Vpeljava variantnih kosovnic v sistem Pantheon 5 · 2017. 10. 26. · Podrobneje je opisana vpeljava teh v sistem Pantheon 5.5 ter vse potrebne dodelave, ki ... Vrsta Materialnega

Simon Dravec

Vpeljava variantnih kosovnic v sistem Pantheon 5.5

Diplomsko delo

Maribor, november 2010

I

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa


Integration of variant BOMs into ERP sistem Pantheon 5.5

Študent: Simon Dravec

Študijski program: VS Računalništvo in Informatika

Smer: Informatika

Mentor: Red. prof. dr. Marjan Heričko, univ. dipl. inţ. rač. in inf.

Lektorica: Manja Gorinšek

Maribor, november 2010

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Marjanu

Heričku za strokovno svetovanje, potrpeţljivost

in spodbudo pri opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi

omogočili študij, ter punci Tanji za vso

spodbudo pri študiju.

IV


Ključne besede: celovite informacijske rešitve, informacijski sistemi, kosovnica,

variantna kosovnica, Pantheon 5.5

UDK: 004.4:004.62/.65(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu pregledamo več vrst kosovnic, predstavi se namen ter vpeljava

variantnih kosovnic v sistem Pantheon 5.5.

V teoretičnem delu je opisan namen kosovnic in njihovo sestavljanje. Predstavljenih je

tudi več vrst kosovnic, ki se lahko uporabljajo v vseh gospodarskih panogah,

podrobneje pa sta opisani fantomska kosovnica in variantna kosovnica, na katerih

temelji nadaljevanje diplomskega dela.

Drugi del diplomskega dela je prikaz praktične uporabe variantnih kosovnic.

Podrobneje je opisana vpeljava teh v sistem Pantheon 5.5 ter vse potrebne dodelave, ki

so bile potrebne za uspešno realizacijo celotnega projekta.

V

Integration of variant BOMs into ERP sistem Pantheon 5.5

Key words: enterprise resource planning, information systems, bill of materials,

variant bill of materials, Pantheon 5.5

UDK: 004.4:004.62/.65(043.2)

Abstract

In my diploma paper I examine several types of Bill of Materials as well as the purpose

and introduction of a variant BOM into the system Pantheon 5.5.

In the theoretical part the purpose of BOM and their assembly is described. It also

represents several types of BOM, which can be used in all economic sectors. In the

continuation of my thesis, the phantom bill of materials and the variant bill of materials

are described in more detail.

The second part shows the practical application of variant BOM. Detailed introduction

of the variant BOM into the system Pantheon 5.5 is given and also all the necessary

rework, which were obligatory for the successful realization of the whole project.

VI

VSEBINA

1 UVOD .................................................................................................................. 1

1.1 KOSOVNICA ................................................................................................... 2

1.2 VRSTE KOSOVNIC IN NJIHOVE POSEBNOSTI ...................................................... 3

1.3 FANTOMSKA KOSOVNICA ................................................................................ 5

1.4 VARIANTNA (PARAMETRIZIRANA) KOSOVNICA ................................................ 6

2 PREGLED SODELUJOČIH PODJETIJ IN NJIHOVIH PRODUKTOV ....... 8

2.1 GORENJE NOTRANJA OPREMA D.O.O. ............................................................... 8

2.2 DATALAB TEHNOLOGIJE D.D. ......................................................................... 8

2.3 JAMADA D.O.O. ............................................................................................... 8

2.4 ERP SISTEM PANTHEON ................................................................................. 9

3 PREGLED STANJA ......................................................................................... 13

3.1 KREIRANJE NAROČIL .................................................................................... 13

3.2 DOSEDANJA IZDELAVA KOSOVNIC ................................................................. 14

3.3 KOSOVNICE V NOVEM SISTEMU PANTHEON 5.5. ............................................. 16

4 POTREBNE DODELAVE ZA VPELJAVO VARIANTNIH KOSOVNIC .... 18

4.1 KRATKA SPECIFIKACIJA POTREBNIH DODELAV ............................................... 18

4.2 ŠIFRANT PARAMETROV ................................................................................. 21

4.3 ODLOČITVENE TABELE ................................................................................. 24

4.4 ŠIFRANT ZA POLIZDELKE ............................................................................... 27

4.5 CENIKI ......................................................................................................... 30

4.6 DODELAVE NA ŠIFRANTU IDENTOV IN ŠIFRANTU SUBJEKTOV .......................... 37

4.7 DODELAVE NA OSNOVNIH KOSOVNICAH ........................................................ 40

4.8 DODELAVE NA NAROČILIH ............................................................................ 42

4.9 PLANIRANJE IN LANSIRANJE PROIZVODNJE .................................................... 45

4.10 IZPISI ........................................................................................................... 46

4.11 SPREMEMBE V OBSTOJEČI SQL BAZI ............................................................. 48

4.12 NADALJNE IZBOLJŠAVE ................................................................................. 49

VII

5 SKLEP ............................................................................................................... 51

6 VIRI, LITERATURA........................................................................................ 53

7 PRILOGE .......................................................................................................... 55

7.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................... 55

7.2 NASLOV ŠTUDENTA ...................................................................................... 56

7.3 KRATEK ŢIVLJENJEPIS ................................................................................... 56

VIII

UPORABLJENE KRATICE

BOM – Bill Of Materials

VMS – Vrsta Materialnega Sredstva

GNO – Gorenje Notranja Oprema d.o.o.

ERP – Enterprise Resource Planning

MRPII – Manufacturing Resource Planning

POS – Point Of Sale

VZD – Varnost in Zdravje pri Delu

B2B – Business to Business

B2G – Business to Goverment

B2Bank – Business to Bank

RS – Regal Stekleni

Variantna kosovnica, diplomsko delo Stran 1

1 UVOD

Informacija je v današnjem svetu najbolj cenjena stvar. Brez poznavanja informacij

ne naredimo skoraj nobene stvari, tako na primer pri nakupu računalnika zbiramo

informacije o zmogljivosti, zdruţljivosti, ceni, in se na podlagi teh odločamo, kateri je

najprimernejši za nakup. Vendar pa obstajajo tudi informacije, ki nam pri odločitvah ne

pomagajo prav dosti, zato moramo biti sposobni ločiti dobre, prave informacije od

nekoristnih oziroma napačnih.

Nahajamo se v obdobju informacijske dobe, kjer je pravilna in hitro pridobljena

informacija odločilnega pomena za nadaljnji razvoj podjetja oziroma organizacije. Izziv

današnjih podjetij je vzpostaviti sistem, ki bo vključeval in zdruţeval vse poslovne

procese v podjetju, bo hiter in dostopen komurkoli in kjerkoli, naj bo to direktor,

poslovodja, prodajalec ali pa delavec v proizvodnji; vsi morajo imeti dostop do

informacij, kadarkoli jih potrebujejo. Takšen dostop je moţen samo z zbiranjem

informacij na enem mestu, saj le na ta način lahko ugodimo vsem zahtevam, ki jih

zahtevajo sodobna podjetja, ki strmijo k hitremu, učikovitemu delu in imajo dolgoročne

načrte za nadaljnji razvoj podjetja.

Za pridobivanje takšnih informacij je v podjetju potrebna celovita informacijska

rešitev, ki vključuje vse oddelke, aktivnosti in sredstva v podjetju. Takšna rešitev se

imenuje integriran informacijski sistem oz. s tujko ERP (Enterprise resource planning)

sistem.

Vpeljava ERP sistema v proizvodna podjetja je danes pogoj za uspešnost podjetja, saj

pokriva vsa področja delovanja podjetja. Tako lahko vodimo naročila kupcev in

dobaviteljev; izdajo in prejemanje faktur ter njihovo obdelavo; pokrijemo področje dela s

kadri v podjetju in navsezadnje tudi najpomembnejši del v proizvodnih podjetjih, to je

proizvodni del. V tem delu predvsem izstopa oddelek tehnologije, ki je zadolţen za

načrtovanje izdelka in razpis sestavov, ki so potrebni za končni izdelek. Brez ustreznih in

predvsem pravilnih načrtov in kosovnic, ki so potrebni pri izdelavi izdelka, bi prihajalo

do napak pri njihovi izdelavi in sestavi ter s tem do stroškov, kar bi vodilo v

nekonkurenčnost podjetja ali celo v njegov propad. Tukaj pridemo do pomembnosti, ki jo

predstavljajo kosovnice in njihova pravilna izdelava ter prilagodljivost.

V nadaljevanju diplomskega dela je predstavljen problem enostavnih kosovnic v

večjih proizvodnjih podjetjih in njihova izboljšava, tako prostorsko kot časovno.

Stran 2 Variantna kosovnica, diplomsko delo

Reševanje tega problema nas pripelje do nove rešitve, in sicer izdelave in vpeljave

variantnih (parametriziranih), v nadaljevanju samo variantnih kosovnic, kar je tudi

osnovna tema te naloge. Opisana so še tri sodelujoča podjetja, ki sodelujejo pri realizaciji

tega projekta, in sicer podjetje DataLab d.d. kot ponudnik informacijskega sistema,

podjetje Jamada d.o.o. kot izvajalec vpeljave integriranega informacijskega sistema in

njegove dodelave ter podjetje Gorenje Notranja oprema d.o.o., v nadaljevanju GNO, kot

naročnik in uporabnik ERP sistema. Prav tako je opisan produkt podjetja DataLab d.d., ki

se ga uvaja, in sicer ERP sistem Pantheon 5.5.

Diplomsko delo je setavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, s katerima bomo

zajeli celoten potek izdelave dodatnega modula Variantne kosovnice, ki bo vgrajen v ţe

vpeljan ERP sistem Pantheon 5.5.

1.1 Kosovnica

Kosovnica je v bistvu »recept« oz. sestav, ki pove, katere sestavne dele in operacije

potrebujemo, da lahko sestavimo celoten izdelek [3]. Na kosovnici se nahajajo posamezni

materiali, operacije in polizdelki, ki se delijo na kupljene ali lastne polizdelke. V primeru,

da gre za lastni polizdelek, to pomeni, da ga izdelujemo sami, da vsebuje ta polizdelek

tudi svojo kosovnico z materiali in operacijami, ki so potrebne za njegovo izdelavo.

Primer takšne kosovnice v GNO je kosovnica za izdelavo elementa kuhinje:

kupljeni polizdelek – iverna plošča,

lastni polizdelek – vrata s polnilom, ki vsebujejo svojo kosovnico,

materiali – lepilo, vijaki ipd.,

operacije – obdelava iverne plošče, lepljenje, sestavljanje ipd.

Kosovnica ni samo seznam potrebnih komponent za sestavo izdelka, ampak s svojo

strukturo prikazuje tudi korake izdelave, potrebne za proizvodnjo končnega izdelka.

Kosovnica se deli na ravni, pri čemer vsaka od ravni predstavlja posamezno fazo izdelave

izdelka; tako je najvišja raven 0, ki označuje končni izdelek. Naslednjo raven označuje

številka 1, na kateri so vsi materiali in polizdelki, ki sestavljajo končni izdelek; na ravni 2

so vsi materiali in polizdelki, ki sestavljajo sestavni del na ravni 1, in tako naprej do


najniţje ravni kosovnice. Število ravni kosovnice je odvisno od sestave in kompleksnosti

končnega izdelka.

Vodenje kosovnic se izvaja na ravni posameznega izdelka ali lastnega polizdelka.

Tako za spremembo določenega parametra izdelka, lahko je to mera, oblika, barva,

sestavni del ipd., potrebujemo novo kosovnico, saj gre v bistvu za nov izdelek ali lastni

polizdelek, ki se razlikuje od prešnjega; potrebujemo tudi novo kosovnico. Takšna

kosovnica se sestavi, če kosovnica za ta izdelek ali polizdelek še ne obstaja v podatkovni

bazi, saj je v pomoč pri izdelavi tega, prav tako pa lahko v primeru napak hitro in

enostavno ugotovimo, kateri materiali sestavljajo določen izdelek ali lastni polizdelek.

