnike Pred 1797 (A. Senefelder). Povrino grafinega (litografskega) kamna obrusimo. Riemo z mastnim tuem ali litografsko kredo. Neporisane povrine jedkamo s solitrno kislino. Povrino prevleemo z raztopino gumiarabike. Speremo tu/kredo in gumiarabiko. Navlaen kamen navaljamo z barvo, oprime se mastnih nejedkanih povrin mokrih jedkanih se barva ne oprime. Tiskamo na gladek papir na stiskalnici s tiskaem


8 of 42 2.2.2007 18:38

oziroma drsnikom. 1.2.4.2. MONOTIPIJA Od 17. stol. En odtis. Vtis akvarela. Na ploi slikamo z oljnimi barvami. Tudi v tehniki vernimu.

Tiska se na navlaen papir na stiskalnici na valje.

1.2.4.3. SITOTISK (SERIGRAFIJA) Umetnika in uporabna grafina tehnika. Enobarvni in vebarvni sitotisk (eno ali ve sit-matric). Osnutek prenesemo na sita (razline gostote). Z gumiarabiko pokrijemo mesta, ki bodo ostala bela. Sodobneji fotopostopek priprave matrice. Barva se pretisne skozi nezapolnjena oesa sita na tiskanec. Tiskanec je lahko raven ali ukrivljen, papir ali drugi materiali. Velikost je omejena z velikostjo sita.

1.2.5. INDUSTRIJSKA GRAFIKA 1.2.6. UPORABNA GRAFIKA

1.3. SLIKARSTVO Slikarstvo je ploskovno oblikovanje unikatnih umetnikih del, v ojem pomenu likovno izraanje s opiem in slikarsko barvo. Kot zvrsti slikarstva razlikujemo miniaturno slikarstvo, tabelno slikarstvo, stensko slikarstvo, v irem pomenu besede tudi slikana okna in mozaik, znotraj teh pa glede na razlina slikarska sredstva in slikarske podlage razline tehnike (po: Leksikoni Cankarjeve zalobe Likovna umetnost, Ljubljana 1979). Zgradba slik enostavna ali sestavljena. Trpenost/obstojnost odvisna


9 of 42 2.2.2007 18:38

od uporabljenih gradiv in tehnik. 1.3.3. SLIKE NA PAPIRJU 1.3.3.1. AKVAREL Akvarelna tehnika znana e v Egiptu, iluminacije rokopisov, razmah kot samostojna slik. zvrst 18. stol. angleki krajinarji. Enostavno umetniko delo. Nosilec/podlaga vpojni praviloma bel papir, sredstvo akvarelne barve fini pigmenti + vezivo, mehki opii. Slikanje praviloma mokro-mokro. 1.3.3.2. GVA (fran. gouache) Gva je podoben pastelu, slikanje z vodnimi barvami z dodatkom bele kritnost, svetlenje po suenju, na toniran papir (tudi na druge barvane nosilce); sodobni gva z disperzijskimi barvami. Enostavno umetniko delo. Pigmenti + vezivo, mehki opii. 1.3.3.3. PASTEL Pastel je slikanje s suhimi pigmenti brez ali z malo veziva, na hrapavo povrino nosilca/podlage, slab oprijem, utrjevanje barvne plasti, zaita steklo/mape; v 15. stol. za koloriranje risb, razcvet rokoko in impresionizem. Slikanje s rticami, z modeliranjem; dodatki vezivu olja, voski (spremenjen karakter). Enostavna umetnina. 1.3.4. SLIKE NA PLATNU Slike na platnu razirjena zvrst; od 15. stol. platna nosilci. [Temeljnik=nosilec]. Veji formati od lesenih tabel. Samostojne/del kompozicij. Razline tehnike slikanja, sestavljena umetnina (podokvir, nosilec/temeljnik, klejna vez/zaita, podsnova/preparatura/grund, barvna plast, zaitna plast, okvir). Podokvir, za stabilno namestitev platna; les iglavcev, zagozde, prene/krine ojaitve, oblike, nagib notranje povrine.


