VENE Knjiga

7/21/2019 VENE Knjiga

1/102

Prof. dr ore Radak

Dr Predrag Gajin


2/102

Edicija: Svet medicineNaslov:Proirene vene

Atri: Prf. dr r Rada, Dr Prdrag GajinIzdaa: PARAL, BgradZa izdaaa: Ptar Jti

Raizaija: GEMP, BgradPrelom i priprema: Milo Kaurin

Tira: 500 primraaPrvo izdanje

Bgrad 2008. gdin

ISBN 978-86-83335-21-3


3/102

PROIRENEVENE

Prof. dr ore RadakDr Predrag Gajin

MeDIcINSkI FAkulTeT uNIveRZITeTA u BeoGRADuINSTITuT ZA kARDIovASkulARNe BoleSTI DeDINJe

klINIkA ZA vASkulARNu hIRuRGIJu


4/102


5/102

5

Proirene vene

PREDGOVOR

objnja na spadaj najrasprstranjnij bsti pt. Ba zbg

tga j n t znam njiim zrima, dijagnstii i nj na ndjn.

Smisa njii j da nam pmgn razmanj grpbsti. osim tga, na pati da bd t j mg jdnstanijii nrtniji satdaa za n ji tra pratin rnj sg pr-bma sa nama.

obin s bjnja na ptnj fazi ignri, a dmaj fazi sapjam mpiaija pjajj s irainani sptiizam pgdmgnsti nja.o prdrasd im da tnim. Naim: bjnja na mg bitinasdn sjna, ai msta fataizm nma bzirm da s mbi-naijm mdiamntzng, ziang i irrg nja mg pstii

dbri i trajni rztati.

u t nja r j bitn da paijnt razm sj bst i da priatigi rdsda trapijsi prdra da bi sjim atinim mdprin iznj.


6/102

6

Proirene vene

UVOD

Prirn n (varizitti - raziitg stpna) znaajn taaj

it saj drgj ni i sam trtm mar pt ppaij.

hrnin bjnj na (raziitg bia - Pbtrmbsis, Tr-mbpbitis) pstji sa sm sb srdnji gdina.

vnsi s (us nsm) prti, ii s razi sag 37-g

drasg ana ppaij srdni jdi.

vi sts ini-pidmi stdij trdi s da s bjnjana dnji strmitta jdna d najrasprstranjniji bsti sarm-ng drta. Nain ita ji sjaa naa iiizaija ima tndnijda ini bjnja na j im. osim tga, stan prdaanj

prsng itng a sarmng a ini da mngi bii

nsi bjnja ji bi ranij stai nzapani dmaj starstipstan inii manifstni. Pri sm tm p ditat stsi mdijarazija s tina psiza ta n sam zdrag i pg ta,pa s sdn tm s i panj braa na nij prmaj nsmrfgij i fnij.

Trba imati na m da s bjnja na bin pjajj sa rajnjbzaznim simptmima i znaima. vrnji t ptnia i stpaa,saj tin i naptst istima ps dg stajanja i sdnja jst pra nspina najaa mgi prbma sa nama. oaiznai pzrnja s naj ignri.

T pjaa idjii prirni na (arizitti) jj aarm. ai tada s prbm psmatra prnstn a zmtsi ndstata, an a bjnj. Ps igdinjg prida ignrisanja bin s

jajaj mpiaij: trmbbitis (paa prni na), btrbza(trmbza dbi na) sa mgm pnm mbijm, drmat


7/102

7

Proirene vene

psdi ns staz i na raj nsa raija. u j fazi s ssrtsa arm i n m diti, ai s mgnsti za iznj smanjene.

ui j bjnj na daj dma sjj prgrsiji, ti smgnsti za trapij graninij, a psdi t. Ba zbg tgarazija s j jdn pgrn rnj a t j da za bjnja nanma a. Ta s na prbitn daganj zbg anja i ignrisanjaprbma nadzj drgi gbita rmn zbg sptiizma, pa iniiizma d bsnia, pa i ni ara.

vnsa bjnja trba na rm dijagnstiati, a ir rprtarmdiamntzni, ziani i irri trapijsi mra pra mg-nsti za ia i dgrna pbjanja sdbin i bsnia.

u t nja r j bitn da paijnt razm sj bst i da priatigi rdsda trapijsi prdra da bi sjim atinim mdpin sm iznj.


8/102

8

Proirene vene


9/102

9

Proirene vene

I ANATOMIJA VENA DONJIH

EKSTREMITETA

Artrij dd r bgat ranjiim matrijama i isnim dprifrni tia, a n raaj r dnsi nptrbn prdtmtabizma i gjn disid.Dsna prtmra i mra priataj ns r i pj j pa gd na pn pstati artrijsa bgatii s isnim isbdii s gjn disida. Zat j artrijsa r sta, a nsa

r tamna.

vnsi sistm dnji strmitta s, iz didatii razga, mpodeliti na tri dela:

Dbi nsi sistmA)Prni nsi sptiB)

kmniantn (prfrantn) n, j pzj prni ic)dbi nsi sistm.

A. Db n ng naaz s ispd miin fasij i ptpnstiprate istoimene arterije

Dbi nsi sistm s, idi d stpaa prma prpni, sastji d:dubokih vena stopala1.

dubokih vena potkolenice2. (n s parn, prat istimnartrij: zadnj gnjan n (. tibias pstrirs), prdnjgnjan n (. tibias antrirs) i isnjan n (.bars, s prnas)

zatkolene vene3. (.ppita) nastaj iz ptni na njiimspajanjm. M ta biti parna i prstir s paran sazatnm artrijm,

zajednika natkolena vena4. (. fmrais mmnis) nastajiz povrne (.fmrais spriais) i duboke femoralne vene


10/102

10

Proirene vene

(.fmrais prfnda). vna fmrais spriais nastaj adirtan prdta ppitan n. vna fmrais prfndadrnira db miin mas natni.Sve gore pomenute duboke vene imaju u odgovarajuim razma-

cima rasporeene zalistke, obino na 1-2 cm.spoljanja bedrena vena5. (. iiaais xtrna) nastaj a dirtanprdta zajdni fmran n iznad prpnsg igamnta.Pjdini atri nad da m da ima jdan zaista. Spajanjm saunutranjombedrenomnm (. iiaa xtrna) daj zajednikubebrenu venu(. iiaa mmnis).

Spajanjm zajdnii bdrni na nastaj donja uplja vena(v. cavainfrir) ja ddi r d dsn prtmr. Zajednika bedrenavena, kao i donja uplja vena ne poseduju zalistke.

Venski sistemi nogu


11/102

11

Proirene vene

opisan db n dnjg str-miteta pripadaju sistemu spoljanje

bdrn n (.iiaa xtrna). Uzadnje-unutranjem delu noge

postoje duboke vene koje su pri-toke unutranje bedrene vena (

. iiaa intrna).To su gornje idonje sedalne vene( . gtasprirs t infrirs) i zapornevene(. btratria). Sdan izaprn n s spjn izm

sb, ai i sa pritama btn izatn n. Mogu biti vaandrenani put kod obstrukcije

natkolenih i bedrenih vena.

B. Prni nsi spti naazs ptnm masnm tidnji strmitta. o ndrniraj i ptn tii nalaze se povrno u odnosu na

fasij. S n i n gsistma iaj s da ganaprna nsa staba, a t s:

1. velika potkona (safenska) vena

noge (v. saphena magna).viasafnsa naj najda na ta.

Nastaj isprd mdijang ma-sa, spajanjm na j ddr iz ntranj stran tabana samedijalnim dorzalnim venama

stopala (Arcus venosus dorsalis

pdis). Id ntranjm starnmptni i na, t prdnj-Velika safenska vena


12/102

12

Proirene vene

ntranjm stranm bta. Zatim prbija sitast fasij (fasia ribrsa)i isini an jam (iats sapns) ia s zajdni btnn, bin par m ispd prpns z.

Prit i safns n s d na tri grp:ptn prit: prdnja i zadnja na naA)natn prit: antr-atrana, pstr-mdijan i pmnaB)

safnsa naprit bizini safn-fmrang spja.c)

Npsrdn pr ianja zajdni btn n (safn-fmrani

spj) prima, bin, 4-6 prita.Sve pritoke u blizini safeno-femora-lnog ua se moraju identikovati i podvezati prilikom visokogpodvezivanja velike safenske vene i stripinga, radi optima lnog uspeha

operacije i spreavanja kasnijih (recidivantnih) varikoziteta.

Pritoke safenske vene u blizini safeno-femoralnog spoja


13/102

13

Proirene vene

u ptnm d, i safns n, prati safnsi nr (n.sapns), grana fmrang nra. Priim stripinga safn ms prditi prti nr, t m dati prolazne ispade u sezibilitetukoe potkolenice.

Crvene povrine prikazuju podruje koe sa

moguim prolaznim ispadima senzibiliteta

zbog lezije safenskog nerva

via safnsa na bin ima parijtan zaist na 3-4 m ijdan stani stijani na mst a.

2. Mala potkona (safenska) vena (v. saphena parva)nastaje od

spjanjg raja drzang nsg a, na spjanjj iii stpaa.kr s zadnjm stranm ptni d zatn jam, gd s

naj ia zatn n.


14/102

14

Proirene vene

Mala safenska vena. Strelica obeleava safeno-poplitealno ue.

U uglu Muki akt s lea, Mikalanelo Buanoroti


15/102

15

Proirene vene

Anatomske varijacije povrnih vena

kd 5-10 % paijnata pstji dpa ia safnsa na.1.Maa safnsa na s m iati i i safns n,2.

ptm prni na bta, a i prn i db btn n.u ni safn-fmrang spja pstj brjn arijaij b3.

ni prita. Mg j da s prit iaj fmran n.via safnsa na s m iati fmran n d4.

5 m ispd an jam. Panja - prilikom visoke ligaturevelike safenske vene ne sme se grekom podvezati femoralna vena.

Perforantna vena povezuje povrni sa dubokim venskim sistemom

c. kmniantni (prfrantni) nsi sistm pzj prn sadbim nama. Pstji 150 mniantni na ptni i

natni. Nji razj j arijabian.


16/102

16

Proirene vene

Pstjanj prfrantni (mniantni) na mgaa a i brzdrniranj sprafasijang tia. Na taj nain s prnim namatransprtj sam 10% ri ja s trntn naazi nsmsistm dnji strmitta. Db n, pa transprtj pr 90%

ns ri iz ng. Napomena: normalan tok venske krvi donjihekstremiteta je od periferije prema srcu i iz povrnih vena, prekoperforatora, u duboke vene.

kmniantn n mg biti:

Indirektnea) - t s ma prfrantn n j prbijaj

fasij, a zatim s spajaj sa intramsarnim nama, jdrniraj r db n.Direktneb) - za razi d indirtni, dirtni prfratri s

i i dirtn pzj prn i db n.

Najanij dirtn prfratin n s:

Koketovi perforatori (Cockett1. ) spajaj zadnj n n(grana i safns n) i zadnj gnjan n (. tibiaspst.), j s d dbi na ptni. Pstj donji,srednji i gornjikti prfratri.

Bojdovi perforatori (Boyd)2. spajaj mr i safns

n, ni ntranjg da grnj trin ptni, sappitanm ii tibiprnanim nama.Dodovi perforatori (Dodd)-perforatori aduktornog kanala3. -

spajaj mr i safns n sa fmranm nm niadtrng anaa (ntranja strana dnj trin natni).

Bitno je znati da su povrne vene sistem u kome vlada nizak pri-tisak. Duboke vene su ispod fascije okruene miiima koji imajusvoj stalni tonus, a pri telesnim aktivnostima se snano kontra-huju. Zato su duboke vene deo venskog sistema visokog pritiska.


17/102

17

Proirene vene

Komunikantne vene zbog toga moraju imati funkcionalne zali-stke da bi spreile patoloki (retrogradni) tok krvi od dubokih kapovrnim venama.

Indirektni perforator Direktni perforator


18/102

18

Proirene vene

Najvanije perforantne vene nogu. Gore u uglu: Proporcije ljudskog tela,

Leonardo Da Vinci.


19/102

19

Proirene vene

II GRAA I FUNKCIJANORMALNIH VENA

vnsi sistm dnji strmitta ima da gana zadata:A. vraanj ns ri prma sr (dsna prtmra) iB. Frmiranj rzrara sprij iri ri ji s atiira saj ptrb.

A. Primarni zadata nsg sistma j raanj ns ri prmasr. kada sba stji ii sdi nsa r s mra raati nasprt sii

graitaij. Zbg tga, raanj ns ri iz tini apiara prmasr aaa:

prisst nsi zaistaa1.rad prifrni miia2.traabdminani pritisi3.prmni ngatini pritisa j prtmri4.