1.2 Vrste kosovnic in njihove posebnosti

Glede na namen, tip in panogo so podprte različne vrste kosovnic. V nadaljevanju se

bomo osredotočili na nekatere kosovnice, ki nastopajo v ERP sistemu Pantheon 5.5. V

sistemu ločimo dva tipa proizvodnje: na eni strani je enostavna proizvodnja, na drugi pa

tako imenovana MF (datalab kratica verzije programa) proizvodnja, ki ima vključeno

planiranje proizvodnje ali s tujko Manufacturing resource planing oz. MRP II [8]. V

uporabi so naslednje kosovnice :

Osnovna kosovnica – vsebuje materiale in operacije, ki so potrebni za izdelavo

določenega izdelka. Potrebujemo jo tudi za izdelavo planskih ter proizvodnih

kosovnic, poleg tega se v osnovni kosovnici vnašajo še resursi in orodja, ki so

lahko predmet planiranja in terminiranja.

Proizvodna kosovnica – poveţe posamezno kosovnico z delovnim nalogom.

Proizvodna kosovnica prikaţe tudi trenutno stanje ţe porabljenih materialov in

izvedenih operacij. Proizvodno kosovnico lahko razdelimo na več vrst, kot so

npr.:

- Enonivojska ali modulna kosovnica, ki vsebuje materiale in operacije,

potrebne za izdelavo določenega izdelka ali polizdelka, ki se nahajajo na

prvem nivoju kosovnice. Vsi dodatni nivoji za izdelavo polizdelkov niso

prikazani.


- Večnivojska ali strukturna kosovnica, ki poleg materialov in operacij,

kateri se potrebujejo pri izdelavi, vsebuje še kosovnice za lastne

polizdelke, ki lahko vsebujejo še druge polizdelke s kosovnicami. Tako

pride do gnezdenja kosovnic, ki pa se nam, če gledamo iz grafičnega

vidika, prikaţe kot kosovnica z več nivoji.

- Količinska kosovnica prikaţe količino vseh sestavnih delov, iz katere je

sestavljen končni izdelek, vendar ne prikaţe strukture izdelka.

Planska kosovnica – poveţe posamezno kosovnico s planom proizvodnje. Planska

kosovnica je osnova za razpis delovnih nalogov iz plana proizvodnje.

Komercialna kosovnica – se vnaša v šifrant identov in omogoča oblikovanje

enostavnih struktur sestavljenih izdelkov. Obravnava predvsem materialno

strukturo izdelkov, tehnološke postopke pa opredeljuje samo opisno, brez

procesnih moţnosti.

Montaţna kosovnica – kosovnica ima gnezdeno strukturo z natančno določeno

količino materiala, s katerim sestavimo ali končni izdelek ali sestavni del, ki se

uporabi pri nadaljnji izdelavi končnega izdelka. Ponavadi vsebuje še postopek

izdelave in skice.

Konstrukcijska kosovnica – nastaja v procesu konstruiranja izdelka in vsebuje vse

nivoje izdelka, kot jih vidi konstruktor. Konstrukcijska kosovnica se v večini

primerov ne more enostavno preslikati v kosovnico, ki jo uporabljamo v

aplikaciji, saj v večini primerov vsebuje tudi opis dejansko izdelovalnega procesa

in skice končnega izdelka [1].

Poleg zgoraj naštetih kosovnic obstajajo še druge kosovnice, ki se delijo glede na

gospodarsko panogo, v kateri se uporabljajo, njihov namen ter specifike, ki jih posamezna

kosovnica ponuja. Tako je podjetje Gorenje Notranja oprema d.o.o. do sedaj uporabljalo

še tako imenovano fantomsko kosovnico, ki temelji na osnovni kosovnici, vendar zaradi

programskih omejitev ERP sistema Pantheon 4.5 ni v celoti variantna kosovnica (ta bo

podrobneje predstavljena v nadaljevanju). Fantomska kosovnica vsebuje osnovno

kosovnico, na kateri pa niso le dejanski polizdelki, ampak fantomi, nekakšni fiktivni

sestavi, ki pred lansiranjem naročil v proizvodnjo nadomestijo dejanski nazivi materialov

in operacij [9].


1.3 Fantomska kosovnica

Fantomska kosovnica temelji, tako kot vse druge, na osnovni kosovnici, vendar se

razlikuje v eni stvari, vsebuje namreč fantomske polizdelke [10].

Fantomski polizdelek je imaginarni začasni polizdelek, katerega dodamo na

fantomsko kosovnico zaradi laţjega pregleda. Ta polizdelek se pri kreiranju delovnega

naloga zamenja z dejanskim polizdelkom iz šifranta materialnih sredstev. Šifra

fantomskega polizdelka se kreira tako, da lahko takoj vidimo, katere vrste polizdelek jo

bo zamenjal. Na primer, imamo fantomsko kosovnico, ki vsebuje fantomski polizdelek,

katerega šifra je Fronta; tako vemo, da se bo na tem mestu, pri kreiranju delovnega naloga

za določeno naročilo, naredila zamenjava fantomskega identa z identom fronte, ki ga

bomo dejansko uporabili v proizvodnji naročenega elementa. Brez uporabe fantomskih

šifer bi se namesto naziva Fronta v poziciji vpisala dejanska šifra, npr. 820345, iz katere

pa bi bilo, brez predhodnega vpogleda v šifrant materialnih sredstev ali urejenega sistema

določanja šifer, skoraj nemogoče videti, za kateri polizdelek gre.

To je prva prednost fantomske kosovnice, saj lahko ţe iz zelo enostavnega,

zgoraj napisanega primera vidimo, kako sta izboljšani kontrola in pregled kosovnice.

Druga prednost, ki je posledica prve, je večkratna uporaba iste kosovnice za različne

elemente istega tipa, vendar z različnimi polizdelki. Tako lahko uporabimo isto kosovnico

za izdelavo istega tipa elementa, vendar bo prvi element imel rdeča, drugi pa modra vrata.

Pri tem se bo fantom Fronta namesto npr. z identom 820345, kateri je fronta rdeče barve,

zamenjal z identom 820346, ki pomeni fronto modre barve.

Fantomska kosovnica prinaša še tretjo prednost, ki ni toliko pomembna z vidika

izdelave in pregleda kosovnic, ampak je pomembna s stališča vodenja zaloge materiala.

Pri vpeljavi fantomskih polizdelkov na kosovnico se znebimo skrbi razknjiţevanja

materiala neposredno na tej kosovnici, ampak se to zgodi pri zamenjavi fantomskega

identa z dejanskim polizdelkom, ki vsebuje svojo kosovnico, če gre za lasten polizdelek

ali pa samo količino, če gre za kupljen polizdelek.

Kosovnica tega tipa se ni znebila vseh slabosti osnovnih kosovnic, saj jih

moramo, podobno kot osnovne kosovnice, pri spremembi keteregakoli polizdelka

materiala ali operacije shraniti pod novo šifro. To velja tako za kosovnice končnih

izdelkov kot tudi za lastne polizdelke. Vse to pa prinaša, predvsem v industriji, ki se

prilagaja končnemu kupcu, zelo veliko število kosovnic, kar postane sčasoma


neobvladljiv problem, tako z vidika delovanja kot tudi vodenja kosovnic in celotnega

sistema.

1.4 Variantna (parametrizirana) kosovnica

Večina kosovnic je izboljšana ali prilagojena oblika osnovne kosovnice, vendar za

razliko od ostalih, parametrizirana variantna kosovnica predstavlja izboljšavo prej opisane

fantomske kosovnice. Parametrizirana variantna kosovnica poleg vseh izboljšav in

prednosti, ki jih je prevzela od fantomske kosovnice, vpeljuje še eno posebnost, ki

odpravlja pomanjkljivosti, ki so oteţevale delo s fantomskimi kosovnicami.

Kot je razvidno ţe iz naziva parametrizirana/variantna kosovnica, je novost v tej

kosovnici parameter. In sicer se ta tip kosovnice še vedno uporablja za laţji pregled in

sestavljanje kosovnic imaginarne oziroma bolje rečeno fantomske idente, ki povzema tudi

drugi dve dobri lastnosti fantomske kosovnice, in sicer večkratno uporabo iste kosovnice

za različni sestav materialov in operacij v enakem elementu ter uporabo posrednega

razknjiţevanja materiala.

Prva in najpomembnejša izboljšava je, da se z njeno uporabo zmanjša število

različnih kosovnic. Pri tem ne shranjujemo več celotnih kosovnic, če se od osnovne

razlikuje samo v enem parametru, ampak shranjujemo samo vrednost tistega parametra.

Ponazorimo uporabo na primeru fantomske kosovnice iz prejšnjega poglavja. V tem

primeru smo morali ustvariti novo šifro, pod katero smo shranili celotno kosovnico, tako

smo dobili dve skoraj enaki kosovnici, ki pa se razlikujeta samo v eni lastnosti, barvi vrat.

Pri uporabi variantne kosovnice ni treba ustvariti nove šifre kosovnice, saj gre za

popolnoma drugačni sistem vodenja kosovnic, kjer se fantomski identi zamenjujejo z

dejanskimi vrednostmi parametrov oz. polizdelki. Tako vodimo vrednosti za posamezne

paramete v drugi tabeli oziroma, če gre za drugi lastni ali kupljeni polizdelek, ustvarimo

novo šifro, kar pa vseeno zasede bistveno manj prostora kot shranjevanje nove celotne

kosovnice, prav tako pa zelo izboljša pregled nad kosovnicami, predvsem če se lahko

spreminja veliko število parametrov, kot je to npr. v lesni industriji.

Poleg laţjega vodenja kosovnic je parametrizirana kosovnica veliko bolj prilagodljiva

v primeru dodatnih parametrov ali dodanih vrednosti v nabor parametra, saj lahko


enostavno dodamo parameter ali vrednost le-tega v šifrant parametrov, in ţe nam je na

razpolago pri kreiranju nove kosovnice.

Parametrizirana kosovnica pa ima, tako kot tudi večina drugih, slabo lastnost, in sicer

zahteva veliko količino porabljenega časa, ki je potreben za vnos vseh potrebnih

parametrov ter vnos kosovnic s privzetimi vrednostmi parametrov. Poleg tega je potreben

še vnos formul, na podlagi katerih se kasneje zamenjujejo fantomski identi z dejanskimi

vrednostmi.

Podrobnejši opis izboljšav in dodatnih modulov, ki so potrebni za pravilno delovanje

parametriziranih variantnih kosovnic v ERP sistemu Pantheon 5.5, sledi v nadaljevanju

diplomskega dela.


2 PREGLED SODELUJOČIH PODJETIJ IN NJIHOVIH

PRODUKTOV

2.1 Gorenje Notranja oprema d.o.o.

Gorenje Notranja oprema d.o.o. deluje v skupini Gorenje kot nosilec divizije notranje

opreme. V sestavi je šest proizvodno-prodajnih programov, ki delujejo kot profitni centri

in kot ena imed odvisnih druţb v tujini v 100 % lasti (Gorenje Kuchyne spol s. r. o.,

Češka republika).

Naša integracija in vpeljava variantnih kosovnic se izvaja v proizvodnih programih

Kuhinje Avstrija in Marles. Programa imata sedeţ na Limbuški cesti 2 v Mariboru, in

sicer v bivšem obratu podjetja Marles. Oba programa sta namenjena izključno proizvodnji

kuhinj in kuhinjskih elementov.

2.2 DataLab Tehnologije d.d.

Podjetje DataLab tehnologije d.o.o. [5] je bilo ustanovljeno leta 1997, z namenom

razvoja celovitih poslovno-informacijskih sistemov za mala in srednje velika podjetja.

Ustanovitelja Andrej Mertelj in Tomaţ Teyrovsky, prej zaposlena v podjetju GEKKO

d.o.o., sta iz lastnih izkušenj, propada podjetja zaradi slabe informacijske podpore, ţelela

ustvariti programski paket, ki bo podjetjem na enem mestu nudil podatke o poslovanju in

njegovem delovanju. Tako je ekipa treh ljudi postavila temelje transakcijskemu

programskemu paketu DataLab HERMES, na katerem se je kasneje zgradil celoviti

poslovno-informacijski sistem DataLab PANTHEON™.