10 of 42 2.2.2007 18:38

Prerez letvice podokvira.

Oblike podokvirov. Nosilec platneni - laneno, konopljino platno, juta, bomba, sintetine tkanine; osnova/votek, tevilo niti, vrste tkanja. Klejna vez pomemben len; vez platno podsnova, zaita obeh. Podsnova podlaga za grajenje barvne plasti, sestava klasina/dananja, nanaanje, napake. Barvna plast estetska komponenta nosi likovno sporoilo; sestavljenost pigmenti/vezivo, grajenje predrisbe, imprimitura, podslikave, pentimenti, alla prima, pastoznost, pozlate/posrebritve,, vezivo/tehnika, suenje/zorenje; pribor: ploe/stoci za ribanje barv, posode za barve, paleta, opii, slikarske palice, slikarska stojala (ateljejska/terenska).

Stratigrafija slike na platnu (plasti v prerezu).


11 of 42 2.2.2007 18:38

Zaitna plast iti barvno plast zrak, svetloba (UV, IR), umazanija; kakovost, staranje. Okvir zaita/okras. 1.3.5. SLIKE NA LESU Slike na lesu stara slikarska zvrst, razirjena povsod, samostojna ali sestavina kompozicij. Do 15. stol. primat. Omejeni formati tea, nestabilnost lesovin; razline tehnike slikanja. Sestavljena umetnina (nosilec/temeljnik, klejna vez/zaita, podsnova/preparatura/grund, barvna plast, zaitna plast, okvir). Nosilec lesena deska ena/ve [tabla tabelna slika]; izbor, vrsta reza, ojaitve (letvice/parketae), vezave (utor/ep),

Transverzalni rez Radialni rez Tangencialni rez

Stratigrafija klasine slike na lesu.

A leseni nosilec;


12 of 42 2.2.2007 18:38

B tenka klejna plast; C podsnova (veplastni nanos), pastiglia, gravure v podsnovi, aplikacije; D izolacije, imprimiture, predrisbe,; E pozlate, posrebritve, gravure, punciranje, tremoliranje, pressbrokat, barvna plast - podslikave, finalizacija; F zaitna plast.

Nepravilno in pravilno sestavljanje dveh desk. Levo - nepravilno sestavljenideski. Neenakomerno krenje desk (srni del je gosteji in se manj kri,beljavni pa se bolj kri), nivojske razlike. Desno dva naina pravilnegasestavljanja: srni : srni, beljavni : beljavni.

Stienje desk - ep in utor. Leva deska ima ep, desna deska ima utor. Moni e drugi naini stienja desk - mozniki.

Vezava zlepljenih desk - vezi na lastaviji rep (dva tipa). e drugi bolj ali manj zahtevni naini vezav desk. Vezi zadrijo celovitost table, e popusti lepilo na stiku desk.


13 of 42 2.2.2007 18:38

Parketiranje slike na lesu. Ojaitvena letvica (trd les, neprilepljen, gibljiv) narobe T - preno na stik desk. Drala/vodila (mehak les, neprilepljen) so lahko drugane oblike.

Uinek hladne (zelene) imprimiture v primerjavi z belo podsnovo; tonski uinek premaza z rdeo barvo - ablonirani ornament. Punciranje na pozlati. Gravura v podsnovo pred pozlato. Tehnika pastiglia.


14 of 42 2.2.2007 18:38

Pastiglia na originalu.

(Deformirana) ablona izhodina risba - raport.


15 of 42 2.2.2007 18:38

Primer slike na lesu (ikona), s poglobljenim sredinskim delom. Rob uinkujekot okvir; na irih okvirih podobe; okvir kot ojaitev slike.

Letvici v lebastem utoru ojaitev slike zaradi krivljenja/usloenja deske.Neprimeren poseg! Klejna vez pomemben len; vez les podsnova, jakost raztopine odvisna od gostote/vpojnosti lesovine; klejni premaz zaita obeh (les/podsnova).