B. vn in sistm nisg pritisa, pa s njima nrman nagmiaaa iina ri. Zat n s i a rzrar sprij irins ri.

Rzrar ns ri s prmn prazni zaisn d stpna ziangaansti rganizma (stajanj, tanj, tranj). ui j zii rad

intnziniji ti s ptrb prifrni tia za ranjiim matrijama. u tm saj s iraija brzaa pmpanjm ri iz nsirzrara sran prtmr. Da nma g nsg rzrararganizam s n bi mga priagdjaati na sitaij strmng zignapra jr sr n bi ima djn iin ri za asan rad. Zbgtga s nsm sistm bin naazi 85% irig mnari. ostata j sr i artrijama. v priim stajanja ii tnj dns ri prazi atiniji d iraij.Fninisanj nsg sistma j mg zaajji:


20/102

20

Proirene vene

Rastgjisti i astinsti nsg zida,1.vnsm tns ji s draa radm sra, prmnama priti2.sa grdnm i trb, a i radm prifrni miia,vnsim zaisima ji sjaaj jdnsmran t ri3.prema srcu.

vn spadaj tz. apaitatin rn sd. Nji apaitt spriagaa ptrbama. Na primr; rana s da s pri nagm stajanja iz g paja iina ri nama ng paa za 500m. o j mg zaajji rastgjisti i astinstinsi zida. Sprtn tm, pri pdizanj ng, ista iina ri

s smraa iz na dnji strmitta prma ntranim nama,zaajji tns nsg zida.

Da d tajn j grai samg nsg zida.

vnsi zid sastji s d tri sja:

Gati ntranji sj (Intima),1. eastini srdnji sj ( Mdia) i2.Spjanji, zini sj (Adntitia)3.

Rastgjist i astinst zaisi d srdnjg sja (Mdia). ona ssasoji iz:

a. astini zini aana ja ditiraj rastgjist i

b. gati miini ija j dprins tns i nstriiji na.

vnsi tns zaisi d stpna ntraij miini ija, a tim sdrj i iina ri ja s ni naazi. ui j nsi tnsnii, ti j nsi zid rastgjiiji, a iina ri ja s njjdpnj bi a. Spjanja tmpratra i ni i ti natns nsg zida pa tim i na stpn ns staz na anm iisistmsm ni.


21/102

21

Proirene vene

Graa venskog zida

Histoloki izgled poprenog preseka vene


22/102

22

Proirene vene

vnsi tns, mtim sam p sbi nij djan za raanj nsri prma sr. u t sr pstji sistm ating i pasing pmpanjans ri, i t:

Srana pmpa drnim fazama (dijasta) stara prid1. jima j pritisa j prtmri ngatian. u tj fazi srsisaa ns r iz grnj i dnj pj n.

Prmn pritisaa grdnm i abdmn pri disanj2.(prti dijafragm) i napinjanj prmn ptisj ns rprema srcu.

kntraij snani miia ptni i natni pritisaj3.

spja na nsi zid ptisji r prma sr. oaj fnmnse naziva miinom pumpom. Njg znaaj s binpdnjj. Mtim, injnia j da ntraij miia dja na rsta prifrng sra j intnzin raa ns rprma sr fazama da i tranja. Za adatan rad miinpmp npdna j anst nsi zaistaa i fasij jabmtaa mii.

Prngirana miina natinst, a npr. za rm intrntinnta-ni ta, ddi d ns staz i panja idrstatsg pritisa(pritisa stba ns ri). Pan pritisa s prnsi na apiar,t ddi d traij i izasa tnsti misi prstr, tpt ddi d prazng dma (ta). Zat j d izztn anstiprmn atiirati miin pmp, t s naja psti pr-

tima stpaa gr-d. Ist ai i za imbiizaij (nprtnst) drgrst, a i rani pstpratini t, npr. ps praij prirnivena.

vnsi zaisi s mda najaniji d sistma ji mgaa nsiprt. Zat t ga ni in jdnsmrnim, spraaji da s fazamamiini ntraija r nama n r rtrgradn, isji

prma sr. vnsi zaisi s sastj d da istia. oni s taraj samada j pritisa i na prifriji i mgaaj da s


23/102

23

Proirene vene

Miina pumpa

zalisci


24/102

24

Proirene vene

stb ns ri pnj prma sr. u sdj fazi, a i a j nsipritisa ntranm sgmnt i ng prifrnm, rtrgradnit ri nij mg jr s zaisi atmatsi zataraj. ta s prtrz n prtara n rst jdnsmrn sgmntn atstrad

prema srcu.

vnsi zaisi imaj j jdn an zi g. oni spraajda s npr. pri nagm stajanj r nag sjri p sii graitaij dnj strmitt, t bi d d nagg pada sistmsg pritisasa ratnm nsstim. osim tga, nsi zaisi spraajrtrgradni t ri pri ajanj ii napinjanj. Zbg tga j jasn da

nsi zaisi imaj jdn d jni ga nastan bjnja na.u saj da ni n fnini si drgi manizmi za smraanjns iraij (ji s ganm pasini) pstaj insijntni.

Venski zalisci (valvule)

Venski zalisci (valvule)


25/102

25

Proirene vene

III ETIOPATOGENEZA

VENSKIH OBOLJENJA

osnni zri nsi bjnja s:

Snst i nasdni fatri1.vnsa staza zbg dgtrajng ptrnja2.otnj (insijnija) nsi zaistaa3.otnj nsg zida4.Snst a trmbzi (ipragabinst ri)5.

objnja na s mg inij prasi isaziati raziitim simpt-mima i znaima bz bzira na zr bsti. kinia sia j mrizaisi d tga da i j zaan:

Prni nsi sistm,1.

Dbi nsi sistm.2.

Sklonost i nasledni faktori za pojavu venskih oboljenja

urna snst i gntsa prdispziija za razj nsi bjnjaj pt priana injnia. Pstj razni rni prmaji jiizaziaj sabst zin-tin mpnnt nsg zida i zaistaa.Stni fatri (bjnja) a i prptrnst nsg sistmazana za nain ita (fatri rizia) mg da pripitiraj inimanifstanj znaa ns sabsti (insijnij).

st sami paijnti insistiraj na famiijarnm pjajianj sjns bsti, a bin s ssni i injni da i na dazi p majinjii j iniji. Dazan j da pr d trin jdi ji pat d

nsi bjnja imaj pzitin prdin anamnz.Pbian j dsta stdija jima patist i itmijs


26/102

26

Proirene vene

stdij dazj nasdn sabst zing tia (astini aana)mdij nsg zida i zaistaa, narit ad j pitanj insijnija(arizitti) prnim nsim siima dnji strmitta.

Najkrae reeno: bez postojanja sklonosti, koja je najee nasle-dna, minimalne su anse za pojavu venskih oboljenja, ak ni priekstremnim optereenjima.

Venska staza zbog dugotrajnog optereenja

Dgtrajn ptrnj j taa nrman pranjnj nsg

sistma m da s jai siaj:

Gjaznsti1.Prfsija zani za dgtrajn stajanj i sdnj2.Dgtrajn smanjn mbinsti ii imbiizaij zbg drgi3.

bstili naia (pris ptpti, tsna da itd).4.

Naast, nadn pja s pra aratristin za sarmni stiita.Ba zat s bjnja na mg nazati civilizaciskom boleunag rmna.

Dgtrajn ptrnj na (npr, stajanjm mst, imbiizaija

zbg tram, strtra n zbg pstprating ii pstiradijaingijaanja itd.) ddi d staz ns ri. Naim, bz atiiranjamiin pmp (narit ptn msatr) nma adatngptisianja ns ri sa prifrij prma sr. Dgtrajna prp-njnst na prptrj nji zid. eastina ana s ir dafninansti, a nsi zaisi nprain fnini ad j nsisud proiren.

vr st s daa da staza prnim nama nastan sp


27/102

27

Proirene vene

primarni arizitta ji s sjni rdjnm sab asti-ni mnata nsm zid. Staza m da przrj trmbzprng arizitta ii nsg staba sa pratim trmbbitism.oaj prs ima tndnij da s prpagira sndarnm apziijm

trmba naprdji prma dbim nama. Ta s prna nsatrmbza (Trmbpbits) m ismpiati trmbzm dbn (Pbtrbsis) ja ima mng zbijnij psdi.

Oteenje (insucijencija) venskih zalistaka

Venski reuks zbog insucijencije zalistaka

rs,


28/102

28

Proirene vene

Venski reuks zbog insucijencije zalistaka

vnsa staza ddi d ping pritisa na nsi zid i ns

zais. Sa prirnjm nsg mna zaisi s i n zataraj ptpnsti. listii nsi zaistaa s i n ddirj ptpnsti,pa s d ri raa rtrgradn mst da s stb ns ri risji rtgradn (prma sr). Pritisa d n ispd zaistas j i paa. Zbg tga dazi d insijnij zaistaa jis naaz distanij, jr i ni prstaj da ditj. obin pr pptansi zaista na gani prni nsi stabaa (.sapnamagna), a zatim s prs insijnij iri a prifriji.

Nasdna mpnnta bi mga biti ana prs tazianja fnij


29/102

29

Proirene vene

nsi zaistaa na dirtniji nain. opisani s saji rnnrazijnsti zaistaa (agnzija) ii ndgaraj mrfgij(dispazija). u tm saj i baga nsa staza saj ptrnja(npr, dgim stajanjm) biti djna sa daniranj pra ns

insijnij. osim tga, dazan j da j nrmani sba prsanbrj zaistaa p dgarajm sgmnt i ng dgara-jj grpi paijnata sa razijnm nsm insijnijm. t jfninani zaistaa manj, t i pritisa mra da pdns sai

pstji fninani zaista. Naran, pstji mgnst da s brj,rasprd i mrfgija zaistaa nrmani, ai da j aitt astin-zing srdnjg sja njig zida fninan sabiji ng t j

biajn. ui s zaisi sabiji, ti manja nsa stazami da izaz nji prazn ii trajn insijnij.

Oteenje venskog zida

Izmnjna mdinamia nsm sistm sa nsm stazm izaziapan pritisa na zid n priraji tnja ntranjg sja(Intima) nsg zida. Pana trbnija pri prt ns rim da ti na aitt ndta. Pri tm s d prni ndtniija mg iati raziit raij (atiaija nzima, iprtrja,snst a trmbzi). Za t rm s mdiji dija prnaganaprdija agna t rmti i astiitt nsg zida.

opisani prsi in da s ntranjm sj nsg zida digraasjrsni prs ijaanja, a spjanji sji gb astiitt i

pstaj sni diataiji. Ta nastaj arizn izmnjna na. Sazadbjaanjm nsg zida z njg zadbjanj a i sijntnizaisi pstaj nfninani, pt s njii istii razmi.

otnj nsg zida j bin zr pja arizitta na manjimbnim granama i rtiarni, difzni btazija. Nasprt tm,insijnija zaistaa j razg za prirnj gani nsi

stabaa.obin s a da patgntsa manizma mbinana i rt smg izan psmatrati.


30/102

30

Proirene vene

Snst a trmbzi (ipragabinst ri)

Snst a trmbzi (trmbija) j razg za bjnj (tr-

mbz) dbi na. Znaaj pin agabinsti ri sistmprni na j ratin manj bitan.

Rdf virw j 1856 gdin sistmatiza zr ns trmbz tri grp fatra (tazani Virchow-ljev trijas). vnsa trmbzanastaj zbg mbinang () ii izang (r) pstjanjasdi fatra rizia:

vnsa staza,1.otnj (zija) nsg zida,2.Pina snst ri a agisanj (ipragabinst).3.

vnsa staza i zri njng nastana s pisani.otnj nsg zida m da nastan sp tram, inazinidijagnstii prdra ii sp praija. Bitn j imati idda saa zija nsg ndta staja za sbm prin ja jsna atiiranj prsa agaij.

kagaija j zii prs sa ijm da spri rarnj sajprd rng sda, a istrmn da s nrmanim nstimairiraja r zadri tnm stanj. Zbg tga j npdn da

pstji n rgisana ranta atinsti pragantng i trmb-itig da g sistma. Pragantni inii saj atiaijdd d staranja trmba. Nasprt tm; trmbitii iniispraaj nptrbn i ttn staranj trmba, a mg da izaz injg rastaranj.

Pina snst ri a agisanj (ipragabinst) mbiti rna ii stna. Staranj trmba nsm mn mbiti prnt ntranjim ii spjanjim manizmm. A jatiaija againg manizma zana za zij nsg ndta


31/102

31

Proirene vene

radi s spjanjm iniijanm prs. u tm saj trmb nastajprizidn, a asnij s sndarn iri zaisn d rst, aizaij istnzinsti prng sgmnta rng sda.

Pana iina i atinst pragantni iniaa (trmbiti, bri-ngn, fatri agaij itd.) m spntan da dd d trmbz.Smanjna iina i atinst trmbitii iniaa (antitrmbin III,c prtin, pazmingn itd.) ta zrj njn zgraanjri. oa nastai nsi trmbi s n mg bjasniti prdm zidaniti ranijim pstjanjm staz. oni nastaj ndgn. U tom sluajunee biti dovoljno samo da se lee posledice venske tromboze, ve se

redovno moraju kontrolisati i korigovati koagulacioni poremeajikoji su uzrok oboljenja. U suprotnom e se epizode venskih trombozaponavljati.

vnsa trmbza pstaj inii jasna t a j ptpn zapjn(diran) mn n d ii (magistrai) na. Distan snagmiaa nsa r i pjajj s izran t.