2.3 Jamada d.o.o.

Podjetje Jamada d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2000 iz bivše poslovne enote

DataLab. V devetih letih se je podjetje razvilo v resno in konkurenčno podjetje z jasno

vizijo in cilji, kar dokazuje tudi certifikat gold partner podjetja DataLab. Podjetje je

postalo eno izmed vodilnih podjetij, ki se ukvarjajo z implementacijo in razširitvami ERP

sistema Pantheon ter nudenjem pomoči strankam. Leta 2005 sta bili ustanovljeni sestrski


podjetji v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, kar je pomenilo širitev podjetja tudi na juţni

trg, v drţave bivše Jugoslavije. Podjetje je leta 2007 kupilo tudi 51 % deleţ v

konkurenčnem podjetju E-Pos rešitve d.o.o. in tako razširilo svoje poslovalnice po celotni

Sloveniji. Tako ima podjetje sedaj poslovne enote v Ljubljani, Novem Mestu, Kopru ter

sedeţ podjetja v Mariboru; na ta način je uresničilo svojo vizijo postati eno vodilnih

podjetij v Sloveniji na področju implementacije ERP sistema Pantheon ter pripomore k

nudenju podpore le-temu.

2.4 ERP Sistem Pantheon

ERP sistem Pantheon 5.5 [6] zagotavlja celovito informacijsko podporo podjetjem iz

vseh panog. Skupaj z razvojnimi partnerji nudi širok nabor storitev, tako za majhne

samostojne podjetnike kot za velika podjetja z mednarodnimi izpostavami. Sedanja

različica 5.5, prejšnje verzije so še 4.5 in 5.0 (te se sedaj s prehodom na novejšo verzijo

opuščajo), obstaja v petih izpeljankah, ki zadovoljijo ţelje tako mikro kot večjih

proizvodnih podjetij. Ne glede na izbrano dejavnost Pantheon zagotavlja informacijsko

podporo vsem poslovnim procesom v podjetju. Vse splošne funkcije, od načrtovanja

izdelka do končne izdelave, tako obvladuje ena sama informacijska rešitev.

Pantheon je prilagojen na zakonodaje v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Bosni in

Hercegovini, Makedoniji, Kosovu in Italiji. Večjezična podpora omogoča uporabo

sistema, tako na Balkanu kot evropskih drţavah, saj so podprti naslednji jeziki: slovenski,

hrvaški, srbski, bosanski, makedonski, albanski, italijanski, nemški ter angleški. Na

podlagi tega lahko govorimo o zares prilagojenem programu, ki ima velik potencial tudi

za širitev v zahodne evropske drţave.


Slika 2.1: Podprta področja v sistemu Pantheon 5.5

Osnovne funkcionalnosti rešitve Pantheon 5.5 so [6]:

Naročila – v modulu Naročila spremljamo prejeta naročila, ponudbe ali

predračune ter dana naročila, povpraševanja in predračune, ki lahko sluţijo

tudi kot podlaga za fakturiranje in izdajo blaga ter za kreiranje delovnih

nalogov v proizvodnji, ki jih lahko izdelamo s pomočjo enostavnih in

priročnih funkcij brez ponovnega vnašanja podatkov.

Proizvodnja – v enostavni proizvodnji razpisujemo delovne naloge ter vršimo

njihove potrditve z izdajami materiala in prevzemom izdelkov. V kompleksni

proizvodnji MF poleg prej naštetega lahko načrtujemo še proizvodno

dejavnost, upoštevamo časovne termine in zasedenosti resursov ter

spremljamo povratne zanke (MRP II).

Blago – modul Blago omogoča prevzem in izdajo računov, medskladiščne

prenose, materialno knjigovodstvo in spremljanje zalog. Za potrebe

maloprodaje je v program vključen tudi modul POS. Moţno je spremljati

zalogo z inventurnimi popisi, evidenco DDV, stoškovne nosilce. Modul

omogoča tudi izdelavo več vrst poročil, obračunov, pregledov, ki so izdelani

po standardih in omogočajo neposredno oddajo na drţavne institucije.

Servis – modul Servis je namenjen podjetjem, ki v okviru svojega poslovanja

opravljajo servisno dejavnost ali jim za prodane izdelke nudijo garancijo.


Tukaj lahko spremljamo reklamacije kupcev, naše reklamacije dobaviteljem,

servisne naloge, stanje zaloge na skladišču reklamacij, nadzorujemo pa lahko

tudi pregled nad odprtimi oz. zaprtimi reklamacijskimi zahtevki.

Kadri – jedro modula Kadri predstavlja personalna mapa. Na tem mestu je

mogoče voditi različne evidence o delavcih rezidentih ali nerezidentih, pa naj

bodo redno zaposleni, honorarni delavci, študentje, vajenci ali pa ţe nekdaj

zaposleni v podjetju. Za vsakega zaposlenega sestavimo personalno mapo,

kamor vnesemo njegove osebne podatke ter podatke o druţinskih članih,

podatke o preteklih delovnih razmerjih; s tem gradimo zgodovino delavčevega

gibanja v podjetju, spremljamo podatke o delovni dobi, bonificirani delovni

dobi, zabeleţimo zgodovino delavčevega koriščenja dopusta in drugih

odsotnosti, podatke o pripadajočem dopustu za posamezno leto, zdravniških

pregledih ter druge obvezne podatke v skladu z zakonom VZD, podatke o

doseţeni izobrazbi in šolanjih ter povezane stroške. V modulu predstavljajo

poseben sklop podatki o plači zaposlenega, podatki o delavčevem vstopu v

prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in obvezno dodatno

pokojninsko zavarovanje ter podatki o plačilu premij, o članstvu v sindikatih

in plačilu članarin, delovni čas zaposlenega, kar pozneje uporabimo v

informacijski rešitvi.

Denar – v modulu Denar spremljamo ves plačilni promet in ključne kazalce

poslovanja. Priprava bilančnih poročil je hitra in enostavna, podprto je tudi

celotno elektronsko poslovanje z drugimi podjetij (B2B), drţavno upravo

(B2G) in bankami (B2Bank).

Zeus – modul Zeus je namenjen direktorjem, analitikom, planerjem ter vsem

ostalim, ki ţelijo močno analitično orodje za pregled procesov v podjetju. Je

izredno enostaven za uporabo in omogoča prirejanje funkcij posameznikom.

Modul se lahko priredi za potrebe direktorja, kateremu prikazuje samo ključne

kazalce in podatke, analitiku ali finančniku pa sluţi za prikazovanje bolj

podrobnih, specifičnih podatkov.

Nastavitve – tukaj se nahajajo raznorazne nastavitve, ki so pomembne za

pravilno delovanje informacijske rešitve, nastavitve za prirejanje poslovnih

procesov različnim podjetjem, nastavitve za posamezne uporabnike, kot so

različni prikazni meniji, avtorizacije za dostop do določenih modulov ali delov

modulov ipd.


Poleg teh osnovnih funkcionalnosti je na voljo še široka izbira dodatnih rešitev za

specializirana podjetja, tako da je moţno ERP sistem Pantheon vpeljati v skoraj

katerokoli gospodarsko panogo.


3 PREGLED STANJA

3.1 Kreiranje naročil

Dandanes obstaja več načinov gradnje različnih stavb, pa naj gre za hiše, bloke ali

stolpnice, pri vseh se uporabljajo različni materiali, oblike in mere glede na ţelje kupca

ali arhitekta, ki je izdelal gradbeni načrt. Tako pridemo do problema pri opremljanju

notranjosti prostorov, saj nam ponavadi razstavni eksponati v prodajalnah ne ustrezajo po

obliki in merah. Zato mora biti kreiranje naročil, tako s strani prodajalca kot izdelovalca

notranje opreme, zelo odprto, kar pomeni, da mora omogočati spremembo čimveč

parametrov prodajanega artikla. Prodajalne notranje opreme ponavadi uporabljajo razne

programe za izdelavo in risanje skic kuhinj, spalnic, kopalnic itd., ki omogočajo uporabo

nabora elementov za določen model, ki ga je določil proizvajalec. Razen izbire elementov

je moţno spreminjati tudi mere, izbirati drugačne barve, ročaje ter raznorazne parametre,

ki so dovoljeni za posamezen element. Tako si lahko sestavimo kuhinjo po lastnem okusu

in merah, ki ustrezajo meram naših prostorov. Na prodajalčevi strani je sestava in oddaja

naročila proizvajalcu dokaj enostavno opravilo, večji problem pa predstavlja obdelava

naročila na proizvajalčevi strani, saj vsako odstopanje od standardnih mer ali oblik, ki jih

je določil proizvajalec, povzroči posebno obdelavo naročila in izdelavo nove kosovnice

za to naročilo.

Če predstavimo problem spremenjenega standardnega naročila kuhinje:

- viseči element VSO 80 DDV

- nespremenjeno naročilo (standardna kuhinja):

- model kuhinje = VITA

- barva vrat = bukev

- ročaj = ročaj 13 crom

- izvedba vidne stranice = Iveral

- globina/širina/višina elementa = 350/800/720 mm

- spremenjeno naročilo (posebna obdelava) viseči element VSO V 40:

- model kuhinje = VITA

- barva vrat = češnja temna


- ročaj = ročaj 13 crom

- izvedba vidne stranice = Iveral

- globina/širina/višina elementa

= 350/830/750 mm

- poglobitev leve stranice = 10

mm

V zgornjih dveh primerih naročila

vidimo, da se s strani prodajalca ne

spremeni veliko – razen dodatnega vnosa

parametra, poglobitve stranice in popravkov mere ter barv, ni spremenjeno nič drugega.

Povsem drugačna je zgodba na proizvajalčevi strani – ker je prišlo do odstopanj od

standardne kosovnice, je treba vnesti novo kosovnico ter odpreti nove šifre in dokumente,

zaradi česar prihaja do dodatnih vnosov, ki povečujejo podatkovno bazo in posledično

tudi čas obdelave podatkov v sami informacijski rešitvi. Dodatni zapisi, hitro povečevanje

podatkovne baze in količina časa, ki ga porabimo za obdelavo takšnih naročil, so razlogi

za uvedbo variantnih kosovnic, ki olajša delo tako, da avtomatizira izdelavo kosovnic na

podlagi spremenjenih parametrov v naročilu.

3.2 Dosedanja izdelava kosovnic

Izdelava kosovnic v podjetju Gorenje Notranja oprema d.o.o. je bila do sedaj omejena

ter časovno in prostorsko zelo potratna, saj sistem Pantheon 4.5 ni omogočal uporabe

variantnih kosovnic, niti ni imel integriranega orodja, s katerim bi jih lahko dodatno

vpeljali. Vpeljala se je dodelava, s katero so se pribliţali dejanskim variantnim

kosovnicam, in sicer je to modul za izdelavo fantomskih kosovnic. Sestavi, ki nastopajo

na fantomski kosovnici, so lahko dejanski materiali in operacije, kot tudi fantomi, ki sicer

obstajajo v šifrantu identov, vendar jih v času izdelave kosovnice zamenjajo dejanski

identi iz šifranta. Fantomi na kosovnici nastopajo zaradi laţjega pregleda in kopiranja

osnovne kosovnice. Če ponazorimo na primeru iz podjetja, npr. če ţelimo izdelati

element z dvema različnima frontama, to pomeni, da bo osnovna kosovnica enaka, samo

šifre sestavnih delov se bodo spremenile glede na zahteve, ki jih je podala stranka. Tako

bi vzeli osnovno fantomsko kosovnico za element VSO 30, ki zgleda tako:

- polica VSO 30 BE


- hrbtišče VSO 30 BE

- karton VSO 30

- embalaţni vloţek kotni VSO

- lepilo mekol

- vijak/mat za spajanje

- čistilo za montaţo

- krpe za čiščenje

- »aero tape« rjav-prozoren

- nosilec polic 5x5x16

- Pvc vrečke

- fantom FRONTA

Po zamenjavi fantomov z dejanskimi identi na kosovnici za izdelavo elementa bi

kosovnica, če fantomski izdelek kupimo v barvi Merano, zgledala tako:

- polica VSO 30 BE


- karton VSO 30


- lepilo mekol






- Pvc vrečke

- vrata VSO F 30 MERANO

po zamenjavi fantomov za element PO 30 s fronto, ki jo izdelujemo sami, pa tako:

- polica VSO 30 BE


- karton VSO 30


- lepilo mekol






- Pvc vrečke

- Iveral 18 mm 2x CREME224

- lepilo DORUS transparent

- ABS 1x22 224 CREME


kjer se namesto fantoma ali dejanske šifre kupljenega elementa, vpišejo materiali, ki so

potrebni za izdelavo te fronte.