Vloek zdravega lesa namesto izrezane gre. Desno nain premostitve(berbrckung) gr, smolnih epov ali stikov dveh desk. Podsnova podlaga za grajenje barvne plasti, sestava


16 of 42 2.2.2007 18:38

klasina/dananja (Alpe, kamena kreda, Bizanc), nanaanje, napake (vezivo, debeli nanosi, suenje); povrinski videz Barvna plast estetska komponenta nosi likovno sporoilo; sestavljenost pigmenti/vezivo, gravure v podsnovi, izolacije, imprimitura, grajenje predrisbe, podslikave/finalizacija, pentimenti, alla prima, pastoznost, pozlate/posrebritve, lazure, zlati lak, vezivo/tehnika, suenje/zorenje; pribor: ploe/stoci za ribanje barv, posode za barve, paleta, opii, slikarske palice, slikarska stojala (ateljejska), pribor za pozlato.

Leseni poslikani strop slika na lesu. Uporaba ablon; figuralika. Zaitna plast iti barvno plast zrak, svetloba (UV, IR), umazanija; kakovost, staranje; Zapon lak. Okvir zaita/okras; pri slikah na lesu bolj izjema.

Predrisba; skicoznost, srebrna igla, opi, gravirana predrisba; pozlata pred


17 of 42 2.2.2007 18:38

slikanjem (podlaganjem); pozlata/barva-slab oprijem/luenje.

Leva tretjina neno podslikavanje (verdaccio); srednja tretjina modeliranje; desno finalizacija (lazure, tratteggio rigatino, tratteggio a puntino). 1.3.6. STENSKE SLIKE 1.3.6.1. TEHNIKA FRESCO BUONO (BUON FRESCO, AL FRESCO) Tehnika fresco buono ali prava freska je najkvalitetneja oziroma najstabilneja stenska slikarska tehnika. Temelj vezava pigmentov (zameanih v apnenem cevtu) z apnom iz sveega/presnega ometa. asovno in geografsko razirjena tehnika. Pogosto dodelana v secco tehnikah. Kombinirane in meane t. .

Primera figuralnih stenskih slik v fresko tehniki dodelanih v secco


18 of 42 2.2.2007 18:38

tehniki.

Primer dekorativne stenske poslikave v fresko tehniki (kmeke freske).

ablonirani vzorec rekonstrukcija; desno marmorni (slikani) vzorec.


19 of 42 2.2.2007 18:38

Stratigrafija prave freske klasina oziroma idealna zasnova. V slovenskem prostoru navadno dva do trije ometi.

Zasnova stenske slike: karton risba motiva v merilu 1 : 1 in barvna tudija motiva, v zmanjanem merilu obiajno 1 : 10.


20 of 42 2.2.2007 18:38

Prva dekorativna poslikava arhitekturnih lenov (Slovenija); desno sinopija (arriccio), predrisba, vtiski in gravure (intonaco).

Predrisba, podslikava, vtiski/gravure; finalizacija, akcenti/finese.

Giornate ali dnevnice na stenskih slikah v tehniki (praviloma) prave freske razsenost v enem zamahu slikanega kosa slikarije (hitro suenje ometa asovno omejevalo slikarja); pontate razsenost slikarije v viini enega platoja delovnega odra. Pomen ometov (zahod, vzhod polnila), gaenega apna (istost, starost, zmrzal); razmerja med polnili (agregati) in vezivom. Barvna plast; sestavljenost pigmenti/vezivo, obstojnost pigmentov (alkalnost veziva); videz vtis akvarela (vendar z uporabo belih pigmentov); suenje/zorenje (CO2); specifinosti tehnike pozlate/posrebritve.


21 of 42 2.2.2007 18:38

Pribor in sredstva: posode za barve, paleta, opii, slikarske palice, kartoni, ablone; pigmenti, apneni cvet. 1.3.6.2. APNENA TEHNIKA Apnena tehnika osnova so apneni belei na suh (secco) omet, pigmenti vezani z apneno vodo ali apnenim cvetom. Znailnosti: pokrivnost, svetleji toni, neobstojnost.