Frmiran nsi trmb j pri dana rastrsit i aba zan za zidrng sda. T j faza jj j mg da s d trmba tai i

pnsn rnm strjm naprai pn mbij (embi pmnm).Ps 5-10 dana rana s da j trmb siran za nsi zid. Zbogtoga je u akutnoj trombozi dubokih vena neophodno apsolutno

mirovanje u navedenom periodu.Nan tga zapinj dgtrajniprs brziranja (ijaanja) trmba.


32/102

32

Proirene vene

uloGA TRuDNoe u NASTANku veNSkIh oBolJeNJA

Ambris Par, fransi irrg iz XvI a, pisj pzanstarizni na sa trdnm. n j za sbm imaj jdn ii

d trdn imaj zna nsi bjnja 20-30% ng nj nis radja. Nan tr ii istr trdn, bjnj na szapaa 40% ng anagnj grpi nrtinja. osim tga, priznai pstjanja arizitta s 33% saja zapaaj tmpr trdn. oi pdati nam pitanj: aa j znaaj trdnza pja nsi bjnja?

Trdna m da ti na ispjaanj prdispniraji fatra zapja nsi bjnja zat t:I. hrmnsi stats tm trdn trpi i prmn (siaij)II. Panj trsa sa razjm pda ri pritisa na abdminanrgan.

I. hrmnsi i mtabii stats tm trdn s mnja.

1. Prgstrn (rmn tg ta) s ptm trdn prizdi panj iini. Pd njgim tiajm ntranji sj trsa

pstaj pgdan za impantaij mbrina. u asnijj fazi prgstrnrgi astinst zida trsa ta da s njgim irnjm mgaanrmaan rast pda. Mtim, ist rm, prgstrn dj i naastiitt aana mdij nsm zid. A s ima id da trdna

pritism pda na i n izazia izsn dz ns staz,

jasn j da prgstrnm izazana snst na a irnj, sbasa prdispziijm, dsti d pja arizitta.

2. Sa drg stran, rmni trdni ddi d stanja iprag-binsti.Hiperkoagulabilnost u trudnoi

se opisuje kao stanje kompenzo-vane diseminovane intravaskularne koagulacije (DIK). Do nastupa

3. trimestra graviditeta, registruju se poveani nivoi faktora koagu-lacije II, VII, VIII, IX, i X, kao i brinogena (FK I), dok su nivoi


33/102

33

Proirene vene

antitrombina III (AT III) i proteina S smanjeni. Dalje, mogua jeinhibicija brinolize, putem inhibicije sistema aktivacije plazmi-nogena bilo poveanim nivoom inhibitora aktivatora plazminogena

(PAI-1 i PAI-2), proizvedenim od strane placente, ili supresijom

aktivatora plazminogena na nivou endotelne elije. Egzogeni estro-geni, pak, smanjuju nivo AT III, poveavaju nivoe FK VII i X,

smanjuju venski tonus, i poveavaju viskoznost krvi. Agregacija

trombocita u odgovoru na trombin se takoe poveava sa povea-njem nivoa estrogena.

AMBROISE PARE (1510-1592.), francuski hirurg iz XVI veka.

II. Razj pda i panj trsa izsnj mri ddi dmprsij na iijan (bdrn) n i na dnj pj n. Pri tms pni intraabdminani pritisa paa iminii pzitinitiaj tra-abdminan miin pmp na rtanj ri prmasr. osim tga, trba imati id da s pri raj trdn pnaiina iri ri pa za jdan itar. Samim tim nsidpi s pniji ng bin, a snst a nsj stazi j izranija. Za

trdn j aratristina pjaa prirni na na i i abijama,a psdia prirnja pdndan i arn n.


34/102

34

Proirene vene

Leonardo Da Vini, Fetus u materici.


35/102

35

Proirene vene

o n pripadaj si n iija intrn. Ps praja s inna spntan p.

Pjaa arizitta tm trdn nij zna za zbn.

Naim: ina prirni na j s, narit pri raj trdnmg zapaziti, nan praja spntan izaa, r d par ndja(3-6). Sam arizitti ji zastaj ni msi nan prajamg s razmatrati a prbm ji traj.

u trdni j apstn zabranjna ptrba rani antiaganata(Syntrm, Farin itd.) zbg dazan tratgnsti (dd d tnja

pda).


36/102

36

Proirene vene

ANTIBeBI PIlule I oBolJeNJA veNA

Antibbi pi sadr rmn ji inibiraj prs aijspraaji ta trdn. u im piama naazi s mbinaija

strgna i gstagna. oi rmni simiraj rganizm nstanj j j sin ptnj trdni. Pokazalo se da uzimanje ovihpilula poveava sklonost ka venskim trombozama verovatno preko

hormonskog uticaja na koagulacioni sistem.osim tga, strgnm da izaz pani astiitt (rastgjist) nsg zida. Tas razija nsa staza sa tm, sajm tin i zamra ngama.o smtnj s na j s ima prirn n.

Dirtna zrna za izm pja prirni na i zimanja anti-bbi pia niad nij ptrna. Jasn j sam da s pd tiajm piapgraa stanj paijntinja j s ima izsni znaansi bjnja. Zat s tm pra tri msa zimanja piasatj da n j imaj ptn zna bjnja na prdzmmr zatit smis nnja astini arapa ii pstajanja astingzaja. Ps tga rana s da s rganizam priia na zgrdnrmns ft i mdiamnata.

Najnovije studije su pokazale da kontraceptivne pilule ne izazi-vaju varikozne vene.

Antibbi pi s sam p sbi n mg prgasiti za zr nastanadb ns trmbz. Mtim, a s pristni ranij pmnti fatri

rizia za nastana db ns trmbz njna pjaa s m brzatizimanjm pia. Pnj s rana psbn zbijn fatr rizia.

Najniji prprati ji s rist za zatit d njn trdn sadrmng manj iin rmna. Zat s rana da j nji mgi n-jni fat na pja db ns trmbz minimaan. Ipa, pjaai najmanji znaa nsg bjnja tm zimanja antibbi pia

znai da s trba dri dajg spraanja trdn na aj nain.


37/102

37

Proirene vene

IV DIJAGNOSTIKA

VENSKIH BOLJENJA

Da bi s nsa bjnja mga spn iti mram i na rmtriti. osim tga, mram triti zr da n bi sm bzspn iiposledice.

oa da jdnstana zata prasi nij ta a ispniti.

Sa jdn stran, pri znai nsi bjnja s st pdnjj.Smatraj s bazaznim. Sa drg stran, asnj fazi, psdi i

mpiaij nsi bjnja j t raziati d zra.

Da bi sm s mgi smriti na nj nsi bjnja trba dif-rnijan dijagnstii isjiti sta zr ba i gra ngama(rmata bjnja, ismijs bst dnji strmitta, dijab-ts angipatij i drga intrnistia bjnja).

Za prizn mrf i fninan dijagnsti nsi bjnjamm primniti:

Anamnezu1.

Fiziani prgd (Inspija i papaija)2.utrazn ispitianj3.Radibringnsi tst4.

Manometriju5. Ptizmgraj6.Fbgraj7.


38/102

38

Proirene vene

Anamneza

Razgr izm ara i paijnta trba da bd trn i isrpan.lar mra da sazna:

kj tgb ima paijnt, ad i a s s n pjai?1.Da i s tgb tanjaj ii pgraaj sa rtanjm?2.kj nsti pgraaj tgb (tp rm, zi3.

zamaranj, dgtrajn stajanj)?

Istrija bsti pdrazma:Pzi da i pdrazma nnj trta, dgtrajn stajanj i/ii1.

sdnj?Da i s paijnt priatnm it pn r i/ii bai sprtm?2.Da i j bi ti prda ii praij?3.Brj i t trdna?4.uzimanj antibbi pia i drgi a?5.Ranija bjnja na i ja (arizitti, trmbbitis,6.

btrmbza)?epizd pni mbija i drgi mpiaija nsi7.

bjnja?ka s na ranija bjnja na i nji ntan8.

mpiaij?Simptmi i znai bjnja drgi rgana (sr, pa, artrij,9.

bbrz, jtra, dijabt i drg ndrin-mtabi bsti)?

Prdina anamnza:

Pjaa nsi bjnja d rdbin (rditji, dda, baba, brat,1.sstra)?

Pjaa mpiaija nsi bjnja, jji mbij2.pa?

osta nasdn bsti famiiji?3.

Fiziani prgd (inspija i papaija)

Psmatranj (inspija) dnji strmitta jj anaiziranj


39/102

39

Proirene vene

nsg sistma i psdia bjnja j s daj idti. Inspijapdrazma psmatranj stjm i m sta. Pregled u lee-em stavu nije dovoljan jer je neophodno da se opservira izgled vena

pri duem delovanju sile gravitacije (stajanje u mestu).

Trba bratiti panj na:

Izgd, rst (primarni, sndarni), rasprd ( gani1.nsi stabaa, rtiarni itd.) i napnjnst arizitta stjm sta.

Prisst aani mpiaija (atni i rnini2.

trmbbitis a i psdi na nj i).Prisst ta, rnia i bn stjisti (dba nsa3.trmbza).

Znai pstbtrmbting sindrma sa drmatim4.miaijama s d ns raij.

Papaija pdrazma da s paijnt naazi m paj i daj rasiran. lar papira ba dnja strmitta p d stpaaprma prpnama. Issni bg pri aj papaiji m da saznamng :

kaitt (mpiani, nmpiani) i stnzinsti1.arizitta,

Tstri i ptng tia (stazni drm (ip)drmitis,2.m),

Prisst sabi msta na fasijanim mtaima (insijntni3.prfratri),

Prisst papatrn stjisti miiima (atna dba4.nsa trmbza; Homans-ov znak),

kaitt, antitt i astiitt ta d pstbtrmbting5.sindrma (pr na tin tnja i difrnijana dijagnza staizra ta).

Papaija mra biti dziran izdna. Grb pritisa na db mii


40/102

40

Proirene vene

m da prn trmb saj db ns trmbz, sa sdst-nm pnm mbijm.

Na papaij s nadzj mrnj bima na simtrinim i tipinim

mstima ptni i natni. oi pdai siti za mparaijsa anagnim rztatima ps mdiamntzng, irrg ii zia-ng nja.

Fiziki pregled donjih ekstremiteta nikad nije kompletan bez pro-cene stanja arterijske cirkulacije. Fbg mra da papira iastira magistran artrij dnji strmitta na tipinim mstima

(a.fmrais, a.ppita, aa.tibias antrir t pstrir). osim tga ajprgd s n sm zariti bz rat prn ang rmatgprgda (prtjist i ntani izi zgb) i nrg srtana ntan prisst nragija, isiagia itd.

Astaija j psbn ana saj smnj na pstjanj art-rinsi sta bi g tipa. Astaija mra da prati ita tartrijsi magistraa dnji strmitta zajn sa stpam.

Fninani tsti

Inspija i papaija s stanj da nam pr infrmaij ganm mrfim asptima bjnja na. Fninani tsti s izdda bi sm di d pdataa fniji nsg sistma. oni mampti iz rmna ad j ninazina i inazina dijagnstia nsi

bjnja bia saba. Danas s fninani tsti st zanmarj.Nji mst i danas trba da bd jasn. oni nam mg pritiinfrmaij na sn ji m mi da izbgnm n ninazini inazin issstiiran prdr. Ta mm paijnta daptdim nptrbng matrtiranja i sprim nptrbn tr.Pmnm sam fninan tst ji s zadrai sj iniiznaaj i atnst:


41/102

41

Proirene vene

FRIDRICH von TRENDELENBURG,

nemaki hirurg, 1844-1925.

1. Trndnbrg- tst

Paijnt i na ima. Isprn ng pdi d sprang paja.

varizitti s pri pdizanj ng prazn. u m paj s pstajapsa prd prpn. varizitti s n napniti a s fni-nani zaisi na mnantnim nama, a i nan stajanja. A sprfrantn n insijntn priim stajanja pritisa dbimnama s pati ta da s r rtrgradnim tm prprfratra sia prn arizitt. A s nan stajanja sinpsa i d d nagg pnjnja arizitta iz prsimang da

i safns n znai da s njni zaisi insijntni. Naja jinsijnija zaistaa i safns n njnm d biz a db fmran n.


42/102

42

Proirene vene

2. Prts- tst

Paijnt stji spran. lar pstaja ps iznad ii npsrdnispd na. Nan tga s arizitti spntan prpn rj. N

sidaji ps paijnt pinj da da. Tm priim s nabriarizitti prazn. T znai da nsa pmpa fnini, a samimtim i da s zaisi dbi na sijntni, a da s mniantnn intatn (fninan). Mm zajiti da s tm sajarizitti primarni.3. lwnbrg- tst

Tst si za dtij atn db ns trmbz. Paijnti. Na ptni ar pstaja mantn za mrnj artrijsgpritisa. Ptm s na agan nadaa. u saj atn dbns trmbz paijnt d pritisa d 100 mmhg stitisnaan b; anagn hmansm zna.