S primerjavo zgoraj narejenih kosovnic lahko ugotovimo, da so osnovni elementi

enaki, vendar imata oba elementa svoje posebnosti in dodatne kosovnice. Brez osnovne

fantomske kosovnice bi bilo sestavljanje oz. kopiranje iz katere druge proces, ki bi nam

vzel veliko časa, saj bi morali biti pri vnosu osnovne kosovnice pozorni, katere osnovne

materiale in operacije vsebuje sam element in kaj so dodatki. Enako bi bilo pri kopiranju

podobne kosovnice, saj bi prav tako morali preveriti, ali ta vsebuje vse osnovne idente in

opreacije, ter zbrisati nepotrebne vnose in dodati idente, specifične za naročen element.

Vsaka fantomska kosovnica, ki se razlikuje od ostalih v vsaj eni poziciji, je shranjena pod

svojim imenom, kar nas privede do drugega problema prostorske in posledično časovne

zahtevnosti, ki se z vsakim dodatnim zapisom povečujeta.

3.3 Kosovnice v novem sistemu Pantheon 5.5.

ERP sistem Pantheon 5.5 omogoča večnivojsko vnašanje kosovnic, kar zelo poenostavi

načrtovanje in izdelavo končnega izdelka. Prikaz struktrure izdelka je v obliki drevesnega

seznama, kar omogoča enostaven pregled nad celotno strukturo, tudi če gre za

kompleksnejši izdelek z več nivoji. Poleg večnivojskega vnosa materialov in operacij ter

enostavnega pregleda je zelo zanimiva moţnost uporabe alternativ. Alternative

omogočajo uporabo alternativnih materialov za izdelavo istega izdelka. Alternative so

uporabne, kadar primanjkuje npr. primarnega materiala, s katerim izdelujemo končni

izdelek in lahko z izbiro alternative uporabimo enakovredne materiale, ki jih imamo na

zalogi. Alternative so uporabne tudi pri naročilu kakšnega zahtevnejšega kupca, ki ţeli

imeti izdelek iz kakovostnejših materialov, tako lahko samo z izbiro alternative na

naročilu izberemo kakovostnejši material, ki se bo uporabil pri izdelavi končnega izdelka.

Vse novosti, ki so vpeljane v Pantheon 5.5, so primerne za podjetja s serijsko

prozvodnjo oziroma za proizvodnjo, kjer se končni izdelki ne spreminjajo pogosto.

Obstoječi sistem izdelave kosovnic se izkaţe za neuporabnega v podjetjih, ki izdelujejo

končne izdelke, med katerimi je lahko vsak drugačen, vendar pa ima osnovne materiale

enake. Tako lahko v lesni industriji naročimo dva enaka elementa, vendar z različnimi

dimenzijami, za katera se uporabi ista kosovnica z osnovnimi materiali, ki se razlikujejo


samo v dimenzijah. V tem primeru bi potrebovali v našem sistemu dve kosovnici, ki pa

sta, če gledamo samo materiale brez dimenzij, identični. Zaradi takšnih podvojenih

vnosov, ki bi nastajali, in hitrega povečevanja baze, se je podjetje odločilo za vpeljavo

variantnih kosovnic, ki odpravljajo pomanjkljivosti obstoječih kosovnic. Tako, če

vzamemo za zgled predhodno opisani primer, potrebujemo samo eno kosovnico, ki se na

podlagi parametrov naročila prilagaja vnesenim dimenzijam.


4 POTREBNE DODELAVE ZA VPELJAVO VARIANTNIH

KOSOVNIC

4.1 Kratka specifikacija potrebnih dodelav

Osnova vsakega informacijskega sistema so podatki in informacije, ki jih lahko iz

njih dobimo oz. sestavimo, in tako je tudi v ERP sistemu Pantheon. V osnovnih šifrantih

se nahajajo podatki, ki so potrebni za začetek uporabe programa, zato moramo v ERP

sistem Pantheon vnesti podatke o partnerjih, s katerimi sodelujemo, delavce, katere

zaposlujemo, produkte, ki jih uporabljamo ali prodajamo, itd. Katere šifrante bomo

napolnili s podatki, je odvisno od panoge, s katero se ukvarjamo; tako ne potrebujemo

nastaviti kontov za knjiţenje računov, če imamo samo proizvodnjo, ali kosovnic in

delovnih nalogov, če se ukvarjamo samo z nabavo in prodajo izdelkov.

Z obveznim vnosom podatkov v osnovni šifrant zagotovimo celovitost informacij, ki

jih zahtevamo, poleg tega lahko z uporabo vezi oz. omejitev in primarnih ter tujih ključev

preprečimo podvojenost podatkov, obenem pa zagotovimo obstoj podatkov v vseh

segmentih programa. Če pogledamo na primeru, ne moremo prodajati artikla, ki ga ni v

šifrantu identov, obenem pa ne moremo izbrisati artikla iz šifranta identov, dokler ta

obstaja vsaj na enem dokumentu, saj bi se na ta način zgubile informacije o artiklu, ki

smo ga prodali.

Poleg zahtev, ki jih določata osnovna in napredna uporaba ERP sistema Pantheon,

smo za potrebe variantnih (parametriziranih) kosovnic morali ustvariti in napolniti še

nekatere šifrante, s katerimi smo zagotovili delovanje in uporabo teh kosovnic. Tako je

bilo treba pred začetkom sestavljanja novih kosovnic vnesti parametre, ki bodo nastopali

v kosovnicah in jih bodo lahko prodajalci spreminjali na ţeljo stranke, pa tudi njihove

nabore vrednosti, ki se lahko uporabljajo. Po vnosu parametrov in njihovih vrednosti smo

lahko začeli z vnašanjem skupin parametrov, v katere zdruţujemo parametre; ti lahko

nastopajo na določenih izdelkih in tako skrajšajo čas, ki bi bil potreben za vnos

parametrov na vsak izdelek posebej. Sedaj lahko izberemo kar skupino, v kateri so

potrebni parametri. Z uporabo parametrov so se odprle nove zahteve, saj lahko z njimi

spreminjamo skoraj vsak izdelek v kuhinji, ki jo naročamo, vendar to vedno ni moţno,

včasih zaradi tehničnih omejitev, drugič pa zaradi zahtevnosti procesa izdelave in


uporabljenih materialov tega ne dopusti sam proizvajalec. Tako smo morali vpeljati še

tako imenovani »šifrant omejitev« oziroma, če gledamo s podatkovnega vidika,

odločitveno tabelo. V tej odločitveni tabeli lahko na podlagi izbranega nabora parametrov

in njihovih vrednosti določimo, katere kombinacije so dovoljene in katere ne. S

spreminjanjem osnovnih vrednosti parametrov, ki so določeni za izdelek, se spreminja

tudi vrednost izdelka, tako se lahko spremeni vrednost uporabljenega materiala, poveča

ali zmanjša pa čas potrebnih operacij. Zato je bilo treba izdelati še šifrant, v katerega se

bodo vnašale cene. Šifrant cenikov je pomemben iz dveh vidikov: na eni strani so osnovni

ceniki, ki se lahko uporabljajo samo za posameznega kupca in vsebujejo osnovne cene

izdelkov ter cene dodatkov, ki se definirajo z uporabo parametrov, na drugi strani pa so

akcijski ceniki, ki so pomembni z vidika povečevanja prodaje posameznim kupcem, saj

tovrstne cenike zahtevajo predvsem podjetja, ki naročajo večje število izdelkov naenkrat.

Tako lahko z uporabo teh cenikov določamo akcijske cene, ki veljajo za določeno

obdobje in imajo v tem obdobju prednost pred cenami iz osnovnega cenika.

Do tukaj smo povzeli zahteve, ki se pojavijo pri samem oblikovanju in sestavljanju

kosovnic ter kreiranju naročil, sedaj pa smo prišli do kreiranja delovnih nalogov za

proizvodnjo, na osnovi naročila in vnesenih kosovnic, kar zahteva še dodatne šifrante.

Prva in največja dodelava tukaj je »šifrant formul«. Zakaj formule, če ţe imamo

prikazane vse parametre? Problem, ki nastane, kadar se bistveno spremenijo vrednosti

parametrov, kot npr., če kupec ţeli višji element, se poveča količina potrebnega materiala.

Tako moramo preveriti, koliko več materiala potrebujemo za izdelavo korpusa, izbrati

moramo tudi ustrezno višino vrat ali število in višino predalov, odvisno za kakšen

element gre, povečati moramo število vijakov, lepila itd. Brez formul bi to moral

preračunavati uporabnik, ki je zadolţen za izdelavo in izdajo delovnih nalogov, kar bi bil

zelo dolgotrajen proces, prihajalo pa bi tudi do številnih napak, ki bi se s povečevanjem

proizvodnje še večale. Tako lahko z vpeljavo formul ta proces avtomatiziramo; edino, kar

potrebujemo je, da točno določimo, na katere pozicije kosovnice vpliva sprememba

določenega parametra, tako lahko spreminjamo vrsto, količino, barvo itd. potrebnih

materialov. Polnjenje vseh do sedaj naštetih šifrantov seveda zahteva kar precej časa,

preden so vsi potrebni podatki vneseni. Velika količina časa se porabi za oblikovanje

formul, saj je treba pravilnost vsake formule dobro preveriti, da ne bi prišlo do napak, kar

ne bi bilo dobro, tako z materialnega vidika kot tudi ponovno porabljenega časa za


pregled in popravljanje formul, kar bi privedlo do zamud pri izdelavi in posledično

zamujanju dobavnega roka.

Poleg vseh programskih izboljšav in dodelav imajo pri vpeljavi variantnih

(parametriziranih) kosovnic vidnejšo vlogo tudi izpisi, ki predstavljajo dodatno kontrolo

pravilnosti vnesenih in izračunanih podatkov. Prav tako kot druge dodelave, ki smo jih

morali izdelati, se morajo prilagoditi ali na novo izdelati tudi izpisi, ki prikazujejo

podatke iz vpeljanih variantnih (parametriziranih) kosovnic. Tako so se naredili izpisi za

izpis podatkov iz osnovnih šifrantov, na naročilih so se dodali parametri iz glave naročila,

ki so osnovni za določen element ali celotno kuhinjo, v pozicije naročil pa so se dodali

parametri, ki so spremenjeni in se razlikujejo od privzetih vrednosti. Dodelati so se morali

izpisi delovnih nalogov, tako da vsebujejo vse potrebne podatke za izdelavo naročenih

izdelkov, poleg tega pa še izpisi faktur, saj tudi stranka ţeli informacije o naročenih

izdelkih in podatke o tem, kakšne parametre vsebujejo.

Slika 4.1: Slika osnovnih dodelav, potrebnih za vpeljavo variantnih kosovnic

Vse programske dodelave so narejene v programskem jeziku Deplhi in z uporabo

razvojnega okolja Ares [11], ki je ţe integrirano v sam informacijski sistem Pantheon 5.5.