Levo prava freska (fresco buono), desno apnena tehnika. 1.3.6.3. SECCO TEHNIKE Secco tehnike so stenske slikarske tehnike z razlinimi vezivi; od tod imena tehnik klejna t., kazeinska t., oljna t., jajna t., smolna t., oljno-smolna t.,. Znailnosti: kritne in nekritne barve, tudi intenzivni barvni Toni (odvisno od veziva) ob (tudi) gravurah, vtiskih, pozlatah/posrebritvah e aplikacije reljefnost slikarij. 1.3.7. ZGRAFITO [SGRAFFITO] Zgrafito tehnika (ital. sgraffiare strgati, ostrgati); Italija 15./16. stol. Preteno fasadna dekoracija trajneja (?) od slikanih stenskih slik. Osnovna tehnika: omet + barvni premaz/oplesk. Odpraskanje opleska do ometa, po predlogi. Zahtevneje: dva obarvana ometa. Odpraskanje zgornjega ometa do spodnjega, po predlogi. e: ve plasti obarvanih ometov. Odpraskanje ometov po plasteh v skladu s predlogo. Razvranje po materialu: apneno-peeni, mavni, glutolinski, Razvranje po tehniki: rtni, ploskoviti, reljefni (enobarvni), brueni (beton - brusilke), slikoviti (delno strganje mehkobe), naneseni (reljefno nanaanje barvnih o.). Izvedba, orodja: praviloma strgamo mehke omete (adhezija o.); zanke, strgala, lopatice, noi, Opomba: celino slikarstvo.


22 of 42 2.2.2007 18:38

1.3.8. MOZAIK Mozaik je Iz malih barvnih kamenkov ali steklenih kokov sestavljen ornamentalni ali figuralni okras (v tlaku, na steni idr.). - [LCZ 1973]. Mozaiki tudi iz drugih materialov opene, keramine kocke, steklaste mase (smalta,...),Razne kamnine, najpogosteje beli, rni, obarvani apnenci, marmorji. e druge kamnine lepi barvni toni. Vloki - kovine, poldragi/dragi kamni, kosti, Najve talnih mozaikov, poredkoma stene, loki, oboki, polkupole, kupole. 1.3.8.1. Izhodini tehniki: obloga iz prodnikov in terrazzo [Mezopotamija, Grija, Rim, Bizanc]. Pavimentum (lat. pavire - trdno/mono zbito) - iz mavca ali kombiniranih gradiv (mavec, apno,...) estrih; brueno, opleskano/poslikano. [Slovenija estrih = jenterle/jeterle]. Terrazzo - drobljeni/drobni pesek/prodec. Lithostroton talna tehnika - veje nepravilne/pravilne kamnite ploe (gr.: lithos - kamen, stratos - nasut, nastlan). Mozaik med najstareje umetnike tehnike. Beseda mozaik??. Grko musaikon [mosaike tehne] in museion po latinskem opus musivum [musivum opus] (izraz od konca 2. ali zaetka 3. stoletja pred Kristusom). Arabsko [mozaik], musuvak - okraen. Latinsko musaea - s koljkami, kamenki kraene votline/jame - bivalia nimf in muz - opus musaeum. Tesselarius - izdelovalec talnega mozaika iz kamnitih kock; musvarius - izdelovalec stenskega mozaika iz


23 of 42 2.2.2007 18:38

steklastih kock, smalte, zlatih (pozlaenih) kock. Srednji vek - musaicum, mosaique, musykke, mosaick mozaine tehnike. Domenico Ghirlandaio jim je pravil pittura per leternita (slikarstvo za venost). 1.3.8.2. Poglavitne tehnike: 1.3.8.2.1. Opus signinum - V teraco vstavljeni neobdelani prodci, obdelane (kalane, rezane) kamnite, tudi keramine kocke. Opus signinum izrazito enostavna rtna

dekorativna tehnika. Znana e v Griji.