4. Swartz- zna

Paijnt stji. lar pstaja prst na jdan d naji arizitta.Zatim izdi prsij (anj) prd prpn, tam gd s nazirdiatirana ia safnsa na, npsrdn pr njng ianja dbn. A s na distan pstajnm prst mg stiti prnti taasi

prsij, t znai da s izm i taaa zaisi insijntni.Ta mm zajiti tini insijnij i safns n istnzinsti i zija t j d znaaja za prgnz.

Fninani tsti s jdnstani, brz s izd, bz mpiaijai tra. Nji ndstata j t nis stanj da daj priznijpdat :1. stanj dbg nsg sistma2. mrfgiji, stpn, aizaiji i dini tng sgmnta


43/102

43

Proirene vene

Ultrazvuno ispitivanje

opisan mtd ziang prgda mg da pr bij prizndnisani infrmaija nsm bjnj. u im brj saja

iz b pras a dbijni pdai s djni za pstajanjdijagnz i frmisanj trapijsg pana.

u saj da nam infrmaij j mm dbiti anamnzm, insp-ijm, papaijm, astaijm i fninanim tstima nisdjni mram s pstiti sstiiranij dijagnsti mtd.obin s radi sitaijama ad im:

Prizn da difrniram prmaj ni dbg1.nsg sistma (dba nsa trmbza, nadatna fnijazaistaa),

Da aizjm insijntn mniantn n,2.Da ptrdim ii isjim sndarn arizitt i3.

pstjanj pstbtrmbtii sindrm,

Da ispaniram stratgij i tati irrg zaata.4.

Ultrazvuno ispitivanje je metoda koja nam u ovim dilemamauspeno pomae. Radi se o bezbolnoj, jednostavnoj, jevtinoj,neinvazivnoj i pouzdanoj metodi koja ne optereuje pacijenta.

vnsa Dppr-sngraja s zasnia na rgistranj i anaiziranjrgistrani trazni taasa. utrazna snda s sastji iz datransdjsra. Transdjsr ji mitj trazni taas trba da bdpd gm d 45 sa rnim sdm. utrazni taasi s rtjd irii stia (ritriti) nsj ri. Zaisn d brzin iaitta prta ns ri, inti nrgij ritrita, mna imns brzin frmira s aratristini rtrni taas (Dpprsift). utrazn-Dppr ispitianj nam pra mgnst za

mrnj nsi prta prnim i dbim nama.


44/102

44

Proirene vene

Duplex scan. Crvenom bojom prikazan je tok venske krvi u zajednikoj femoralnojveni, dok je plavom bojom prikazan reverzni protok kroz insucijentno safeno-

femoralno ue u veliku safensku venu

Pri ispitianji prni na risti s psa, a trazna sndas pstaja tan iznad n. Prtni m rz n j sinrnsa rspiratrnim, a psbn sa frsiranim rspiratrnim, prtima.utrazni signa s pjaaa pri frsiranm spirijm, a gbi

pri frsiranm inspirijm, zbg prati prmna intratraangpritisa.Dppr sngrafs ispitianj dbg nsg sistma izdis ta m paj. kd mptn pstrij dbn (dba nsa trmbza) gbi s tiaj disanja i frsiranirspiratrni prta na nsi prt ji j gba znaajn snin.Za priznij drianj msta zij primnjj s mprsija

prstm p sgmntima. A j dba na prazna trnt distanmprsij nastpa pjaanj signaa nsg prta, a psdiaddatn ptisn si. ui s izm trazn snd i msta


45/102

45

Proirene vene

digitan mprsij naazi mptna zija digitanm mprsijms n mnja aitt nsg prta.

Insijntn mniantn n s mg primnm Dppr-

trasngraj indntiati i marirati. T j s za njiprizn raanj priim praij. Za ispitianj paijnt j sdm paj. eastina psa s pstaja prsiman dnia mniantni na. ona traba da spri rtrgradni prtrz insijntn prn n. Ptm s snda pstai tan iznadmsta gd jm pstjanj insijntn mniantn n.Iznad ps s primni snana manna mprsija na db

n. A s snda naazi iznad insijntn mniantn ndbim jasan zna rtrgradng prta, ji s iz dbi naprnsi mniantn n iji zaisi n fnini. Da bi smdbii ptn map sijntni i insijntni mniantnina mram sistmatsi prtraiti ita dnji strmitt i niana pisani nain.

Dppr-sngraja m da idntij i artrins st. u tmsaj s n pn rj dirtn iz artrijsi grana ii artrijsistabaa. krija nsg prta saj artrins st pstajsina artrijsj riji.

Dpx-trasngraja j stanj da pri prizn mrf pdat.ona prizn, sa ism spin i snzitin m da pi idmntj snimm db ns trmbz (aizaij, psg i

aitt trmba), ranaizani trmb asnijj fazi, fnij zaistaapri vasaa gd itd.

Radiobrinogenski test

Radibringnsi tst j jdna d di mtda trianj tr-mbz dbi na. Stina mtd j graianj radiatini

iztpa bringn, ji j ndan za frmiranj trmba.


46/102

46

Proirene vene

Manometrija

Dirtn mrnj nsg pritisa j inazina dijagnstia mtda,ja s sastji baianj attra prn, db ii mniantn

vene. Izvodi se u specijalizovanim ustanovama.

Pletizmograja

Ptizmgraja j ninazina dijagnstia prdra, ja s zasniana mrnj dnsa zaprmin i pritisa nama.

Flebograja

Fbgraja (ngraja) j rntgni nain priazianja nsisda z primn ntrastng srdsta. Prvu ebograju su izveliBeberich i Hirsch 1923. godine.Radi s najgzatnijj mtdi izaiziranja nsi prmaja.Mtim, bzirm da j:1. Bna i nprijatna,2. optrja za paijnta,3. Pzana sa mgim anim i ptim mpiaijama,

primnjj s sam saj da:1. Ranij nadn dijagnsti mtd nis bi djn i/ii2. A s panira rnstrtini zaat na dbim nama.

Fbgraja s prma nain brizgaanja ntrastng srdsta dina:

Intravensku1. (ja m biti ascendentnaili descendentna),ua) ascendentnojngraji, nstrastn srdst s brizga

prn n stpaa i psti da s ppn n ng abi s priazaa njia anatmija. Pranjm ta ntrasta prsimanm smr, idntij s nsa anatmija i triaj

ntana pstrija, trmb, ii drg abnrmansti.Descendentnab) ngraja pdrazma brizgaanj


47/102

47

Proirene vene

ntrasta rtrgradn, z pranj rsa.Intraosalnu2. (transsan) iIndirektnu3. ( ntrast s baj pr artrij)

Descendentna ebograja. Prikazani su kompetentni zalisci povrne butne vene.

Fbgraja s m izsti stinim brizgaanjm ntrasta rzattr ji j n pasiran pnijm. osim tga, snimanj s nmra izditi srigrafsi s m primniti sin-bgraja iibinmatgraja. Sin-bgraja pra mgnst dinamig

pranja rtanja ntrasta, a i anaiziranj ns fnij z

iznj fninani tsta.


48/102

48

Proirene vene

Indiaij za bgraj s:

Dba nsa trmbza ja s n m djn prizn1.dnisati ninazinim dijagnstiim pstpima,

Pstbtrmbtii sindrm ad pstj ini indiaij za2.rnstrij dbg nsg sgmnta.

Prna fnij dbi nsi zaistaa saj da pstj3.indiaij ra rnstrtini zaat na insijntnim aama.

Idntianj afninani mniantni na j 4.biti irri n, a n mg s ptpn dnisati ninazinimmetodama.

otrianj masirang arita pn mbizaij, ja j5.ina inii manifstna i riana.Angidispazij, artrins st, mangimi, ns6.

tazij, primarna sniana bsrza, sindrm tning (difrnijana dijagnza).

kntraindiaij za bgraj s:1. Apstn: trdna.2. Ratin: prstjist na ntrastna srdsta, dmpnzanasrana bst i drga bjnja ja mprmitj pti stats tida j mgnst dajg irrg nja imitirana.

Ostale dijagnostike metode

Pnad j npdn da s in i sstiiran prtrag, npr.mpjtrizana tmgraja (cT) ii narna magntna rznana(NMR).


49/102

49

Proirene vene

Flebograja: akutna okluzija, tromb je lokalizovan u

povrnoj butnoj veni

CT: parijetalni tromb donje uplje vene.


50/102

50

Proirene vene

V KLINIKE MANIFESTACIJEVENSKIH OBOLJENJA

opti izraz bjnja na pdrazma:A. objnja prng nsg sistma iB. objnja dbg nsg sistma.

Najznaajniji inii bii bjnja povrnih venasu:

Prirn prn n (varis),1.

primarni arizitti,a)sndarni arizittib)

kmpiaij arizitta: trmbza i zapajnj2.(Trmbpbitis), rarnj, sndarn drmat zij insa raija (us nsm).

Najanija bjnja dubokih venasu:

Dba nsa trmbza (Pbtrmbsis prfnda)1.Komplikacije duboke venske tromboze: pluna2.

embolija (Embolio pulmonum),te hronina venskainsucijencija i postebotrombotiki sindrom (Syndromapostphlebothomboticum)sa psdinim otokom (Oedema),

staznim dermohipodermitisom (Dermohypodermitishypostatica)i na raj venskom ulceracijom (Ulcus venosum).

PRoIReNe PovRNe veNe (vARIceS)

Prirn prn n (varis) s da naji bi nsi

bjnja. varizn n s diatirani, istanjni, ngirani i izijaniptni nsi sdi.Pjajj s a ptna prirnja na id mr ii ra


51/102

51

Proirene vene

bin si i i ma safnsvene.

varizn n s d na:

1. spider (pai) nevuse-tele-angiektazijes mdiinsi nazi,predstavljaju dilatirane venule

2. retikularne n (manji arisi,ispd 4mm), prdstajaj diatiranprit iim stabima.3. trunkalni variksi, i d 4 mm,

s diatirana staba safnsi na.

varizitti s jajaj sa sdimsimptomima:

1. osaj tin i zamra ngama,2. osaj naptsti ptniama,3. entn b prmnstran iigri istima pri miranjTrba napmnti da pjdini

paijnti sa izranim ariznimnama nmaj tgb.Priim prgda paijnta sa ari-zittima ar zapaziti zna:1. Pstjanj fbtazija i ari-

zitta sa ii bz psdinimpiaija,2. entan t ptni istpaa. Napmna: sbjtintgb i bjtini naaz s pg-raaj pri dm stajanj, sdnji zagranj, a baajaaj da-

njem.

Varikozne vene


52/102

52

Proirene vene

Prma snnm zr razij s:

Primarni arizitti, ji nastaj zbg rn (r) iiA)stn sabsti nsg zida ii insijnij zaistaa, pri m

s db i prfratin n an.Sndarni arizitti, ji nastaj a psdiaB)

insijnij dbi ii prfratini na.

Primarni arizitti

Primarni arizitti ii prni nsi stabaa i njii ganigrana j najrasprstranjniji bi bjnja na. Pstj tri iptz zr primarni arizitta:1. vaarna insijnija2. Sabst nsg zida3. Artri-nsa mniaija

Da naji zr pja primarni prni arizitta j pp-tanj zaistaa i i ma safns n (Insftinti .sapna-magna-; Insftinti .sapna- para-), t j pri sgrisa Tr-ndnbrg. u tm saj s arizitti pjajj na iim nsimstabima i/ii njiim ganim granama.

Trunkalni variksi Teleangiektazije


53/102

53

Proirene vene

Varikozne vene

via safnsa na s naazi ptn na ntranjm asptptni, t s i arizitti na njj i njnim pritama manifstjna ntranjj strani ptni i natni. Maa safnsa na snaazi na atranm aspt ptni, pa s i arizitti njngsia ir spjanjm stranm ptni. Nmpiani primarniarizitti bin nis bni. ota ptnia nma. Db i

mniantn n s an.

obzirm da j snni zr g bjnja naj rdjna(nasdna) sabst nsg zida i zaistaa, n s naj pjajj prim naznaama madsti. u srdnjim gdinama ii nanpraja s i arizitti ir p ptnii i natnii. A saj tip arizitta n i, prgrsija j brza i stnzina. Razijajs imprsini arizitti d itag dnjg strmitta sa rninmnsm stazm njima. u asnijj fazi jajaj s s pizdtromboebitisasa pratim dermatolokim lezijama(m) i na


54/102

54

Proirene vene

raj venskom ulceracijom.Primarni arizitti prni na id mreastih (retikularnih)formacijas nt ri bi. u m saj ia safnsa na m biti

ana. Rtiarni arizitti s mg pjaiti na bi m dptni i natni. vratn j pitanj urodjena slabost zidamanjih venskih grana. Manifstj s bin srdnjim gdinama.Rt prgrdiraj pra zbijniji mpiaija, ai j njiirr nj nzaan jr s ni rtg zida, t i jtmjit dstraniti i sti s ridii.