Okolje Ares je razvojno okolje, ki ga je razvilo podjetje DataLab za lastno uporabo in za

potrebe razvoja dodatnih modulov v informacijskem sistemu Pantheon 5.5. Vsi dodatni

izpisi, ki so bili opravljeni v sklopu izdelave variatnih kosovnic, so narejeni z razvojnim

okoljem Fast Report [12]. To razvojno okolje je prav tako integrirano v informacijski

sistem, saj je zdruţljivo s programskim jezikom Delphi ter tako omogoča hitro in

enostavno kreiranje izpisov s pomočjo vgrajenih komponent in pridobivanja podatkov s

programskim jezikom Delphi.


Pomemben dejavnik, ki ga moramo upoštevati pri načrtovanju in izdelavi vseh

potrebnih dodelav je, da se informacijski sistem Pantheon 5.5 nenehno izboljšuje in

prilagaja novim zakonskim spremembam skozi nadgradnje, katere lahko naredi vsako

podjetje glede na njihove potrebe in panogo, za katero so narejene spremembe. Tako se

morajo vsi programi načrtovati tako, da te nadgradnje ne vplivajo na njihovo delovanje.

Oziroma, če pride do kakšnih večjih sprememb v informacijskem sistemu Pantheon 5.5,

so potrebni čim manjši popravki ali dodelave.

Opisi posameznih dodelav se nahajajo v naslednjih podpoglavjih, kjer so dodelave

podrobneje opisane s primeri in priloţenim slikovnim gradivom za laţjo predstavo in

pregled.

4.2 Šifrant parametrov

Vsaka variantna (parametrizirana) kosovnica temelji na mnoţici parametrov, ki se

uporabljajo tako pri kreiranju kosovnic kot pri sestavljanju naročil, in določajo vrednosti,

ki lahko nastopajo pri posameznem parametru. Brez šifranta parametrov bi bil postopek

vnosa parametrov in vrednosti skoraj nemogoč, saj bi morali vnašati parametre in njihove

nabore vrednosti za vsak izdelek ali polizdelek posebej in bi s tem dobili podvojene vnose

oziroma redundantnost podatkov, povečalo pa bi se tudi število uporabniških napak, kot

so napake pri vnosu (zamenjava velikih in malih črk, vrstni red znakov itd.). Z vpeljavo

šifranta zberemo vse vrednosti na enem mestu, pri čemer se izognemo redundantnosti

podatkov in uporabniškim napakam, saj je potreben samo enkraten vnos. Šifranti na

splošno imajo tudi nekaj dodatnih dobrih lastnosti, kot je npr. laţja kontrola podatkov,

laţje popravljanje morebitnih napak ali enostavno brisanje ter dodajanje novih osnovnih

vrednosti in njihovega nabora vrednosti oziroma lastnosti.

Šifrant parametrov je narejen glede na specifikacije dela in potreb v podjetju Gorenje

Notranja oprema d.o.o. Razdelimo ga lahko na štiri glavne dele: na osnovni zaslon, ki

vsebuje oziroma omogoča vnos ter izbiro osnovnih vrednosti in lastnosti, ter še na tri

dodatne šifrante, katerim je osnova šifrant parametrov.


Slika 4.2: Osnovni zaslon šifranta parametrov

Glede na podane specifikacije lahko osnovni zaslon razdelimo na štiri oz. pet delov,

če upoštevamo še gumbe za prehod na ostale tri šifrante. V prvem delu se nahajajo polja

za vnos samega parametra in njegovih lastnosti. Zaradi laţjega pregleda in dela z mnoţico

parametrov, smo omogočili dva načina vnosa podatkov, in sicer vnos osnovnih podatkov

skozi mreţasti pogled oziroma s tujko »grid view«, ki vsebuje samo kratke nazive polj in

ima omejeno širino prikazovalno-vnosnega polja, ter drugi način, ki omogoča vnos in

prikaz vnesenih podatkov v posameznih komponentah na samem obrazcu. Drugi del je

mreţasti prikaz skupin, v katerih nastopa izbrani parameter. V tretjem delu izbiramo med

štirimi tipi nabora vrednosti, in sicer lahko izberemo:

- opisno naštevalni tip, ki omogoča vnos vrednosti v dodatno polje, ki se prikaţe pri

izbiri te moţnosti, ločene s podpičji, in sicer lahko vnašamo poljubne opise,

ponavadi gre za besede, ki opisujejo vrednost nabora, kot je model kuhinje Alea,

Sibila, Rea itd. Na izbiro imamo tudi polje za vnos privzete vrednosti, kar olajša

delo pri vnosu vrednosti parametra pri naročilu osnovne kuhinje, ki nima

spremenjenih parametrov;

- opisno poljubni tip, ki ne vsebuje posebnega vnosnega polja za vnos nabora

vrednosti, ampak omogoča vnos poljubnega znakovnega niza v polje na naročilu,

kar je tudi posebnost tega tipa. Ta tip sicer ni bil podan v zahtevah stranke, vendar

smo ga vključili zaradi moţnih kasnejših potreb po vnosu dodatnih opomb;


- numerični intervalni tip nudi moţnost omejitve izbire številčnih vrednosti na

določenem intervalu in določitve koraka, za koliko se ţelena vrednost lahko

povečuje. Tako se pri izbiri tega tipa prikaţejo tri vnosna polja, v katera vnesemo

maksimalno in minimalno dovoljeno številčno vrednost in korak, za koliko se

lahko vrednost povečuje. Če ponazorimo vnos, na primer za parameter širina,

imamo omejitev širine na maksimalno vrednost 800 mm in minimalno vrednost

400 mm ter vnesen korak 10 mm. Na ta način informacijski sistem ne dovoli

vnašati vrednosti izven območja med 400 in 800 milimetri in manjšega koraka,

kot je 10 mm;

- numerično naštevalni tip je v osnovi enak opisno naštevalnemu tipu, vendar s to

razliko, da tukaj naštevamo samo številčne vrednosti. Omogoča tudi, tako kot

opisno naštevalni tip, da določimo privzeto vrednost parametra.

Četrti del se nanaša na jezikovno raznolikost drţav, v katerih se prodajajo izdelki, saj

se omogoča vnos različnih nazivov parametrov glede na jezik, katerega govorijo v tej

drţavi. Tako bo na naročilu, namenjenemu v Nemčijo, za parameter barva pisalo Farbe,

za naročilo, ki gre na Češko, pa šířka.

Kar je še ostalo pri šifrantu parametrov, je peti del oziroma gumbi s povezavami na

dodatne šifrante. Takšni šifranti so trije, in sicer :

- šifrant skupin parametrov, v katerem dodajamo skupine ali jih preurejamo, tako da

dodajamo parametre ali brišemo parametre iz njih. Pri vnosu novega identa v

šifrant ali le urejanju obstoječih podatkov pridemo do točke, v kateri moramo

vnesti parametre, ki lahko nastopajo pri tem identu. Tako lahko z določenimi

skupinami parametrov samo izberemo skupino parametrov, v kateri se nahajajo

parametri, ki jih ţelimo na tem identu; tako ni treba ročno vnašati vseh ţelenih

parametrov vedno znova. Ta funkcionalnost je prišla do izraza predvsem pri

polnjenju parametrov v ţe obstoječe idente, ki so bili v bazi, saj bi bilo treba za

vsak ident vsakokrat vnesti v povprečju 14 parametrov; takšnih identov, ki

vsebujejo parametre, pa je v podatkovni bazi 1.100 in se bodo še dodajali. Za

dodajanje parametra v skupino ni treba vedno odpirati tega šifranta, saj lahko ţe v

mreţastem pogledu na osnovnem zaslonu naštejemo skupine, v katerih ţelimo ta

parameter in ta se bo avtomatično dodal v naštete skupine;


- šifrant prevodov nabora vrednosti je zelo podoben vnosu različnih nazivov glede

na jezik, ki se nahaja na osnovnem zaslonu, saj je njegov namen enak. Tako lahko

sedaj na naročilu prikazujemo tudi prevedene vrednosti naborov, vendar le tiste, ki

jih predhodno vnesemo v ta šifrant;

- šifrant parametra 001 – Model kuhinje. Tukaj gre za zelo majhen šifrant, ki v

bistvu vsebuje samo nabor vrednosti parametra Model, katerim pa lahko določimo

še tip plana, kar potrebujemo pri planiranju proizvodnje, in dobavni rok, da lahko

izračunamo rok dobave pri naročilu posameznega modela kuhinje.

4.3 Odločitvene tabele

Vsaka kuhinja, ki jo podjetje izdeluje, ima svoje posebnosti; nekateri elementi, ročaji,

police itd. so enaki določenim modelom, drugi spet drugim modelom. Kaj se lahko

kombinira in izbira v podjetju, določata oddelka tehnologije in komerciale. Prvi oddelek

sodeluje pri omejitvah, ki se nanašajo na tehnološki vidik, kot so namestitve določenih

vodil, ki jih je moţno vgraditi v element in jih ni moţno vgraditi zaradi njihovih

posebnosti ali pa smeri odpiranja vrat določenega elementa, ki so dovoljene itd. Drugi

oddelek pa določa omejitve, ki zadevajo vidik trţenja oz. predvsem cenovni vidik. Tako

se odloča npr., katere vrste ročajev lahko gredo na katere modele, glede na njihovo ceno

ali obliko. Oddelek komerciale mora določiti tudi estetske omejitve, kot so moţne barve

izvedb kuhinj in kombinacije dodatkov, ki se lahko namestijo in izberejo pri naročilu

kuhinje.

Vse te omejitve se na začetku izdelajo za vsak oddelek posebej in se nato v zaključni

fazi uskladijo, tako da se obdrţijo samo tiste kombinacije, ki so dovoljene s strani obeh

oddelkov, ostale pa se izločijo in obveljajo kot nedovoljene. Po uskladitvi podatkov je

bilo treba prenesti vse te omejitve v ERP sistem Pantheon 5.5, in sicer tako, da bo

omogočen enostaven vnos in pregled teh omejitev, hkrati pa bo omogočal hiter dostop in

filtriranje, kar je zelo pomembno pri vnašanju naročil. Tako smo se na podlagi vseh teh

zahtev in velike količine podatkov, ki se bodo vnašali, odločili za sistem odločitvenih

tabel.

V primerih, kot je naš, je procesna logika zaradi vpliva mnogih pogojev precej

zapletena, zato se uporaba odločitvenih tabel kaţe kot pravilna izbira. Omenjena tehnika


je posebej primerna takrat, ko v logiki procesa nastopa veliko pogojev, posamezne

kombinacije med njimi pa določajo akcijo, ki se naj izvede. Vsi potrebni pogoji in akcije

se vpisujejo v dvodimenzionalno tabelo.

Slika 4.3: Izbira kriterijev odločitvene tabele

Po analizi strukture podatkov in števila parametrov, ki nastopajo v omejitvah, smo

izdelali uporabniški vmesnik, ki omogoča izbiro kombinacije dveh parametrov, z

moţnostjo razširitve na štiri parametre, in nabor vrednosti, nad katerim se bodo določale

omejitve. Po izbiri pogojev, v našem primeru parametrov in nabora njihovih vrednosti, ter

akcij se izbere parameter in njegove vrednosti, za katere bomo določali omejitve, preiti

moramo na naslednje okno, ki vsebuje mreţasti pregled, katerega kolone se dinamično

generirajo glede na število izbranih pogojev, tj. parametrov in akcij oziroma omejitev, ki

so odvisne od števila izbranih vrednosti parametra iz kolone nabora vrednosti. Na tem

oknu s potrditvenimi polji označujemo kombinacije, ki so dovoljene in kombinacije, ki

niso dovoljene, ter na takšen način oblikujemo našo odločitveno tabelo.


Slika 4.4: Izbira omejitev odločitvene tabele

Teţava, ki pri tem nastane, je število vseh zapisov v tej tabeli. Čeprav smo izločili vse

tiste zapise, ki ne vsebujejo akcij, bi bilo število zapisov v tej tabeli zelo veliko, saj

določamo akcije na podlagi kombinacij 87 parametrov in pribliţno 1.100 polizdelkov,

katerih število se povečuje. Tako smo analizirali podatke in ugotovili, da je število

omejitev oziroma prepovedanih kombinacij bistveno manjše kot število dovoljenih, zato

smo se odločili, da v tabelo vpisujemo samo nedovoljene kombinacije, za vse ostale pa

predpostavimo, da so dovoljene. Tako smo pridobili pri prostoru na disku in velikosti

tabele; s tem pa tudi pri sprotnem iskanju nedovoljenih kombinacij pri vnosu parametrov

na naročilu.