24 of 42 2.2.2007 18:38

1.3.8.2.2. Opus tesselatum - Iz obdelanih kamnitih kock tudi keramine/opene. Velikost 0,5 do 2 cm, ponekod 1 do 1,5 cm. Mona odstopanja. Grija od polovice 3. stoletja pred Kristusom. Raziril v antini Rim in po rimskem imperiju.

1.3.8.2.3. Opus vermiculatum - po vermiculus rviek, v obliki rvikov. Specifika - drobcene kockice ali tenke obarvane steklene paliice. Premer do 1 mm. Paliice okoli 3 mm, dolge do 12 mm. Fuge nezaznavne. Kombinirana z opus tesselatum.


25 of 42 2.2.2007 18:38

1.3.8.2.4. Opus sectile (sectilia pavimenta) (lat. secare - rezati. Pravilno oblikovane do 30 cm velike kamnite ploe; agane, rezane, bruene; kvadratne, trikotne, esterokotne, osmerokotne, rombne/romboidne, okrogle. Ploini mozaik.


26 of 42 2.2.2007 18:38

1.3.8.2.5. Inkrustacija (crusta - skorja) Oblaganje sten s kamnitimi ploami debeline od 4 do 5 centimetrov. Na koncu poravna/obrusi. Vitruvij poimenuje tako vse stenske obloge: omete, poslikane tuk obloge. Od 2. polovice 1. stoletja po Kristusu dragocene kamnite ploe.

Inkrustacije, intarzije in opus sectile - kosmatskatehnika - arte cosmatesca, Rim/okolica med1100 in 1320. Kamnoseki Cosma(s).Geometrini vzorci - sistem kronic. Velikeploe, ploice, kamnite kocke.

1.3.8.2.6. (Kamnita) intarzija - Vlaganje kamnitih, drugih vlokov v poglobljene dele trdne


27 of 42 2.2.2007 18:38

kamnite osnove. Se poravna/obrusi. Vlagali tudi barvaste kite. Mavne intarzije e v Egiptu. Intarzija predvsem okras sten. 17. stoletje zamenjava -scagliola in tukmarmor.

Opus tesselatum


28 of 42 2.2.2007 18:38

A - Kocke - tesserae (tesserulae, tesselae).B - Izravnalna plast za vlaganje kock, iz gaenega apna in fine kamnite moke.C - Nucleus - Podlona plast, trdno zbita apnena malta z drobci zdrobljene keramike in/ali opeke (tudi fina opena moka). Primerljiva z intonacom pri stenskih slikah. Razmerje gradiv: 3 deli apna in 1 del agragatov (polnil).D - Rudus - trdno zbita apnena malta z drobci prodnikov in openega zdroba. Primerljiva plast z arricciom pri stenskih slikah. Razmerje gradiv: 2 dela apna in 3 deli agregatov polnil). E - Statumen - Temeljna plast, trdno zbita plast iz prodnikov (do za pest debelih kamnov). Primerljiv z nosilcem - zidom pri stenskih slikah. Pri stenskih mozaikih je za to plast dejanska zamenjava - zid. F - Glina - nekaj centimetrov debela trdno zbita plast gline (kot izolacijska plast); Vitruvijev ideal je ne opisuje. G - Solidum - navlaena in trdno zbita


29 of 42 2.2.2007 18:38

zemlja in/ali odpadni material Mozaina zgradba (po Vitruviju, De architectura, 1. stol. pred Kristusom) -Vitruvij ne govori o plasti gline - hidroizolacija. Grajenje: talni stenski, predloge, kartoni, sinopije, neposredno posredno (lepljenje na papir). 1.3.10. SLIKANA OKNA [VITRAJ od fran. VITRAIL] Steklo = kremenev pesek + pepelika (lug) pri 1400 oC. Danes tudi akrilna stekla (umetne smole) in sintetine Barve (visoki lesk). Karolinka doba, romanika, gotika, renesansa, 19. stol. (historicizem, romantika), 20. stol.; v 15. stol. podobno tabelnem slikarstvu. Francija, Nemija, Italija, Holandija, Anglija, Ornamentika, figuralika, heraldika. Sakralni, profani objekti.