Phlebectasiae- teleangiektazije, spider nevusi(pgrn, aii:ppai nsi apiari) jajaj s id zzdasti ii nastiptzni a j izgdaj a prirn, prpnjn i naprsni. Ni atri smatraj da s pt n radi bjnj na(arizittima) da j pitanj psbna bst na zanaza mtabizam itamina. Mg s pjaiti i a najaa zbijnijimanifstaija nsi bjnja. obin s jajaj na sa spjanjstran natni i ptni. Pnad s srtrapijm, madaimaj snst da s istm bi ja na ssdnim mstima.

Sndarni arizitti

Sndarn arizitt izazia:

Zastj dbm nsm sistm (ranij pizd trmbz1.dbi na, tmri ari, stn artri-ns st itd.)

Insijnija prfratini (mniatini) na2.urn anmaij (kipp- Trnanay i Pars Wbr3.

sindrm)

uzr pja sndarni arizitta j naj zastj dbm

nsm sistm (bin zbg db ns trmbz).


55/102

55

Proirene vene

Teleangiektazije

ka psdia razija s pptanj zaistaa mniantni na tada s rtrgradnim rtanjm ri razija staza prnim nama,sa psdinim arizittima. Naizgd s sndarni arizitti nrazij d primarni. Mtim, snni prgd azj na t

dgaaja: naim pr s s jaii znai pptanja dbi na, a ta psdia nastai s i prni arisi. u trnt ad s aapaijnt jai ar paran przistiraj simptmi i znai staz


56/102

56

Proirene vene

dbm i prnm nsm sistm. Zatn j prai da s prinj psdia n smj zabraiti zri.

Sndarni arizitti s za razi d primarni prani tm i

bm ptni i/ii natni. osim tga, asnijj fazi pstjsvi znaci postebotrombotikog sindroma.

Sndarni arizitti na bazi insucijencije komunikantnih vena(Insftinti . mmniants s. prfrants) jajaj s zbgsabsti njii zaistaa ii sabsti fasijang mtaa. Insijnijamniantni na mgaa rtrgradni t r (iz dbi

prn n). oi arizitti s irani na mstima gd s binnaaz mniantn n (ntranja i zadnja strana ptni, n-tranja strana ptni). st s jajaj mbinaiji sa primarnminsijnijm prni nsi stabaa. Mtim, treba ih imatiu vidu kao poseban problem jer je esta greka u praksi leenjepovrnih varikoziteta bez obraanja panje na stanje komunika-ntnih vena. Pri tome, insucijencija perforantnih vena je u stanju da

izazve teke oblike hronine venske staze sa velikom verovatnoom

za otvaranje venskih ulceracija.

Sndarni arizitti s pristni nim uroenim sindromima.Sindrm kipp-Trnanay aratri iprtrja ng, arizitti iapiarn mafrmaij tipa mrj prt-ina. Za razi d pmntgsindrma, Pars Wbr-m sindrm s prd arizitta iiprtrj strmitta jajaj artri-ns mafrmaij. Trba

napmnti da paratini trtman arizitta sindrm kipp-Trnanay ima dbr prgnz, dns na Pars Wbr sindrm,gd pstjanj artri-nsi sta mprmitj sp stirpaijarizitta. Ni atri rj da s ba sindrma raziit mafrma-ij istg gntsg prmaja.


57/102

57

Proirene vene

Syndroma Klippel- Trenaunay

kmpiaij arizitta:

Trmbza i zapajnj (Trmbpbitis),1.krarnj (spntana rptra ii prda),2.Psdin drmat zij,3.vnsa raija (us nsm).4.

Pstjanj arizitta stara s za razj ita srij mpiaija,a najznaajnij s:

1. Prni trmbbitis (Trmbpbitis sprtiais)

Trmbza i zapajnj arizitta (Trmbpbitis sprtiais,

varipbitis, varitrmbsis) nastaj a pra psdia dg-trajng pstjanja prirni na. Naim, arizn izmnjnj


58/102

58

Proirene vene

ni pstji staza i/ii zija nsg zida, a t j idana pdga zarazj trmbz i trmbbitisa. Narit a s pjai ddatniiritiraji fatr (snst a trmbzi, prtran snanj, prda,prnaprzanj, jd insta itd.).

Naji zri pa prni na s:

ptrba i.. ania, attra, a i injija d narmana1.(ganm grnji strmitti).

prni arizitti dnji strmitta.2.stanja ipragbinsti3.

trama i infija4.

Dijagnza prng trmbbitisa bin n prdstaja prbm. la-n s primj t, rni i bna stjist inamirang (trmb-zirang) arizitta ji pstaj rn prbjn. Pnad s jdiniamaintnzin ng, d ti paijnata, paa na mstima i.. pristpa pr-idi, t j sadnna inspija isti npdna. u sajima spra-

ij (sptii trmbbitis), jaja s drtaia i fbrinst.

Prna paa, bz spraij, smatra s bzaznim, samgraniaajimprsm. Mtim, pjdin stdij s paza da s pr 10% pai-jnata prs sa prni na dnji strmitta iri na db n. aj pazan da j par pst mga i mir mbizaija pa. Zatoje neophodno da se neinvazivnim metodama, pre svega ultrazvunim

pregledom, iskljui irenje procesa na duboki venski sistem (uglavnomza donje ekstremitete).Intrsantn j da s prna paa mng iri na db n pr mniantni na, ng dirtn prpagaijmprsa d safnsi na i njii spja (safn- fmran i safn-ppitan ).Spini bii prng trmbbitisa

Jadix j 1845. gdin pri pisa migratrni trmbbitis. T j stanjpran rrntnim paama prni arizitta.


59/102

59

Proirene vene

Armand Trssa, fransi ar, 1856. gdin pisj pzanstmigratrng trmbbitisa i maigni bjnja abdmna (Trousseau-ovznak).

ARMAND TROUSSEAU

(1081-1867)

Francuski doktor


60/102

60

Proirene vene

Mondorova bolest. hnry Mndr, fransi irrg, 1938. gdinbjajj saj trmbbitisa tra- pigastrian n. Bstj rta, bnigna, njasn tigij. Znaajna j jr m dsti ddijagnsti zabn sa drgim, zbijnijim, bjnjima dj.

lnj

kd in paijnata djna j nzratina trapija, tipa anjanjai.. brania, ani bzi, nstridni antiimamatrni i(and 100 mg). Miranj nij npdn. krisna j ana ptrbaparinidni rma. Upotreba elastine bandae se preporuuje

tek po sanaciji upale. u saj sptig trmbbitisa, npdnaj ptrba antibitia, sizija zaang sgmnta, z rdntoaletu rane.

Na dnjm strmitt, naprdanj bitisng prsa prmasafn-fmranm ii safn-ppitanm spj s zbrinjaa pd-zianjm i stripingm zaan safns n, a bi s spriaprpagaija dbi nsi sistm. Pnad j npdna i ptrbanismarng parina za pdn primn.

P sanaiji pa prirni arizitta satj s dnitin irrzbrinjaanj.u saj prng trmbbitisa bz jasng zra, satj s pr-trag na ipragbinst ri, a d pja rrntng, migrirajgtrmbbitisa, npdna s ispitianja na tni maignitt (zbg

mgg Trssa- sindrm).

2. Krvarenje iz varikozitetam da nastan zbg spntan iitramats rptr istanjn, drm(ip)drmitii izmnjn i istanjng nsg zida (r). s daa (mir)tramastrmitta. Minimana trama m da pr sr nprimtn, ada ipa izaz rptr arisa. o rarnj m itan da grzi

pacijenta.


61/102

61

Proirene vene

Npr., vij Britaniji j 1971. gd. dadst i jdna sba prminazbg banan, ai ptnijan fatan, mpiaij prirniarizitta. kraarnja s mra trtirati a itn irr stanj. Sadrg stran, pra pm j izztn aa. Npdn j ne paniiti,

komprimovati mst rarnja, elevirati ekstremitet(zbg smanjnjans iprtnzij), t pasirati astian zaj. krarnj s binspntan zastai. Pnad j npdn i jdnstan, ambantn,irr zbrinjaanj.

3. Dermatoloke lezijes asna psdia mpiani arizitta.Insijnija prnm nsm sistm ddi d ns ipr-

tnzij (pin nsi pritisa). Pin nsi pritisa, sa sj stran,dovodi do otoka, ji j pt aizan gnja i pas t ni. ka i ptn ti naji trp rninm nsmzastj. A t dg traj, ptn ti s brozno menjai gbiastinst (lipodermoskleroza). crna rna zrna izaz m-isi prstr, raspadaj s, nji pigmnt mgbin s mnja i daji i ptnm ti distan ptni aratristin mr prb-

jenost (hiperpigmentacija), t j aratristin za prrznistadijm. ka trpi atrn prmn, st j pruritus (svrab), ai upale- dermatitis (dermatitis hypostatica, indurativum, ecce-

matoides), celulitis. u 10% paijnata, nagmiaa s aijm ptn ti. knan, ps miniman tram ii infij nastajrania, razjdina, t jst venski ulkus.

4. Venska ulceracija (Ulcus venosum)j trminana prmna i

ptng tia rninm nsm zastj.

Naji zr rning nsg zastja, dnsn ns iprtnzij,pa samim tim i nsi sa, s raniji atai trmbz dbina (psttrmbtsi ii pstbitii sindrm). Mtim, primarnainsijnija prfratini na, a i prni na, ta mda dd d pja nsi sa.


62/102

62

Proirene vene

Venski ulkusi


63/102

63

Proirene vene

vnsi s j tipin aizan mdijang gnja. Pnad,d sabsti ma safns n, s s m naaziti i spjanjggnja. vnsi si s raziit iin i bia, naj piti,

pnad bzbni. ona a j aratristin izmnjna zbg ranij

pisani prmna (prrzn stanj).

Levo: lipodermoskleroza

Desno: venski ekcem

karatristin j iin taranj i zajianj sa. Sndarnbatrijs infij taaj zajianj. Mada j nj dgtrajni t, rt s fatan mpiaij tipa amptaij strmitta,sptig a ii nastana arinma- Majrin s.

Najanija star d pja bi g sa ptni j da s trijzr, dnsn da s drdi da i j s vaskularnogili nevaskula-rnogpra. vasarni si mg biti arteriskog, venskog, ii


64/102

64

Proirene vene

rt, limfnogpra. Artrisi si s izazani insijnijmartrija ng i nji nj ima primat. Zbg tga j papaija artrija,mbinana p ptrbi sa snijim dijagnstiim prdrama,bazna d pja sa. Pstji mgnst pja meovitih,

arterio-venskihsa.lnj j dgtrajn, mpsn, st nspn.

Npdna j astina bandaa, a i prijanj sa z trtman drmatim prparatima (rtistridi, antibitii, patrmbin).Sistmsa primna ttraiina j ma spna nj nsisa, a pdrazma s prmna antibitia na sn naaza brisa

i antibigrama.

S igijns-dijtts mr j s prprj za prnij inj nsi bjnja s pdrazmaj. Pjdini atri smatrajda brinitii, prstagandini, trnta i antisidansi imaj sj mst sanaiji nsi sa.

Treba naglasiti da samo hirurke procedure mogu ostvariti dva

osnovna cilja leenja, odnosno izleenje ulkusa i spreavanje pojave

recidiva. Sam s praijm psti spraanj nsg rsa,ji j zr nastana sa. Ako je uzrok venske hipertenzijeinsucijencija povrnih vena, iste se veoma jednostavno i usponooperiu.Naast, insijnija prng nsg sistma j najrizr ns iprtnzij i nsi sa.u saj insucijencijeperforativnih i dubokih vena,ji s ganm jajaj inij

prasi, sutina operativnih metoda se svodi na prekidanje patolokogtoka venske krvi kroz spojne (komunikativne) vene.


65/102

65

Proirene vene

VI TERAPIJA POVRNIH

VARIKOZITETA

Trapija prirni na dnji strmitta zaisi d bima i stpnazaansti nsg sistma patim prsm. Gani patispstrat insijnij sa tri nsa sistma (prng, mniantngi dbg) j staza i nzii rs ri. kmptan trapijsi fattrba da bd smrn a tanjanj staz i spraanj rtanja tari brntg d zig. lnj primarni arizitta prngsistma j irr. Mtim, irnjm prsa drg d nsg

sistma i brnt, stara s ptrba i za drgim trapijsim ftima.Naj primnjiani mtdi nja s mg pditi na:

Konzervativne mereA)Injin trapij (Srtrapija)B)hirr njc)

A. KONZERVATIVNO LEENJE

knzratin nj j najstariji mtd nja. Pnad s nritinristi sitaijama ada trba ptrbiti drg mtd nja. Mtdnzrating naina nja prni arizitta s:

astina mprsina bandaa1.primna mdiamnata2.primna igijns-dijttsg rima i atiiranj miin-3.

ns pmp.