Preverjanje nedovoljenih kombinacij pri vnosu parametrov v pozicije naročila je

poglavitni razlog, zakaj smo morali optimizirati način vnosa omejitev, saj je pri vnosu

velikih količin naročil počasno preverjanje nedopustno. Tako je bilo treba poiskati tudi

primerno rešitev pri proceduri za iskanje nedovoljenih kombinacij. Najpreprostejša

rešitev bi bila, da se spišejo kazalci oziroma s tujko »cursor«-ji, ki bi pregledali celotno

odločitveno tabelo. Takšni prehodi bi bili zelo dolgotrajni, poleg tega je tu še moţnost, da

en parameter ni vedno v isti koloni tabele, ampak lahko nastopa v več kolonah, kar še

podaljšuje čas iskanja kombinacij. Zato smo se morali domisliti rešitve, ki bi bila zelo

hitra in hkrati zelo enostavna za sprogramirati. Tako smo ustvarili začasno tabelo, kamor


v prvem koraku vstavimo vse kombinacije, v katerih nastopa prvi parameter. Naslednji

korak je ponavljajoči korak, pri katerem najprej preverimo, če v tej tabeli obstaja zapis; če

ne, vrnemo vrednost, s katero sporočimo, da je kombinacija dovoljena. Kadar v tej tabeli

obstaja zapis, preletimo tabelo še z drugim parametrom in brišemo tiste zapise, v katerih

ne nastopa kombinacija prvega in drugega parametra. Nato spet preverimo, če je še

kakšen zapis v tabeli. Če ga ni, pošljemo sporočilo, da je kombinacija dovoljena; če pa

obstaja zapis, ponovimo korak primerjanja in brisanja ter tako nadaljujemo do drugega

oziroma opcijsko do četrtega parametra, kolikor je dovoljenih parametrov v kombinaciji.

S takšnim načinom delovanja potrebujemo največ dva oziroma štiri prehode; lahko pa

sploh nobenega, če ţe v prvem koraku ne obstajajo vrednosti, ki jih iščemo.

4.4 Šifrant za polizdelke

Z večanjem obsega artiklov je poleg vseh do sedaj opisanih ukrepov pomembna tudi

vpeljava enotnega sistema poimenovanja vseh polizdelkov. Pri mnoţici polizdelkov in

šifer, ki se ob tem določajo, pridemo do teţave, kako hitro ugotoviti, za kakšen polizdelek

gre, oziroma kakšne so njegove glavne lastnosti. Predvsem je ta sistem v pomoč pri

naročanju polizdelkov zunanjim proizvajalcem teh polizdelkov in skladiščnikom, ki

razvrščajo kupljene in lastne polizdelke. Obstoječi sistem ţe določi unikatno šifro

vsakemu novemu polizdelku, vendar so te šifre velikokrat le zaporedne številke vnesenih

artiklov v šifrant materialnih sredstev in ne povedo niti osnovnih informacij o izdelku. Za

dostop do teh osnovnih informacij bi tako vedno potrebovali dostop do programa, v

katerem bi lahko pregledali ţelene podatke. Tako smo vpeljali sistem, ki določi nekakšno

govorečo šifro in naziv, ki vsebuje osnovne podatke o naročenem, dobavljenem ali

proizvedenem polizdelku. Tako se ustvari seznam, katerega se morajo drţati tako

dobavitelji kot interni izdelovalci.

Pri vpeljavi takšnega sistema je treba vnaprej določiti pravila, ki določajo, na kakšen

način se bodo oblikovale šifre in za katere polizdelke. Tako smo najprej določili sistem

oblikovanja šifer za t. i. fantomske polizdelke, kateri vsebujejo podatke o vrsti

materialnega sredstva, ali krajše VMS – s tem določimo, ali gre za kupljen VMS 825 ali

za lastni polizdelek, VMS 830. Naziv fantomskega polizdelka, iz katerega vidimo za

kakšen polizdelek gre, ali je to FRONTA, POD, STROP, STRANICA itd., ter zaporedno

številko ali začetnice kakšne pomembne lastnosti, lahko tudi uporabimo kombinacijo


obeh. Na takšen način smo določili šifro fantomskega polizdelka, ki se uporablja na

osnovni kosovnici, ki v fazi lansiranja izdelka v proizvodnjo nadomesti dejanski

polizdelek, kateremu moramo določiti pravila za oblikovanje, vendar tukaj oblikujemo

naziv polizdelka in ne šifre, saj je ta določena z območjem šifer med 14.000.000 in

14.999.999 in se kreirajo zaporedno. Naziv polizdelka je še bolj pomemben kot šifra

fantomskega polizdelka, saj morajo ta naziv uporabljati tudi proizvajalci polizdelkov, ki

jih podjetje kupuje.

Slika 4.5: Vnos parametrov za posamezni polizdelek

Za oblikovanje oziroma sestavljanje nazivov polizdelkom smo izdelali vmesnik, ki

omogoča oblikovanje naziva za vsako fantomsko šifro posebej. Oblikovanje poteka v

dveh fazah, in sicer je prva faza, da izberemo šifro fantomskega polizdelka, za katerega

ţelimo oblikovati nazive polizdelkov, ki bodo izhajali iz te skupine. V drugem delu

določimo, na kakšen način se naj sestavi naziv novega polizdelka iz te skupine,

uporabimo lahko poljubne parametre ali znake pri naboru vrednost, pa tudi poljubne

matematične operacije.


Slika 4.6: Prikaz vseh moţnih kombinacij za izbran polizdelek

Primer:

825 Fronta 01 – kupljena fronta pod zaporedno številko 1

Oblika za sestavljanje naziva polizdelka, ki spada v to skupino fantomskega

polizdelka:

Pozicija Parameter/

Formula/

Opis

Tip Formula za

kontrolo

1 #001# N

2 #157# N #151#-5

3 X N

4 #156# N #152#-3

5 #002# N


Če podatke iz zgornje tabele predstavimo še opisno, bi osnovni naziv bil takšen:

FRONTA MODEL ŠIRINA – 5 mm X VIŠINA – 3 mm BARVA, tip pa pove, iz

katerega šifranta moramo vzeti dejanske vrednosti:

N – dejanski nabor

O – slovenski opis nabora

P – proizvodni opis nabora

in še primer dejanskega naziva:

FRONTA VISION 1195 X 573 ORANŢ 182

Tako smo dobili naziv kupljenega polizdelka, iz katerega je razvidno, da gre za fronto

modela Vision širine 1196 mm, višine 573 mm in oranţne barve številka 182.

Takšna pravila moramo določiti za vse polizdelke, saj bomo lahko le na takšen način

poskrbeli za enotnost in celovitost informacij, ki jih potrebujemo za laţje vodenje vseh

polizdelkov.

4.5 Ceniki

ERP sistem Pantheon 5.5 ţe omogoča oblikovanje pogodbenih cenikov glede na

subjekt ali ident ter določanje le-teh tako, da veljajo samo za določeno obdobje. Obstoječi

pogodbeni ceniki ponujajo tri moţnosti oblikovanja cene:

- določi se končna cena,

- določi se rabat,

- določi se formula, na podlagi katere se računa končna cena.

Vendar te moţnosti ne zadostijo vsem potrebam po oblikovanju cen, ki so se pojavile z

vpeljavo variantnih kosovnic v sistem. Tako je bilo treba narediti analizo oblikovanja

cenikov na podlagi celotne prodaje v podjetju Gorenje Notranja oprema d.o.o. in jo

zdruţiti z vpeljavo novega sistema variantnih (parametriziranih) kosovnic in zmoţnostmi,

ki jih ponuja ERP sistem Pantheon 5.5.


Pri analizi smo ugotovili, da se bo modul Ceniki delil na dva glavna dela: na glavni

in akcijski cenik, ki sta v osnovi enaka, vendar bo akcijski cenik vseboval akcijske cene,

pri čemer bo lahko aktivnih več akcijskih cenikov, medtem ko je pri glavnem ceniku

lahko aktiven le eden. V nadaljevanju se oba cenika delita še na tri tipe cenikov: cenike za

dodatke, osnovne cenike in cenovne razrede, katerih posebnosti so opisane v

nadaljevanju. Za konec analize je ostala še zelo pomembna odločitev, ki najbolj vpliva na

programerski del izvedbe cenikov, in sicer, ali se bodo nove cene določale na podlagi

procentualnega pribitka k osnovni ceni ali pa se bodo vpisovale fiksne cene, ki bodo

zamenjale osnovno ceno oziroma cene, ki se bodo prištele k osnovni ali novi ceni v

primeru, da gre za dodatek. Na podlagi dosedanjega spreminjanja cenikov in določanja

novih cen smo se odločili za fiksne cene in pribitke, razen v določenih izjemah, kjer

takšna določitev cene ni moţna.

Po zaključku analize in potrditvi specifikacije zahtev, ki so bile ugotovljene tekom

procesa analize, smo začeli z oblikovanjem uporabniškega vmesnika, ki temelji na

zavihkih zaradi boljše preglednosti in razdelitve samega vmesnika. Kot je bilo ţe

predhodno omenjeno, se cenik deli na dva dela, in sicer na glavni cenik, ki vsebuje

osnovni cenik (tega mora imeti vsak subjekt) in pri katerem je lahko aktiven samo eden,

ter akcijski cenik, pri katerem je lahko aktivnih več hkrati, pa tudi subjekt lahko ima

izbranih več akcijskih cenikov. V osnovi meni je vključen še zavihek za izbiro tipa

cenika, za posamezen artikel in zavihek, s katerim smo omogočili procentualno

spreminjanje vseh cen na določenem ceniku naenkrat.


Slika 4.7: Pregled cenikov

Glavni in akcijski cenik vsebujeta v glavi tudi podatke o ključu cenika, ki se ga izbere

v šifrantih, nazivu in datumu veljavnosti ter odmiku od veleprodajne cene, saj smo to

ceno vzeli kot privzeto, ki se bo vnašala v cenik, do prodajne in izvozne cene. V glavi se

nahaja še polje za določitev aktivnega cenika ali več cenikov, v primeru če gre za glavo v

akcijskih cenikih. Vsi zavihki in moţnosti, ki bodo opisane v nadaljevanju, so identične

za oba cenika, tako iz vidika uporabnika kot tudi programerja. Po oblikovanju izgleda

glave glavnega in akcijskega cenika ter vključevanju podatkov, ki so potrebni v glavi,

smo prešli na oblikovanje drugega dela uporabniškega vmesnika, in sicer do razdelitve

noge vmesnika. Noga uporabniškega vmesnika je razdeljena na dodatnih šest zavihkov:

na tri tipe cenika, cenovne razrede, osnovni cenik in dodatke. Vsak zavihek vsebuje

določene posebnosti, ki izhajajo iz oblikovanja cen, in sicer:

- Cenik tip 1 je sestavljen iz dveh parametrov, 001 – model in 002 – barva vrat, ki

določata osnovno veleprodajno ceno, ter iz podatka o cenovnem razredu, ki se

določa v zavihku cenovnega razreda. Uporabniški vmesnik poleg mreţastega

pregleda podatkov vsebuje še polja za kopiranje podatkov iz drugega cenika, s

cenami ali brez njih, ter polja za generiranje kombinacij na podlagi obeh

parametrov.


Slika 4.8: Cenik tip 1

- Cenik tip 2 se nanaša na izvedbe regalov. Veleprodajna cena v ceniku tipa 2 se

oblikuje na osnovi artikla in parametra 073 – Izvedba regalov. Tudi ta zavihek

vsebuje polja za kopiranje cenika in generiranje kombinacij, vendar z drugim

naborom vrednosti, saj gre za drugačna parametra.