Risba, senenje/modeliranje, toniranje


30 of 42 2.2.2007 18:38

Zaetek sestavljanja vitraja Tehnika, tehnologija: osnutek risba (karton, 1:1) rezanje stekla risba senenje/modeliranje toniranje korekture vstavljanje v svinec cementiranje - ojaitve s kovinskimi palicami vgradnja v okenske odprtine. Barve keramine se vgejo v steklo; razline temperature za razline pigmente najprej vije temperature nato nije.


31 of 42 2.2.2007 18:38

Kopija Original Kopija 1.3.11. MINIATURNO SLIKARSTVO


32 of 42 2.2.2007 18:38

Shematini prikaz slikanja knjine slikane iniciale (miniature).

Enostavna knjina iniciala. Pisave likovni element. 1.3.12. SLIKE NA STEKLU, KOVINAH Slike na steklu Slikanje na steklo oziroma stekloslikarstvo; na hrbtni strani, od akcentov k detajlom in ozadju (obratno


33 of 42 2.2.2007 18:38

zaporedje od obiajnega slikanja). V noveji dobi pleksi steklo. Slike na kovinah (kovinskih nosilcih); baker, elezo, cink; Slaba oprijemljivost, oljna tehnika. Slike na drugih nosilcih (papir, karton, lepenka, lesonit, vezana ploa,...); obutljivost, potrebna zaita nosilca pred vplivi olj iz barv. 1.4. KIPARSTVO [SKULPTURA , lat. SCULPTURA; PLASTIKA po gr. plassein - oblikovati]. Kiparstvo = trodimenzionalno likovno izraanje; tehnika/nain dela modeliranje, vlivanje, klesanje, rezbarjenje, tolenje (torevtika); gradiva glina (keramika), vosek, kovine, kamen, les, kosti,


34 of 42 2.2.2007 18:38

Pomen gradiva za nain izraanja: granit, peenjak, glina, les, Izkljuno delo avtorja (primer kip v lesu,), delo s sodelavci

(osnutek/bozzetto, model, odlitek). Samostojna plastika, kompozicija (oltarni nastavki), arhitekturna plastika (okras, zlasti tukaturna). Izrazne monosti: nepobarvana plastika [enostavna likovna umetnina], polihromirana (polikromirana) plastika [sestavljena likovna umetnina]. 1.4.1. LESENA [nepobarvana] PLASTIKA Rezbarjenje kipa ali reljefa iz enega kosa lesa ali iz zlepljenega lesenega bloka. Kakovost lesa (listavci, iglavci); vrste lesa (lipa, oreh, topol, hrast, tisa, bor, cipresa, pupan,); povrinska obdelava (hrapavo, polirano, lueno,). 1.4.2. LESENA POLIHROMIRANA [polikromirana] PLASTIKA Polihromacija kot zaita ali likovno izrazno sredstvo. Kakovost lesa (listavci, iglavci polihromiranje!); vrste lesa (lipa, oreh, topol, hrast, tisa, bor, cipresa, pupan, - geografska razvrenost); povrinska obdelava (hrapavo, globoko rezbarjeno izguba ostrin preparatura/grund) .

Prikaz izdelave lesene polihromirane plastike. Priprava lesenega bloka: lepljenje, odstranjevanje gr; rezbarjenje: delovne naprave/orodja, , dolbenje, votlenje odvzem mase (krenje, raztezanje)risanje, grobo rezanje, fino rezanje, obdelava z rapami; priprave za polihromiranje: premoanje, klejanje, kameni grund [sever], kredni grund (veplastni - bruenje), aplikacije [presbrokat, okraski], pastiglia, gravure pred zlatenjem, pozlate/posrebritve, lazure, gravure, punciranje/tremoliranje,, imprimiture, poslikanje [podslikave, finalizacije rtkanje, lazuriranje, graviranje (sgrafito),],


35 of 42 2.2.2007 18:38

zaitni premazi [les, polihromacija (srebro!)].