66/102

66

Proirene vene

1. elASTINA koMPReSIoNA BANDAA

hiprat, ta mdrn mdiin, pri prprj ptrb mpr-sin banda trtman arizni na, d czs prm

star r risti anni zaj za nj nsi sa. D danas jptrba astin banda staa najbji i najrainaniji mtdnzrating nja.

Hipokrat, otac moderne medicine Celzus

M biti primnjna a snni ii dpnsi mtd nja pratin

trtirani bsnia ii ni ji s ni srzantnim srdstima.Spjanja mprsija ja s psti nnjm astin bandaptpma nsm sistm ng mprsijm prirni na,prnijm ta i amaij intrstiijan tnsti, a aaai rad miin pmp ija j aija stinsa za ns iraij.ona ta smanjj ns staz i iprtnzij prnim nama.Spraa irnj arizn izmnjni na i razj trni prmna

mi tia ptni, a ta ptpma i imfni prt.

Danas s nj arizn bsti ptrbjaaj razni mprsini


67/102

67

Proirene vene

zaji, ji s prizd s raziitj irin i dini, sa raziitimprimsama gm, d ga im zaisi stpn rstgjisti. kaa s fatmprsij psti ps pstajanja zaja zaisi d rst zajngmatrijaa, d stanja artrijsg, nsg i imfng sistma ng, a

i d trniransti miia.

Zavoj se postavlja ujutro u postelji, na eleviranu nogu, d j nmata na nzi ii j t nznatan. Zaijanj pinj d prstij stpaa.A s i prsti dmatzni, zajm trba i nji prriti. Pstajanjzaja na stpa j rn, ta da nardni rg n pria i d

pin prtdng rga. Pr sng zgba prijanj s baja

spiran id smi. Ispd i iznad na zaijanj s nastajarn. Pritisa prsimanim dima ptni trba da jnt sabiji ng distanim. Priim pstajanja zaja mra sditi rana da pjdini pji n bd si zatgnti. Trbatiti da s zaj pstai jdnamrn. Naj s psa stajad ra ptni, a p ptrbi m s zaiti a nga d ispdprpn. Za dziranj mprsij j ptrbn drn isst, paj npdn bsnia biti a s zaj pstaja d j j ambanti d ara. Npdn m j priti drna bjanjnjai tnii pstajanja zaja i znaaj njg ptrb. Psbntrba nagasiti znaaj pstajanja zaja jtr d j j bsni pstji, i sidanja t .

Pritisa zaja s mra priagditi nm paj ji bsni t dana naj zazimati. ui bsni mra da d stji

mst ii da ng t sdi, pritisa zaja mra biti nt naganijia n bi bi nprijatnsti t dana.

A j paijnt stji na zaj ii pstji ni zapajnsi prs na ii ptnm ti, m s pr staiti gaza, ann ii pamn

patn, a zatim zaj. Pn trapijsi fat mprsing zaja spsti prainim namtanjm banda, npridnim nnjm

rmnsi dgm intra. Saa da paijnt trba satatirtanj, im s atiira miina pmpa ja igra gan g


68/102

68

Proirene vene

zigiji ns iraij. eastini mprsini zaj s primnjj nj ns insijnij izan, a jdini id nja ii djst sa pratinim i injinim trapijama. u s primnjj

ps praij na ii srtrapij, ada s staja j na prainm

st, t spraa ntan mpiaij, a mgaa bsniran atiaij.

Pznat j da s in bsnia arizna bst razija na b ng.obin j bst dminantnija na jdnj nzi, ja s pra i pri.u taj sitaiji j npdn pstpratinm t bandairatib ng. Ps praij bsni iz pradani razga i tdi

prisan ng, pa za rm rtanja tin ganm prnsi nanprisan ng. u pt s t ini ssn a asnij iz nai. odprinsi brm razj bjnja na nprisanj nzi, pa zbg tgatrba i nj bandairati, pt astinim zajm a asnij s zajm zamniti astinm arapm. Nnj asting zaja pspratini intrnija na ngama j npdn bar tiri ndja,ps ga s zaj m zamniti astinim arapama i arta drdi.

Potkolena elastina arapa

Pravilno plasiranje elastinog zavoja


69/102

69

Proirene vene

elASTINe ARAPe

eastin arap imaj sji dbri i i sbina dns na astinizaj, n bzbdjj an mprsij na ngama, ai stm

ptrbm gb astiitt. Prizd s ta da imaj staan bi i dadbr na na ng. arap s pjaan prd sng zgba,gd j i naji pritisa. usd brjni prta ng arap ba nam mst naji gb astiitt, t m di d razja dmai drgi sbjtini tgba. u zaisnsti d aizaij arizittapstj dni i ap arap, j r mprsij na stpa iptni ii na ng.

Ndstata arapa dns na astini mprsini zaj j i tm t n bzbj adatn mprsij na rginima gd imaprirdni dbjnja. kd in bsnia ji ns astin arapna tim mstima dazi d razja arizitta, jr ndstaj anamprsija. Zbg tga j prprji d primn astini arapaa dbjnja ppniti atm, ii drgim mim matrijam, a ts mi jastii, da bi s izbga a njnja psdia. o j dbarnain za bzbdjianj a mprsij na i natni. Pznat

j da s sti difzni arizitti na b ng, narit bsniasa psttrmbbitinim sindrmm, ada s arisi mg pjaiti isprapbin. kd ai bsnia j mng pratinij i asnijnnj a-p arapa.

2. PRIMeNA MeDIkAMeNATA

u nj prni arizitta primnjj s mngi mdiamnti,ija j asnst st distabina, granina i indiana sam pjdinim iniim stanjima.Mdiamnti s primnjj an, prran ii parntran.

a. Lokalni medikamenti id masti, pasta, a s primnjj mngim nsim bjnjima.

Naj s primnjj prparati ji sbi sadr parin raziitimdzama. krisni s i itaminsi prparati, a p ptrbi s rist i


70/102

70

Proirene vene

rtistridn masti, prtitii prparati, a i antibitii.lani prparati s trjaaj par pta dnn.

b. Peroralni lekovi s primnjj daanjm na sta, a parntrani

daanjm ptn, mii ii n.Sptina paa prni arizitta zata primn antibitia. usaj naprdanja prng trmbbitisa prma dbm nsmsistm, pnad j npdn ptrbiti ni d prparata parinaza ptn primn.

Prran s naj ptrbjaaj antiagrgaini mdiamnti

(atisaiina isina 100 mg), a i srdsta ja imaj nprt-tin djst. Di niz gdina s primnjj prparati ji ptpmafnij apiara i dj pra smanjianja ta. oni smanjj

prpstjist apiara, pjaaaj tns nsg zida i smanjj tspraanjm nagmiaanja mijs tnsti. vma spnntnin i mr danj imaj anidni prparati,m jima, zbg sg antang nprtting sjsta,zavidno mesto zauzima Detralex.

DETRALEX

Detralexj mirnizirani i prini anidni driat.Flavonoidispadaj mijs grp sa i d 100 raziiti spstanibijng pra. uptrba anida ima dg tradiij.

Detralexje ebotropni leksa dazanim n-tninim i mr-im danjm. Indian j za trapij nsi bjnja a ts rnina nsa insijnija (hvI) i mridan bjnj.Detralex, mirnizana, prina fraija anida j smi-sinttsi btrpni ij s atin mpnnt1. mirnizani dismin (90%) i2. spridin (10%).


71/102

71

Proirene vene

Hesperidinj traan is rstRutaceaec auranteaeiz grp itrsa,ma, nzr pmrand ja s gaji i si paniji, Srnj Afriii Kini. Diosminpripada prdii anida.

Detralexj a za prran ptrb rgistran ini draaerp, Afri, Azij i Jn Amri bi tabta d 500 mg.Mirnizaijm atin spstan j pstignt smanjnj iinstandarni stia d 20 mirna d manj d 2 mirna. Zahva-ljujui mikronizaciji, detralex ima bolju i bru apsorpciju i poveanu

bioloku raspoloivost, to doprinosi veoj klinikoj ekasnosti.Detralexs risti peroralno. hidrsiirani anidi s absrbj iz

digsting trata. Apsrpija s znaajn paa sa mirnizaijmsbstan.

Farmadinamsi fti

Detralexj sbstana sa dazanim veno-toniniminm i hemo-reolokimdelovanjem.

Na eksperimentalnim modelimas dazani i farmadinamsifti, ji s asnij ptrni klinikim studijama.

Detralexima pjan ina na mdinams prmn pri rninjnsj insijniji prevencijom otokai ubrzanjem razvoja kola-teralne venske cirkulacije.

Na animanm sprimntanm md s paza da pdzia-nj iijaan n d itinja j s dbijadetralexprrjmanj panj pritisa nsim sgmntima distan d pdzi-anja ng d ni j nis dbija. T dazj dadetralexd bstrij nsm sistm pbjaa mdinams mp-nzatrn mgnsti.


72/102

72

Proirene vene

Detralexpoveava kontraktilnost venskog glatkog miinog sloja,im s psti bj pranjnj diatirani nsi sda. u sp-rimnt, na izanm sgmnt dnj n a paa praana

j ntratinst gati miini ija zid n zaisnsti d

adrnaina. u itinja j s trtiran anidima trajanj ntraijs prdi za 10-19 %. uina a s pripisj inibiiji kateholamin-o-metiltransferaze, ja razgraj atamin.

Detralexima uticaj na fosfodiesterazu.detralex inhibira fosfodieste-razu nzim ji razgraj iini adnzin mnfsfat (AMP).lan panj nntraij AMP-a izaziva relaksaciju glatkih

miinih elija u ratarama, j s zbg tga fninandilatiraju.

utiaj na dinami miriraij

u sprimntima na paima s izazian prmn prdmiriraij daanjm rfrma i sa zranjm. Priim basprimnta d j d pan prpstjisti apiara. uis itinj pr tga dbi anid prptanj apiara p iridaijii rfrm j bi znaajn manj ng ntrnj grpi. Zatitnitiaj j bi srazmran dzi primnjng a. u sprimntima napaima j dazan da paa tprnst apiara na raziitmdinams strs. Na taj nain s smanjj mgnst titnja apiara i pasnst d raarnja.

Prti-zapajnsi fat

u sprimntima na paima j dazan zatitni ina a prizapajnsm dgr na raziit nadraaj. Antiinamatorni efekats tmji na i manizama. u sprimntima na itima paas paza da pd tiajm anida dazi d smanjnja prizdnjsbdni radiaa. Priim sprimnata sa assanm, ji pr

nastajanja prsti radiaa ddi d rn bsti, dazan j zatitniuticaj Detralexa ji s tmji ratn na smanjnm nastajanj


73/102

73

Proirene vene

sbdni radiaa. u ispitianjima na itinjama j dazan daanidi smanjj nastajanj prstagandina, pr sga PGe-2, PGF-2-afa i trmbsana B2, ji s pznati zapajnsi mdijatri. Zat jzapajnsi dgr d itinja jima s daaidetralex i potom

izazai zapajns raij manj izran ng d ni j nisdbii. Antiinamatrni ina Detralex-a s paza smanjnjbrja granita, imfita i marfaga pazmi.

Interakcija leukocita

sa endotelom.

Vezivne molekule na

membrani leukocita i

endotela.

Venska hipertenzija izaziva

oteenje kapilara i imamaciju.

Detralex spreava interakciju

leukocita sa endotelom.

Citoprotektivno delovanje

Fanidi dj zatitn na mmbran ndtni ija i ta smanjjin raziiti tsina i radijaijsa tnja. Pstj i dazi da ti

i stabiiziraj i mmbran mitndrija i izzma i spraajatiz ij priim djsta nsi. vratn dadetralexpriimrnini bjnja inibira sbn izzms nzim.


74/102

74

Proirene vene

KLINIKI UINAK LEKA I INDIKACIJE

Hronina venska insucijencija (HVI)

hrnina nsa insijnija j zbijn, rnin, prgrsinbjnj j pdrazma ns staz strmitta, naj na baziranij db ns trmbz (zija ii stnza nsg mnasa insijnijm zaistaa). Paijnti ji imaj hvI trba da s d najraniji stadijma bjnja da bi pai da spr ii smanjasnij mpiaij (dm ng, sndarni arizitti, ridiantnitrmbbitis, prmn na i, drmipdrmatitis ipstatia i na

raj nsi s).

Si simptmi i znai hvI ti na stpn atinsti paijnata i njiaitt ita.Prmn prifrni rni sda spadaj m naj rnin

bsti srdnjm i starijm itnm db. M zrima prajbsti prni i dbi na, d s bsti imfng sistmar. M nsim bstima s na prm mst arizn prmn

prni na ( 50% ppaij). Simptmi i znai hvI (r-nin ns insijnij) s dttj 15-20% pt ppaij.vnsi s a najzbijnij mpiaij hvI naazim d 1%stanovnitva.

vi trapijsi pristpa i nji mbinaij s danas na raspaganjza prnij i nj hvI: prmna naina ita, farmaa

trapija, mprsina trapija i irr mtd.