- Cenik tip 3 je podoben ceniku tipa 2, vendar se tukaj pri kreiranju cene upošteva

še dodaten parameter 007 – Okvir fronte RS. Tudi moţnost kopiranja cenika

ostane enaka, razlika je samo pri generiranju kombinacij, saj je treba sedaj

upoštevati 3 parametre.



- Cenovni razredi so povezani s cenikom tipa 1, kar prinaša eno slabost in eno

prednost. Slabost je, da moramo kontrolirati pravilnost podatkov na dveh zavihkih

oziroma s programerskega vidika v dveh tabelah; dobra lastnost pa je, da lahko en

zapis v tabeli večkrat poveţemo z zapisi v drugi tabeli. Mreţasti pregled nudi

moţnost kreiranja cene za posamezni cenovni razred na podlagi dveh parametrov,

Artikel in 018 – Izvedba korpusa visečih elementov. Tudi ta zavihek ima moţnost

kopiranja cenika, vendar lahko tu izbiramo le, če ţelimo prenesti vse cenovne

razrede ali nobenega. Poleg kopiranja cenika je omogočeno še kreiranje

kombinacij na podlagi dveh parametrov, ki sta na voljo na tem zavihku. Cenovni

razredi imajo še eno posebnost, in sicer procentualno povečevanje cen

posameznim cenovnim razredom, kar zaradi velikega števila cenovnih razredov

zelo olajša delo pri spremembi cen.

Slika 4.11: Cenovni razredi cenika

- Osnovni cenik je namenjen vnosu artiklov, ki nimajo parametrov, a imajo vedno

isto ceno. Osnovni cenik vsebuje samo moţnost kopiranja cenikov, s cenami ali

brez.

Slika 4.12: Osnovni cenik brez kriterijev

Zadnji, šesti zavihek, je zavihek Dodatki, ki je drugačen od ostalih. Predhodnih pet

zavihkov ni vsebovalo podnivojev, saj smo lahko ţe pri prvem nivoju vpisali ali izbrali

potrebne podatke za oblikovanje cen, zato ni bilo potrebe po nadaljnjem razgrajevanju.


To pa ni bilo moţno pri dodatkih. Dodatki so se zato razdelili na dodatnih pet zavihkov v

podnivoju, in sicer na :

- Dodatke z enim parametrom. Tukaj sicer obstajata dva parametra, a ker je

parameter Izdelek fiksen in obstaja na vseh dodatkih, ga nismo upoštevali pri

nazivu zaradi laţjega sporazumevanja z oddelkom tehnologije. Cena dodatka se

kreira na podlagi izbranega izdelka in poljubnega parametra ter vrednosti iz

njegovega nabora. Tako kot predhodni zavihki ima tudi ta moţnost kopiranja

cenika in kreiranja kombinacij.

Slika 4.13: Cenik dodatka z enim parametrom

- Dodatki z dvema parametroma, kjer gre za podoben način kreiranja cene. Razlika

je le-ta, da je tukaj dodana moţnost izbire še enega parametra in njegove

vrednosti. Pravtako tudi tukaj obstaja moţnost kopiranja cenika in generiranje

kombinacij parametrov.

Slika 4.14: Cenik dodatka z dvema parametroma

- Dodatki, različni od privzete vrednosti, so dodatki, pri katerih izberemo izdelek in

parameter, ki obstaja na tem izdelku, in mu določimo ceno, katera se prišteje k

osnovni veleprodajni ceni izdelka, kadar je vrednost parametra na tem izdelku

različna od privzete vrednosti.


Slika 4.15: Cenik dodatkov za vrednosti, ki so različne od privzetih

- Dodatki glede na odstopanje. Čeprav bi tukaj pomislili, da gre za isto stvar kot pri

prejšnjem zavihku, je vseeno malo drugače. Tukaj gre namreč za odstopanje od

privzete vrednosti mere artikla, s korakom v centimetrih, ki ga določimo. Zavihek

na prvi pogled spominja na zavihek s cenovnimi razredi, saj se tudi tukaj določa

cena glede na cenovni razred, v katerega spada kuhinja. Poleg cenovnega razreda

moramo za določanje cene dodatka vnesti še izdelek, parameter, katerega bomo

upoštevali (širina, višina ali globina), ter odstopanje po koraku, ki je izraţen v

centimetrih. Ta zavihek vsebuje tudi podobne moţnosti kot zavihek cenovni

razredi, in sicer kopiranje cenika ter spremembo cen za posamezni cenovni razred.

Slika 4.16: Cenik dodatka, ki se obračuna pri spremembi dimenzije artikla

- Procentualni pribitek, katerega smo morali vpeljati zaradi nekaterih izdelkov. Pri

tem obstaja izjema, kot je npr. odpiranje vrat s sprednje in zadnje strani elementa;

potreben je procentualni pribitek, ker gre za povečevanje cene glede na vrednost

elementa. Tako tukaj vnesemo samo šifro izdelka in pribitek k osnovni ceni. Tako

kot vsi predhodni zavihki vsebuje tudi ta zavihek moţnost kopiranja cenika, ki pa

je edina moţnost na tem zavihku.


Slika 4.17: Procentualni pribitek za posamzni artikel

Za razliko od petih glavnih zavihkov, ki zamenjajo osnovno veleprodajno ceno

artikla, se veleprodajne cene, naštete v podzavihkih zavihka Dodatki, samo prištevajo k

osnovni veleprodajni ceni oziroma jo povečujejo za določen odstotek.

Po ugotovitvah oblikovanja uporabniškega vmesnika, potrebnih tabel in

programiranju dodatnih moţnosti na posameznem zavihku, smo prišli do zahtevnejšega

dela dodelave cenikov, in sicer do izdelave procedure za izračun cene.

Procedura za izračun cen je v osnovi kopija originalne procedure za izračun cen v

sistemu Pantheon 5.5, vendar z dodelavami, ki so prilagojene novim cenikom. Tako je

izračun cen artiklov, ki se ne nahajajo v prirejenih cenikih, enak kot doslej, za vse ostale

pa je bilo treba dodelati proceduro tako, da upošteva vsa pravila novih cenikov. Tako je

najprej na podlagi aktivnih vnesenih cenikov in parametrov artikla treba poiskati in

določiti osnovno ceno artikla; po iskanju in določitvi osnovne cene pa je treba še

preveriti, če ostali parametri vplivajo na osnovno ceno oziroma, če obstajajo v dodatkih in

imajo določeno ceno. Tako se prištejejo k osnovni ceni še vsi dodatki na podlagi podanih

parametrov. Po končanem iskanju cen in izračunani končni ceni artikla, je treba vpisati

dobljeno ceno v spremenljivko, ki jo vrača originalna procedura.

4.6 Dodelave na šifrantu identov in šifrantu subjektov

V tem poglavju so zbrane manjše, vendar ne nepomembne dodelave, ki se nahajajo na

šifrantu materialnih sredstev in šifrantu partnerjev.

Na šifrantu materialnih sredstev se nahajajo tri dodelave. Najprej naj omenimo

integracijo dodatnih označevalnih polj, s katerimi lahko izbiramo vrsto nabave. Pri tej

lahko gre za artikel iz lastne proizvodnje, za izdelek, ki ga proizvaja povezano podjetje, tj.

podjetje znotraj skupine Gorenje, ali za izdelek, ki ga proizvaja zunanji dobavitelj.


Dodatno lahko izberemo, ali se ta artikel izdeluje na zalogo ali pa gre za komisijsko

izdelavo, pri kateri je kupec tega artikla znan.

Slika 4.18: Dodelave menija zaloge v šifrantu identov

Druga dodelava na šifrantu materialnih sredstev se nanaša na šifrant za polizdelke,

opisan v poglavju 4.5, in sicer omogoča pregled nad tem, v kateri fantomski polizdelek

spada izbrani polizdelek in na kakšen način je oblikovan naziv izbranega polizdelka.

Omejitev pri tem pregledu je, da se prikazujejo podatki le za polizdelek v območju šifre

14.000.000 do 14.999.999.

Slika 4.19: Dodaten meni (polizdelki) v šifrantu identov

In še tretja ter najpomembnejša dodelava izmed teh, je obdelava parametrov na izbranem

artiklu. Tukaj določimo skupino parametrov, ki se prikaţejo in se lahko spreminjajo za


izbrani artikel. Pravtako lahko določimo še privzete vrednosti za posamezne parametre, ki

olajšajo kasnejše delo, saj jih pri naročilu ni treba vedno znova vnašati, če gre za

standardni polizdelek. Privzete vrednosti so pomembne še pri določanju cene končnega

izdelka, saj se na osnovi odstopanja od privzete vrednosti določa pribitek k ceni,

večinoma gre tukaj za parametre, ki spreminjajo mere polizdelka.

Slika 4.20: Dodaten meni (parametri) v šifrantu identov

Dodelava na šifrantu subjektov je povezava med ceniki in subjekti. Omogoča izbiro

enega glavnega cenika za vsak subjekt posebej in več akcijskih cenikov, ki jih veţemo na

določeno obdobje, v katerem bodo veljali za ta subjekt. Dodano je še preverjanje, ko

ţelimo izbrati cenik, ki je ţe pretekel, ali pa mu določimo obdobje, ki je izven obdobja,

označenega na ceniku samem.


Slika 4.21: Dodelava menija kupec (ceniki) v šifrantu subjektov

4.7 Dodelave na osnovnih kosovnicah

Osrednja ideja oziroma dodelava pri vpeljavi variantnih (parametriziranih) kosovnic

v ERP sistem Pantheon 5.5 je razširitev osnovnih kosovnic izdelkov, tako da omogoča

vnos vseh potrebnih dodatnih podatkov, ki jih zahtevajo variantne (parametrizirane)

kosovnice. Osnova za delovanje variantnih (parametriziranih) kosovnic so parametri, iz

katerih ne moremo natančno vedeti, kakšen material in kakšno količino tega materiala

potrebujemo pri izdelavi posameznega izdelka. Potrebni so namreč dodatni podatki, ki

preračunajo ter prenesejo pravilen material in njegovo količino na delovni nalog, ki pa ga

nato predamo v izdelavo proizvodnje.

Tako je bilo v prvi fazi dodelav na osnovnih kosovnicah treba podrobno analizirati

delovanje in moţnosti, ki jih ponujajo obstoječe osnovne kosovnice, analizirati variantne

(parametrizirane) kosovnice, kakršnih si ţelimo, ter primerjati pridobljene podatke, iz

katerih smo ugotovili razhajanja in potrebne dodelave, ki se morajo izdelati za popolno in

pravilno delovanje variantnih (parametriziranih) kosovnic. Na podlagi rezultatov analize

obstoječih osnovnih kosovnic, je bilo ugotovljeno, da ţe omogočajo večnivojsko izdelavo

kosovnic ter uporabo alternativnih materialov in operacij, ki jih potrebujemo tudi pri

variantnih (parametriziranih) kosovnicah.Po primerjavi analiz je manjkal bistveni del, in


sicer računanje količine in zamenjava fantomskega materiala s pravilnim materialom, ki

je potreben za izdelavo na podlagi parametrov iz naročila.