Kompozicija oltarni nastavek in samostojna plastike


36 of 42 2.2.2007 18:38

Iz ve kosov lesa izdelana plastika; sled vpenjala rezbarske strunice.

Mozniki za sestavljanje ve kosov lesa; sled prvotne (kasneje zbledele) barve oltarne arhitekture.


37 of 42 2.2.2007 18:38

Pritrjen rezbarjeni detajl oltarnega nastavka; oznaka pripomoek pri sestavljanju oltarnega nastavka.

Pastiglia povrinska reljefna obdelava podsnove/grunda; imprimitura, ablonski vzorec, pastiglia, pozlata, lazure, gravure, punciranje; ostanek kraka pozlaene papirne zvezdice (aplikacija).


38 of 42 2.2.2007 18:38

Hrbtna stran kipa narejenega iz manj kakovostnega lesa v enem kosu; vrezana oznaka (inicialke mojstra?); atributi sestavine plastik.

Strjena kri tehnika pastiglie; slikani roni okras draperije.


39 of 42 2.2.2007 18:38

Originalni zapisi na hrbtni strani umetnine.

Sekundarni zapis renovatorja.

Restavratorska dejavnost v Sloveniji je zaivela polneje in bolj strokovnourejeno ele po drugi svetovni vojni. Zaelo se je ustanavljanje oddelkov za


40 of 42 2.2.2007 18:38

restavriranje v posameznih ustanovah, ki so se ukvarjale z varovanjem inohranjanjem nepremine ali premine dediine. Med prvimi je bil ustanovljenrestavratorski oddelek v tedanjem Zavodu za spomeniko varstvo LRS, zodsekom za slike in odsekom za plastike.Dananja organiziranost restavratorske dejavnosti je bolj iroka in popolneja.Restavratorske enote se ukvarjajo z ohranjanjem, preuevanjem, nego invzdrevanjem; skratka s konserviranjem in restavriranjem kulturne in naravne dediine.Velik del kulturne dediine predstavljajo likovne umetnine. To so kiparska inslikarska dela v razlinih tehnikah, kvaliteti in razlinih razsenosti. Strokovnojih razvramo na slike na platnu, slike na lesu, slike na drugih nosilcih,stenske slike, mozaike, leseno (polihromirano) plastiko, kamnito(polihromirano) plastiko ter zahtevneja dekorativna likovna dela.Vsa ta dela, vse te umetnine, ki so nepogreljivi del kulturnega bogastva in somaterialni temelji narodne samobitnosti, so potrebna nenehne skrbi. Le tako jihbomo mogli zapustiti zanamcem zgledno vzdrevane in ohranjene.Za to skrb pa rabimo strokovno izobraene in usposobljene strokovnjake, ki sovei konserviranja, restavriranja, nege in vzdrevanja zaupanega narodnegabogastva.Likovna dediina ali likovne umetnine so nepogreljivi del vsake kulturnedediine. Lahko so samostojni subjekti ali kot sestavina drugih zvrsti, naprimer kot del stavbne dediine, arhivske in knjine dediine ter kot del muzealij.Glavnino tvorijo samostojna kiparska in slikarska likovna dela tervisokokvalitetne dekorativne sestavine kulturne dediine.

RESTAVRATORSKI POSTOPKI (izbor) SONDIRANJE Postopek (navadno) destruktivnih preiskav. Sondiranjestenskih slik (recentni ometi, belei); sondiranje preslikanih slik ali kipov,potemnelih lakov, umazanije,....Indikativno sondiranje - ugotavljanje prisotnosti originalnih substanc.