Detralexj paza znaajn djst na simptm i zna hvI im brj inii ispitianja, z din pdnjist. l s

paza dtrnim d primarni a i d sndarni prmaja nsm prt.

u ij klinikoj studiji(prsptin, dp-sp, ntrisan,randmiziran ispitianj), j s dizajnirai i spri cspit i


75/102

75

Proirene vene

saradnii (1989) 90 paijnata j bi pdjn d grp: grpa naDtrax 2 tabt dnn, i n-mirnizanim dismin tm damsa. Rztati s pazai 30% tanjanj simptma hvI(t, rni, ijanza, b ngama, rina, parastzij i saj

tin ngama) d paijnata ji s bii na trapiji sa Dtraxm prnj sa grpm ja j bia sam na dismin.

u stdiji j j spr Git sa saradniima,detralexj pa-za dbrdugorone rezultate, signiatn i nstant pbjanjsimptma nan jdngdinj trapij.

kinii rztati stdij RelIeF s ptrdii asnst trapijDtraxm, ji j d d statistii znaajng tanjanja simptma iznaa hvI, nzaisn d prissta nsg rsa na pt trapij.Kliniko poboljanjei popravljanje procene kvaliteta ivotabi jdran dgm prid.

Antiedematozno dejstvo

Jdan d najznaajniji znaa hvI j dm.

esprimntan i ini stdij s paza da anidima mmspriti ii smanjiti nastana zapajnsi i ta nzapajnsi dmai da s asni i d dma sa mam i ism nntraijmproteina.

Detralexddi d znaajng smanjna dma nan 2-3 ndjnja. P idanj nja traptsi ina pstpn nstan zani ndja. Priim nja psdia hvI j aan antidma-tzni fat. Antidmatzn danj Dtraxa s tmji na raziitimmanizmima:1. panj nsg tnsa i sa stimisanjm ta ns ri saprifrij,

2. smanjnj prpstjisti apiara i transdaij3. stabiizaija mmbran apiara sa anjm ndtn fnij.


76/102

76

Proirene vene

kd zapajnsi dma j najanij zatitn danj na ijndta i inibiranj prstagandina ji nastpaj zi mdijatrazapajnja. Si ini a pbjaaj miriraij i spraajnastana t mirangipatij.

u prsptinj inij stdiji, j s spri larnt, Giy i Frix(1988) pran j pr 200 paijnata sa trapijm Dtraxm iipabm. Nan 2 msa trapij, znaajn smanjnj bima anaj dazan grpi paijnata na trapiji Dtraxm.

u RelIeF stdiji, t ng j mrn pm lg-o-Mtra. Paijntisa ii bz nsg rsa s primai Detralex, 2 tabt dnn, tm

6 msi. u b grp paijnata (sa ii bz dazang nsg rsa)bim ng s znaajn smanji d pta ispitianja, i t smanjnjj bi prgrsin d raja ispitianja.

Trapija nsg sa (s nsm)

Trn prmn na i prdstajaj znaprdai zna hvI isgri prmaj miriraij na bazi rnin ns staz, saii bz pratg ipstatsg drmipdrmitisa.

Najta trminana psdia hvI j nsi s. Nastana nsgsa j psdia zastja ns ri na prifriji sa psdinimtm i irrzibinm badm miriraij.

lnj nsg sa pdrazma prd spjanj mprsin

trapij, sadnng prijanja i ntang pdzianja m-niantni na i nj sa nidima.

Ginsi i saradnii (1999.) s dizajnirai i spri i prsptin,mtintrin, ntrisan, randmiziran stdij, ujn j 140paijnata sa hvI i nsim sm. Jdna grpa j primaadetralexz standardn trapij. Drga grpa bia j sainjna d paijnata

ji s bii sam na standardnj trapiji. Dziranj Dtraxa j bi 2tabt dnn i stdija j trajaa 24 ndj.


77/102

77

Proirene vene

1. vnsi s dijamtra manjg d 3 m j bi zan pr 71%saja grpi na Dtrax d j grpi sa sam standardmtrapijm bi zan 50%.2. vnsi s dijamtra izm 3 6 m, bi j zan 60%

saja grpi na Dtrax, d j grpi na standardnj trapijibi 32% zani sa (p


78/102

78

Proirene vene

u sprimntima j dazan panj ntratibinsti gatimiini ija. Na taj nain bi anidi paai prt rz prstalimfne sudove.

kd rnini dma sa trnim prmnama na i an j danjanida na miriraij.

kntrisan ini stdij s ptrdi da anidi znaajn sma-njj dm strmitta d sba sa tnjim imfnim prtm.Rdija ta s d imfdma rgistrj za ni msi, d datni dma j s psdia zija ii pratini zaata pbjanj

najstaj dma i mng bj j izran. Smanjnj mna i bimastrmitta pd djstm anida (Detralex) j anaiziran i dimfdma ji j psdia irrg dstranjianja dj. kd inspn ni bsnia s nsta trn prmn rdijmta. ka j pstaa ma, paa s prtjist zgba ismanjii bi. kinii fat mirnizirani anida (Dan 500)s paza pzdan dbar nj imfdma grnji strmitta,z imfsintigrafs daz.

lnj atng mridang sindrmaAtni mridani sindrm bata sp simptma ji aratri:nastajanj pnja i ba prd ansa ji s paa priimdfaij. B i an iritaij prat i srab i gri. Priim prgdas naaz an zapajns prmn (rni anitis), a ntan irarnj.

Mirnizirani driati anida imaj sd pjn in:

Sanaija ani zapajnsi prmna1.Rdija trajanj i intnzitt ba2.Zastajanj rarnja iz mrida3.Rdija ani mpiaija (trmbza i praps)4.


79/102

79

Proirene vene

Detralexj paza asnst nj mridang bjnja im brj ntrisani inii ispitianja.via prsptina ntrisana stdija jia j 100 paijnata saatnim napadm mridang bjnja. Bsnii s randmizirani

d paran grp i ni Dtraxm ii pabm dp-spjntrisanj stdiji.detralexj prmnjian dzi 3 tabt 2 ptadnn pra 4 dana i 2 tabt 2 pta dnn sda 3 dana.upn pbjanj simptma j bi grpi na Dtrax ng grpi na pab d 2 d 7 dana. kinii znai anang dismfra iba s bii pbjani b grp sa znaajn im inm grpina Dtrax (p


80/102

80

Proirene vene

Atni mridani sindrmu dsadanjim stdijama s bi ptrbjn is dz anida:pri 3-4 dana p 3 000 mg/dan,sd 3 dana p 2000 mg/dan.

odnsn, pra 4 dana p 6 tabta (3x2 tabt), sda 3 dana p 4tabt (2x2 tabt) i trapija s najstaja sa 2 tabt na dan.

Dtrax mbinj din ini asnst i pdnjist.

opisan j sam ni njni fata (gastrinststinani) sapdjdnam pjam a pab grpi, ji nis zatai prid

terapije.

Nma intraija sa drgim ima.

espirimntan stdij na itinjama nis paza tratgn ftniti j zabn bi aa ttan fat d jdi.

Dojenje:u ndstat pdataa ji s ti difzij rz m,djnj nij prprji tm trajanja trapij.

Nma dazani ntraindiaija za ptrb Dtrax-a.


81/102

81

Proirene vene

Zakljuak

Adatna trapija Dtrax-m (mirnizirani anidi) pr-nira prgrsij hvI i smanjj rizi d mpiaija hvI.

Dtrax j daza ini asnst trapiji hvI siminiim stadijmima bjnja.Dtrax tanja zna i simprtm hvI, a najtim stadi-jmima bsti (sanaija nsg sa).u ntrisanim iniim stdijama s paza da trapijamirniziranim anidima tanja zna i simptm atngmridang sindrma.


82/102

82

Proirene vene

3. U spektru konzervativne terapije moemo naglasiti i ulogu:

eaij ng, izbgaanja pasing stajanja i sdnja sasptnim ii prrtnim ngama.

Rdij tsn tinjPrnija pstipaij (zatr, nrdna stia) nnjm

najmanj 1,5 tnsti na dan, z nzmiranj ran bgatanastim matrijama.

Izbgaanj nnja isi ptptia- idan 3-4 m.Izbgaanj nnja tsn d (npr, farmri, rsta,

aia...).

Izbgaanj ptrb ntraptini rmnsi srdstaa. Izbgaanj dirtng izaganja prirni na snjtpti, izbga anj rinja r d i sa za dpiaij,saune....

Prprj s mrna zia atinst, pianj, njabiia, tnja, ps. Sa drg stran, trba izbgaati tnis, s,dbj, ar, bdi-biding, a i sin atinsti j dd

d pnjn ns iprtnzij i diataij zida n.Prprj s tiranj ng naizmnin adnm i mamdm, i pta dnn. (hadn rm, a i adna dabaaaj simptm nsi bjnja).

Priim dg sdnja i anja, satj s prti stpaagr-d (atiiranj miin pmp).

Priim spaanja, ng irati (pdii) za 10-15%.Prprj s mrna masaa ng, d stpaa prma

prpnama (izz atnj pai dbi ii prni na).

B. SkleRoTeRAPIJA

Pd srtrapijm s pdrazma brizgaanj (injija) sr-zantng agnsa n radi izazianja iritaij, prifraij zing

tia i bitraij mna n. Prdra j dna pras 1920.gdin. Prdstaja atrnati irrm nj, ija j prdnst


83/102

83

Proirene vene

tdi rmna, ni tanja, a i radnj spsbnsti trtiraninpsrdn ps prdr, ii najasnij d 24 sata.via prdns za bsnia j t s aj trtman ini sprdiambantn, t znai da s tdi radn rm, a trtirani ta i

mdiinsi radnia, spitaizaija nij ptrbna, a nansijsi fat jta znaajan. Tnia apiaij j taa da p zarnm nj nstaj niai iji t j sa aspta stti, narit za n znaajnaprdnst, pgt za ia ija prfsija t n dzjaa.

Skleroterapija

Radi spa srzantn trapij i izbgaanja sti piaija,ndna j primna strg stanim sajima (najmai arisi i stts tangitazij), z rinj bsprrntni.


84/102

84

Proirene vene

Indikacije za primenu skleroterapije:

tangitazij (spidr nsi)1.manji arisi ( 1-3 mm)2.rezidualne i recidivantne vene posle operacije3.manj rn mafrmaij (npr. sindrm kipp Trnanay)4.rarnj iz rptrirani arisa5.

Sy. Klippel-TrenaunayTeleangiektazije


85/102

85

Proirene vene

Kontraindikacije za skleroterapiju:

trdna1.zbijn sistms bsti, npr maignitt, srana2.

dmpnzaija itdstarost3.insijnija artrija ng4.argijs bsti (npr. Brnijana astma), a i argija na5.

srzantn srdstprni trmbbitis i trmbza dbi na6.zimanj antiagantni a7.

prmrna gjaznst8. atni itis9.10. iniiranj aris ji dirtn mniira sa magistranmvenom

Pr brizgaanja srzantng srdsta npdn j da s nga ira,

da bi s na ispraznia. Ps injij mijsg iritansa, bazna jmprsija, naj astinim zajm ii arapm. Ps trtmanas pdrazma bsprrna tata injing msta.


86/102

86

Proirene vene

Komplikacije skleroterapije:

iprpigmntaija (ptamnjnja ). sta mpiaija, 1.16% paijnata ima ptamnjnj zran napjanjm

msidrina, ji nastaj d mgbina ps raspadanjarni rni zrnaa. obin s pai ps 6-12 msi.

nrza .2.argis raij. vma rt, d paijnata argini na3.

srzantn srdst, m s pjaiti ani t (angidmi rtiarija) ii brn spazam i anaatia raija.

prni trmbbitis.4.

brizgaanj artrij m izazati trmbz, distan5.mbij ii an nrz zida artrij.trmbza dbi na i pna mbija.6.

c. oPeRATIvNo leeNJe

opratin nj j ganm mtda izbra d prirni na.Izan pstjanj primarni arisa j indiaija za praij.Postojanje tromba dubokih vena, koji u meuvremenu nisu reka-nalizovani, onemoguava operaciju povrnih vena, jer one u toj

situaciji postaju jedini funkcionalni prohodni deo venskog sistema.

Da i m s diti za praij i j, zaisi d mngi fatra:

stpna izransti i prstrnsti arizitta1.din trajanja bsti2.itni sa i naia3.dba ita4.fninang stanja rgana i njii sistma i spsbnst za5.

operaciju


87/102

87

Proirene vene

INDIkAcIJe ZA oPeRATIvNo leeNJe

Gnran indiaij za pratin nj s na stanja nsg sistmaja s prgrsina sjj iji, a t s:

saj tin, b, gri, stjist ii srab1.znai ns staz, pigmntaija, drmatitisi, indraija ii2.

sii arizitti3.pnad prni trmbbitis prni na4.spntan rarnj iz rdirani arisa5.

prntina trapija madi bsnia6.

koNTRAINDIkAcIJe ZA oPeRATIvNo leeNJe

nstitinan bjnja sa m prgnzm1.artrijsa zina bjnja dnji strmitta2.

dma starsn dba sa nmpianim arisima3. atna psttrmbbitina stanja4.trdna sa abnrman diatiranim nama5.stnzina gjaznst ja j prana panim6.

irrim rizim

Pr praij npdn j da irrg in marira (bi) ariznn, j biti dstranjn. obaanj s ri d paijnt stji,dtprnim mastrm.