41 of 42 2.2.2007 18:38

Sistematino (mreno - rtno, tokovno) sondiranje - ugotavljanjerazsenosti originalnih substanc. IENJE Del restavratorskega posega pri katerem predmet oistimoumazanije. Pogosta je napana raba tega termina, kadar govorimo oodstranjevanju. Primer: istiti potemneli lak. ODSTRANJEVANJE Postopek pri katerem odstranjujemo neelenesestavine neke umetnine ali neelene dodatke. Primer: preslikave,neustrezne retue, neustrezni kiti, , potemneli lak, umazanija, dodelave,... UTRJEVANJE Postopek s katerim z ustreznim sredstvom utrdimoposamezne sestavine umetnin. Primer: utrjevanje pulverizirane aliodstopajoe barvne plasti, utrjevanje nekoherentnega ometa, utrjevanjeoslabelega lesenega nosilca,... INJEKTIRANJE Postopek s katerim praviloma pritrjujemo odstopljenedele ometov podmehurjenih stenskih slik, pritrjujemo odstopajoe deleslikovne (barvne) plasti slik na lesu,... FACING Postopek (in sredstvo) zaasne zaite povrine licapokodovanih umetnin, delno ali v celoti. Pri snemanju stenskih slik,dviganju mozaikov, transpozicijah slik na platnu ali lesu,...je to zaasninosilec. Veplastno prelepljenje lica obravnavane povrine umetnine s kosi(japan) papirja, gaze ali platna s pomojo ustreznega reverzibilnega lepila. BACKING Postopek kot facing, a za hrbtno stran umetnine. V primerusnete stenske slike ali dvignjenega mozaika ter transponiranih plasti slikna platnu in lesu govorimo o armaturi. DUBLIRANJE/RENTOALIRANJE Dubliranje je postopek podlepljanjaslik z dodatnim platnom zaradi ojaitve oslabelega ali monopokodovanega originalnega nosilca. Rentoaliranje (reentoaliranje) jezamenjava oslabelega ali mono pokodovanega platnenega nosilca znovim platnom (dejansko trajna transpozicija). KITANJE/PLOMBIRANJE Postopek zapolnjevanja pokodovanih delovslikovne plasti ali lesenih in kamnitih nosilcev z ustreznim sredstvom(razpoke, plitve pokodbe). Plombiranje je zapolnjevanje globljih pokodbz veplastnim nanaanjem kita in navadno z ustrezno predobdelavoplombiranega mesta.


42 of 42 2.2.2007 18:38

RETUIRANJE Postopek estetske obravnave pokodb praviloma barvnih(slikanih) povrin z ustreznimi barvami. Gradnjo retue delimo na fazopodslikavanja in fazo finalizacije retue z lazurami ali rtkano oziromatokasto (tratteggio a rigatino, tratteggio a puntino) KOPIRANJE V restavratorstvu postopek izdelave posnetka ogroenegaoriginala zaradi njegovega zavarovanja. Kopija zamenja original naogroeni lokaciji. TRANSPOZICIJA Prenos poglavitnega dela umetnine na nov nosilec.Poznamo transpozijo celote ali dela ter taasno ali trajno transpozicijo.DISLOKACIJA Zaasna ali trajna prestavitev nepreminih umetnin(stenske slike, mozaiki, javni spomeniki) na drugo lokacijo. Trajna zaradiogroenosti in zaasna v primeru olajanja drugih del. Primer: zaasnadislokacija stenskih slik zaradi zahtevnega gradbenega posega. Primerjajdislokacija stavb. Opomba: tudijsko gradivo Umetnostne tehnike in restavratorstvo je pripravljeno za tudente umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Gradivo ni dokonano, ni e recenzirano, lektorirano in ni podprto z ustrezno referenno literaturo. Je intelektualna lastnina avtorja. Ljubljana, maja 2002

Documents

UMETNOSTNE TEHNIKE IN RESTAVRATORSTVOoddelki.ff.uni-lj.si/umzgod/um_tehnike.pdf · sredstva in slikarske podlage različne tehnike« (po: Leksikoni Cankarjeve založbe – Likovna