88/102

88

Proirene vene

Obeleeni povrni variksi

ANeSTeZIJA

opraija arizni na s na izdi spinanj i pidranj(pridrana) anstziji. T s rst rginan anstzij, pri jj jpacijent svestan za vreme operacije. kd spinan anstzij anianstti s brizgaa sbaranidani prstr, d s pri pridranjanstziji anstti brizgaa istimni prstr (pridrani, dnsn

pidrani prstr ini prstr izm dr matr i pristma spinanganaa). Pmntim prstrima s pristpa transmban.

Naja mpiaija spinan anstzij j postspinalna glavobolja,ja s jaja ni prnata prdra. ustast j prpri-nana iini ig, a brnt prprinana mirovanju i hidraciji

paijnta pri 24 asa ps prdr. kd ti gabja prim-

njj s brizgaanj dsta miiitara atgn (paijnt) ri -blood pach.


89/102

89

Proirene vene

Ubrizgavanje anestetika u peridutalni prostor


90/102

90

Proirene vene

Naim, smatra s da pstspinan gabj izazia gbita r-brspinan tnsti (tnst ja ba mza i mn mdin).krni gra zatara tr na dri, spraa daji gbita tnsti inrmaizj pritisa sbaranidanm prstr.

Spinana anstzija bira inraij mran bi, t primnai iina tnsti ptm infzija m da dd d distenzijebeike, t zata pasiranj rinarng attra.Spinana anstzija bira simpatii nrni sistm, t m di dhipotenzije (pada artrisg pritisa), a iptnzija m da przrjmuninu i povraanje.kmpiaij pridran anstzij s ist a d spinan, sa iz-

ztm pstpnin gabj.

Pacijenti kojima se izvodi spinalna i epiduralna anestezija se uvekpripremaju isto kao i za optu anesteziju, u koju se po potrebi

pacijenti mogu uvesti.vis pdzianj i safns n s m izsti lokalnojinltrativnojanesteziji.Pt s prtdn ba si ptrbni pstpi, bsni s pstaja napraini st j pziiji na ima. Pjn j, a j izdjida za rm praij nga bd a irana, jr s ta n nangama znatn manj pn, a pritisa s sdi na n. o j nbinan zbg bj ntr rarnja, a i manjg gbita ri.

Tmpratra prainj sai n trba da bd si isa jr tptadprinsi ptj azdiataiji rni sda, a t m rztirati

im gbitm ri.


91/102

91

Proirene vene

VRSTE OPERACIJA

hirr prdr na nama dnji strmitta s d na tri sd

grp:

opraij prni naA)opraij mniantni (prfratini) naB)opraij dbi nac)

U hirurgiji povrnih varikoziteta nogunaj s zastpjn sdtiri rst praija ( pr tri pripadaj praijama prni na):

visoko ligiranje i presecanje1. i safns n na njnm fmran n , z krosektomiju (igiranj i prsanjprita, bin 4-6).

is pdzianj z2. stripingsafnsi na (safntmija

z pm stripr-a; ng. strip- si, saiti, stripping)punkciona avulzija3. - stirpaija arizitta rz pjdinaninizij (btmija).

ligiranje i presecanje inkompetentnih komunikantnih vena4.j pzj prni sa dbim nsim sitmm, a j snaj aizan na ntranjj strani ptni, narit dnjj trini (kti prfratri).

Izbr najbj prdr bi sam pjdinanm saj trba das zasnia na brijim prpratinm dijagnstim ispitianj.

1. visoko ligiranje i presecanje velike safenske vene na njenom uuuz krosektomiju.

oa prdra j jdn i sastani d stripinga i safns n.

Inginana inizija s izdi id pprn ii s inizij par santi-mtara ispd prjij inginan z ( isini ng nabra), a


92/102

92

Proirene vene

mdijan d pziranja artrij fmrais, dini 6-8 m. u inisaja aa inizija mgaa dbr spraij i safnsn, njng a i njni grana. Prprisanj s tr nastaja d

prn fasij. via safnsa na s naazi npsrdn ispd fasij,

pra s s prma fssi ais i n fmrais. Pt smsa sigrn nstatai da s radi ni safni, dnsn njnmganm stab, ista s ata da pana i prsa. S njn prits tad paji isprpari i pd (rstmija). ui bija d pmnti grana stan npdzana, m di d rrntniarisa ji zataj nanadn intrnij. Ptm s sprisafnfmran , fmrana na s jasn idntij i izaizira.

vna safna s prsa npsrdn iznad a fmran n.Prsimani patrja s igira sbdnm ii a-igatrm.

Preponski rez za krosektomiju. Skica za Stvaranje Adama, Mikelanelo Buonaroti.

Gore u uglu: Stvaranje Adama, Sikstinska kapela.


93/102

93

Proirene vene

Pritoke velike safenske vene u blizini

safeno-femoralnog spoja

Incizija za premaleolarni pristup

velikoj safenskoj veni

2. striping velike safenske vene

P injnm igiranj i rstmiji prpni, drga inizija sizdi npsrdn iznad prdnj stran ntranjg masa. via

safnsa na i npsrdn ispd , idntij s, isprpari,prs izm da pana i distani raj s igira. Priim prparisanjadistang da safns n trba bratiit panj na prati nr,nrs safns. Safnsa grana fmrang nra prbija dbfasij isini na i pridrj sij safnsj ni, pajti iza nj. Nervus safenuss zatim pra nad bism dns sanm, daji ni ni grana, j rtaj safns n dnj ptni. Taa biza dns, m rztati prdmnra priim iznja stripinga, t s pstpratin manifstjispadima snzibiitta.

Zatim s pristpa anj dgi sibini stripra i safn-s n. Za dstranjianj i safns n stj nam na raspa-ganj snd raziit din i sa dijamtrm gai d 2-5 mm. Sndas m diti n rtrgradn ii antrgradn. P mgnsti

trba ristiti snd sa t manjm gaim jr s ta manj trama-tizj safnsi nr i n ti. st j nmg snd pasirati


94/102

94

Proirene vene

m dinm isafns n, jr nanjj pjdini sgmntimg biti ptpn

bitrisani zbg ranijprang trmb-bitisa. u taj sit-aciji dodatne incizije

mg biti istrrisn. omgaaja pasiranj stri-

pra i safnsn, a istrmnmgaaj pd-zianj njni igrana tj zni.viasafnsa na s modstraniti u celini ili

u pojedinim njenim

sgmntima.

Poto se striper plasirao

n safn, pri-stupa se odstranjenju

prni arisa (pu-nkciona avulzija - e-

bektomija) ii ntanj disekciji i podvezivanju insucijentnihperforantnih grana.

Pr izanja stripra npdn j ng bandairati astinim zajm,da bi s smanji rarnj.

Pt j stripr izn zajdn sa nm safnm magnm, npdn

j prntrisati ist i staniti da i j na m dinm dstranjna.ui nij, npdn j rintrnisati i dstraniti j ini.

Predeli mogueg gubitka senzibiliteta usled povrede

safenusa pri stripingu velike safenske vene


95/102

95

Proirene vene

Pnad nij npdn da s ini striping mptn i safnsn. u tm saj s rati parcijalni striping.

Parcijalni striping natkolenice

3. pnina azija- btmija

kd dstranjnja marirani grana prprji j initi pjdinaninizij. Brj i dina i inizija ariraj d bsnia d bsnia.Tnia j j prdi ctt s pazaa a ma dbra- izmd inizij s sa maim panima ataj raji na, ijaj s pana i iza t j mg dm sgmnt bz ddatn inizij.u zaisnsti d anitta pratra, mg s ristiti i instrmnti id ia, ri pani, smtanin n, itd. Na aj nain sina arizn izmnjni grana ini m dstraniti i bz irarnja. kmptn anjanj i grana ta prdstaja jspa prating zaata. oaj at prating zaata zatamng rmna, strpjnja i napra d stran irrga. Saa rba izaat bz pana sigrn rztirati pjam ridiantni na.


96/102

96

Proirene vene

Flebektomija kroz pojedinana incizija

4. operacije perforativnih venaPznat j da j st zr arizng sindrma na ng insi-

jnija prfratini na. Prirn n a psdia insijnijprfratini na s mg pjaiti na stpa, ptnii i natnii.ui s i ps prating zaata stai bi ja insijntna

mniantna nsa grana na bi jj d pmnti aizaija,brz di d pja ani ridia, a zatim i d prirnivena.


97/102

97

Proirene vene

u zaisnsti d nia na m s ri prsanj prfratini na (iznad, ni ii ispd fasij), irr prdr s d na:

suprafascijalne1.

ni fasij (ctt)2.sbfasijan-3.

igiranj ( lintn, Ddd, Fdr, Srman)a)disija (Bassi, edwards)b)SePS- ndspsa irrgija prfratini na)

Sprafasijani pristp p mngima ima prdnsti zbg tga t fasijastaj intatna,. ai s i ridii.Sbfasijani dirtni pristp j lintn, m s si sjitia d nia dbi na taraj, mnantn n jasn pria,t s pd dirtn na db n. Prd mdijang

pristpa ji risti lintn, prfratrima s m pristpiti i atran(Fdr), a i d pzadi, pstrirn (Ddd). o tni dajdin fninan rztat, ai i prdn pstpratini praai nadatn stti.

Sbfasijana disija pdrazma pristp prfratrima iz rginazdra . Naini s inizija , ptja i fasij, t s prfratri

prsaj, bz pdzianja, maazam, iastim instrmntima(Bassi), edardsim btmm.

Naj pstpratin mpiaij s rarnj i infij. Saada priim praij m di d prda drgi na, artrija, nraai imfni sda, ji id z n.

SEPS (subfascial endoscopis perforator section) -ndspsairrgija prfratini na j, zbg miniman tram, ma pparnau poslednje vreme.


98/102

98

Proirene vene

Druge tehnike u tretmanu povrnih varikoziteta

od ndan j arizn n mg trtirati ENDOLUMINALNIMLASEROM, a i ndminanm abaijm z pm mikrotalasa

proizvedenih radiofrekventnim generatorom (radiofrekventnaenergija).

Prinip rada ndminang asra s sastji nj arngptig ana n. lasrs st izntra spri arizn n,ja brzira i bitri, i tim j isjj iz iraij.

Prinip drg tni j sian, sam t s mst asrs ststirist mirtaasi, ji ndminan saj n.

ob prdr s izd anj anstziji, a attr s pziiniraz pm tra-zng aparata.

Endoluminarni laser Obliterisana velika

safenska vena upotrebom

endoluminarnog lasera


99/102

99

Proirene vene

POSTOPERATIVNE PREPORUKE

Ps praij prirni na, paijnti s iz bni tptajbin prg pstprating dana.

eastian zaj, pasiran d prstij d prpn, nsi s i dan i n dsidanja naa, z sadnn jtarnj prmtaanj (baznd stran drg sb). Priim pasiranja asting zaja ngamra da bd irana. P sidanj naa, astian zaj s nsiganm danj, nardni par ndja. umst asting zaj,

mg s nsiti astin arap.

Prprj s izbgaanj pasing stajanja, a i sdnja sasptnim i prrtnim ngama.

Pjn s tnj, pt mrn, a i sti dmri sa iranim(pdigntim) ngama.

Priim miranja s prprj pmranj stpaa gr-d(atiiranj miin-fasijan pmp).

Trba nsiti dsta tnsti.

kni s sidaj 7-10 dana p praiji.

Tiranj i panj prisan ng j dzjn p sidanj niavova.


100/102

100

Proirene vene


101/102

101

Proirene vene

Sadraj

PReDGovoR.......................................................................................................... 5

uvoD ....................................................................................................................... 6

I ANAToMIJA veNA DoNJIh ekSTReMITeTA................................................ 9

II GRAA I FuNkcIJA NoRMAlNIh veNA................................................... 19

III eTIoPAToGeNeZA veNSkIh oBolJeNJA................................................ 25

Iv DIJAGNoSTIkA veNSkIh BolJeNJA........................................................ 37

v klINIke MANIFeSTAcIJe veNSkIh oBolJeNJA................................. 50

vI TeRAPIJA PovRNIh vARIkoZITeTA....................................................... 65

vRSTe oPeRAcIJA..............................................................................................91

PoSToPeRATIvNe PRePoRuke ...................................................................... 99


102/102

Proirene vene

cIP katagizaija pbiaiji Nardnabibita Srbij, Bgrad

616.14-007.63

Radak, ore

Documents

VENE Knjiga