Slika 4.22: Dodelave v osnovnih kosovnicah

Sam izgled potrebne dodelave je relativno enostaven, saj je sestavljen iz dveh delov,

pri katerem je v prvem delu prikazana pozicija in naziv formule, v drugem pa so

parametri, pogoji in vrednosti, ki nastopajo pri posameznem pogoju. Tako je vnos

vrednosti in njihov pregled zelo poenostavljen in lahko dostopen, saj se je celotna

integracija dodelave izvedla v dodatnem zavihku prikaza pozicij materialov in operacij

posamezne kosovnice. S poenostavljenim pregledom in vnosom formul smo zelo

poenostavili delo tehnološkemu oddelku v podjetju, vendar so se pojavile teţave v zvezi z

logiko vnosa pri zaposlenih. Teţava je nastala, ker so se do sedaj odpirale nove šifre

identov za zamenjavo za vsak spremenjen glavni parameter; tudi zamenjava fantoma z

dejanskim identom je temeljila na statičnih podatkih. V novem sistemu je logika nekoliko

spremenjena, saj ne odpiramo novih šifer polizdelkov za vsak spremenjen parameter,

ampak jih zamenjujemo z ţe obstoječimi polizdelki, katerim pripnemo posamezne

parametre. Vnos formul omogoča oblikovanje formul na podlagi vseh parametrov in

izbire vsega nabora za posamezen parameter. Pri izbiri pogojev, s katerimi lahko

operiramo, so na voljo vsi logični operatorji, in sicer večje od (>), manjše od (<), enako

kot (=) in različno od (<>), pravtako je pri vnosu omogočeno vnašanje posamezne

vrednosti ali mnoţic vrednosti, ki jih ločimo s podpičjem. Kot rezultat vsake posamezne


formule imamo na voljo izbiro artikla, s katerim naj se, ob izpolnjenih pogojih iz formule,

posamezen fantom zamenja. Poleg izbire artikla lahko vnesemo še količino zamenjanega

artikla, ki je lahko fiksna oziroma temelji na formuli za izračun cene, kar pride prav pri

izdelavi front, kadar so mere elementa spremenjene.Nazadnje je treba upoštevati še vnos

stroškovnega mesta, ki pove, kje se ta artikel nahaja. V nekaterih primerih se lahko zgodi,

da obstaja samo nekaj izjem, pri katerih moramo upoštevati formule.Namesto da bi

vnašali formule za vse artikle, smo omogočili vnos privzetih vrednosti, ko nobena od

formul za izbrano pozicijo v kosovnici ni izpolnjena ter se tako znebili odvečnih in

nepotrebnih vnosov.

Bolj podrobna logika delovanja zamenjave fantomov in razgradnje kosovnice je

opisana v poglavju 4.9; opisano je planiranje in lansiranje proizvodnje, pri katerem

pridejo v uporabo vsi vneseni podatki, ki so bili opisani v tem poglavju.

4.8 Dodelave na naročilih

Vse do sedaj opisane dodelave se zdruţijo v tem poglavju, saj je modul naročil

najpogosteje uporabljen modul v poslovnem procesu podjetja Gorenje Notranja oprema

d.o.o.; zato predstavlja nekakšna vhodna vrata v poslovanje podjetja. Po analizi

obstoječega modula in analizi vnosa potrebnih podatkov smo ugotovili, da za modul sicer

ne bodo potrebne kakšne obseţne dodelave, bo pa moralo biti njihovo delovanje zelo

hitro, saj pri vnosu velikega števila pozicij šteje vsaka sekunda. Dodelavi sta na naročilih

dve, in sicer prikaz in vnos glavnih parametrov, ki so skupni za celotno kuhinjo, ter prikaz

in vnos parametrov za vsako pozicijo posebej, v katere vnašamo samo parametre, ki so

različni od tistih v glavi oziroma od privzetih parametrov.

Prikaz in vnos glavnih parametrov smo prvotno zdruţili v modul kot dodaten

zavihek, kasneje pa smo na ţeljo stranke dodali še prikaz in urejanje teh parametrov kar v

glavo naročila. Ker je zahtevana minimalna ločljivost, pri kateri so vidne vse ţe

integrirane komponente 1024x768, je nastala teţava, kam naj postavimo potrebno

dodelavo, saj bi za njen prikaz potrebovali še večjo ločljivost oziroma večji monitor za

vse zaposlene, kar pa za podjetje ni bilo sprejemljivo. Tako smo prišli do rešitve, ki je

odpravila teţavo. Zdruţili smo mreţasti pregled oziroma »grid«, tako da ni pritrjen na eno

točko okna, ampak si ga lahko vsak uporabnik postavi na poljubno točko v glavi naročila


oziroma prestavi drugam, če se mu kakšno vnosno polje, ki ga potrebuje za vpogled ali

vnos podatkov, prekriva.

Slika 4.23: Dodelave na naročilih

Parametri, ki se prikaţejo v glavi naročila, se delijo na dva dela, in sicer ju ločimo na

vnos tipa Carat ali Gaston. Razlikujeta se v številu parametrov, ki so na voljo za

spreminjanje. Carat in Gaston sta v bistvu samostojna grafična programa, ki omogočata

izris kuhinje po ţeljah stranke. To je treba narediti skupajs parametri, ki jih poda oziroma

dovoljuje proizvajalec kuhinje. Kateri program se uporabi, je odvisno tudi od cenovnega

razreda kuhinje, ki jo ţeli kupec. Z dodajanjem obveznih parametrov, ki so privzeti za ta

dva tipa, moramo nato napolniti vrednosti parametrov, kot je npr. model kuhinje, barva

kuhinje, cenovna skupina itd.

Izbira in polnjenje parametrov na pozicijah poteka nekoliko drugače. Tukaj nimamo

moţnosti izbire programa, na podlagi katere bi določili obvezne parametre za vnos,

ampak lahko oz. je obvezno določiti skupino parametrov na osnovni šifri polizdelka v

materialnih sredstvih. Tako z določitvijo skupine parametrov določimo, kateri parametri

lahko nastopajo oziroma so dovoljeni pri posamezni osnovni šifri polizdelka. Prav tako

lahko določimo privzete vrednosti parametrov v materialnih sredstvih za vsak osnovni

polizdelek posebej in tako prihranimo čas, ki bi ga drugače potrebovali za njihov vnos.

Tudi tukaj smo se soočili s pomanjkanjem prostora za prikaz vseh parametrov, saj lahko

posamezno naročilo vsebuje tudi do 50 ali več pozicij. V večini primerov se za vnos


dodatnih podatkov v pozicije naročila dodajo v mreţasti prikaz pozicij statične kolone, do

katerih lahko dostopamo preko drsnika na dnu mreţastega pogleda, vendar se je ta rešitev

pokazala za neprimerno predvsem iz dveh razlogov. Prvi je bil veliko število dodatnih

kolon, ki bi se morale prikazovati pri vsaki poziciji naročila. Glede na to, kakšno skupino

bi izbral posamezni izdelek, bi to povzročilo zelo oteţen vnos potrebnih podatkov, saj bi

morali vsako kolono posebej iskati iz te mnoţice. Drugi razlog je nepreglednost

podatkov, ki nastane zaradi velikega števila dodatnih kolon.Tako povzroči zelo

dolgotrajen proces iskanja napake, do katere bi lahko prišlo pri vnosu posamezne

vrednosti, kar pa je za prodajni oddelek nesprejemljivo, saj mora vnos naročil potekati

hitro in s kolikor je mogoče malo prekinitvami. Po preučitvi moţnosti, ki jih ponuja

razvojno okolje Ares, smo se odločili za prikazovanje kolon na poziciji, vendar v obliki

mreţastega pregleda, ki se odpira na način drevesa s klikom na znak plus, poleg številke

pozicije naročila. S takšno rešitvijo smo pridobili na preglednosti, saj ni več treba iskati

ţelene kolone v mnoţici kolon, ampak lahko vidimo vse podatke na oknu brez uporabe

drsnika, razen če je seznam daljši kot prikazovalno polje. Takrat moramo uporabiti

vertikalni drsnik za pomikanje gor in dol. Poleg preglednosti smo pridobili tudi na času,

ki je potreben za vnos, saj se nam prikazujejo samo parametri iz izbrane skupine

parametrov in ne vsi, tako se moţnost za nepravilen vnos podatkov zmanjša, poleg tega

jih lahko zaradi izboljšane preglednosti zelo hitro odpravimo, če do njih pride.

Pri vnosu parametrov, tako v glavi kot na poziciji, smo vključili še eno izmed

dodelav, in sicer preverjanje dovoljenih in nedovoljenih kombinacij, ki se izvajajo na

podlagi vnesenih podatkov v odločitvenih tabelah. Ta dodelava je bistvenega pomena, saj

vse kombinacije vrednosti parametrov niso dovoljene. Ponekod izdelava izdelka ni

mogoča zaradi tehničnih omejitev, drugje pa zaradi cenovnega razreda modela ali

dodatka. Preverjanje dovoljenih in nedovoljenih kombinacij smo razširili še z eno

funkcionalnostjo, in sicer s prikazovanjem samo dovoljenih vrednosti za izbrani

parameter, ki so odvisne glede na predhodno izpolnjene vrednosti parametrov. S tem

delom smo preprečili izbiro ali vnos nedovoljenih vrednosti za posamezen parameter in se

s tem izognili obvestilom o nedovoljenih vrednosti na koncu vnosa. Ker pa mora, kot smo

ţe omenili, vnos naročil potekati kar se da nemoteno in hitro, je ta dodelava povzročila

kar nekaj teţav. Zaradi velikega števila kombinacij, vseh parametrov je 88 in vsak ima v

povprečju 15 vrednosti, lahko v kombinaciji nastopajo od 2 do 4 parametri. Če

izračunamo vse moţne kombinacije, dobimo res ogromno število zapisov v tabeli. Res je,


da se zapisujejo samo nedovoljene kombinacije, vendar je ta številka še vedno nekaj

milijonov zapisov, zato je zelo pomembno, na kakšen način bo procedura za iskanje

nedovoljenih kombinacij sprogramirana. V začetni fazi, tj. v prvi verziji iskalne

procedure, je iskanje nedovoljenih kombinacij in prikazovanje dovoljenih vrednosti za

posamezen parameter trajalo pribliţno 45 sekund. To je bilo s strani prodaje in tudi z naše

strani nesprejemljivo, vendar smo s poenostavljanjem in izbiro časovno manj zahtevnih

ukazov (prva verzija je vsebovala SQL kurzorje ter stavke za brisanje na podlagi pogojev,

ki so zelo časovno potratni) uspeli optimizirati iskanje tako, da sta na koncu za izvedbo

enake naloge bili potrebni samo ena do dve sekundi.

Z optimiziranjem procedure za iskanje in polnjenje podatkov glede na omejitve smo

se zelo pribliţali koncu dodelav na naročilih, ostala nam je samo še procedura za iskanje

cene na podlagi cenikov ter iskanje in polnjenje rabatov. V bistvu se obe nalogi izvajata v

eni proceduri, in sicer se najprej poišče za vnesen končni izdelek številka cenika, ki je

trenutno v veljavi za ta izdelek, nato se določi osnovna cena izdelka iz izbranega cenika.

Na podlagi spremenjenih privzetih parametrov se prištejejo še ustrezni dodatki in s tem se

iskanje cene zaključi. Pred vračilom cene poiščemo še rabate, ki so trenutno aktualni, in

vse skupaj vrnemo v glavno proceduro programa Pantheon 5.5, ki nato ustrezno napolni

vsa potrebna polja.

S tem delom iskanja cene in rabatov se zaključijo programske dodelave na naročilih,

treba je bilo narediti še nekaj prilagojenih izpisov naročil, katerih izdelava je opisana v

poglavju Izpisi.

4.9 Planiranje in lansiranje proizvodnje

Planiranje in lansiranje proizvodnje je v proizvodnem podjetju velikega pomena, saj

lahko le na takšen način dobro razporedimo vse proizvodne kapacitete in hkrati določimo

čas dokončanja posameznega elementa oziroma celotne kuhinje. Planiranje proizvodnje

poteka na podlagi dobavnega roka in relacij dostave, ki se izberejo pri vnosu naročila ter

se uskladijo s kapacitetami posameznega proizvodnega traku oziroma stroja. Lansiranje

proizvodnje se je z vpeljavo variantnih (parametriziranih) kosovnic časovno bistveno

podaljšalo zaradi same razgradnje naročenih artiklov in mnoţice parametrov ter formul,

ki nastopajo pri vsakem artiklu. Tako je postopek lansiranja posameznega artikla iz

naročila narasel, časovno gledano, iz 4 sekund na 47 sekund, kar se zelo pozna pri delu,


saj je potreben čas za lansiranje povprečnega plana, ki ima pribliţno 150 pozicij, narasel

iz 10 minut na skoraj 2 uri. Zaradi takšnega časovnega dviga je bila potrebna še

izboljšava postopka za lansiranje proizvodnje.Najprej je bilo treba najti krivca za takšno

časovno povečanje oziroma bolje rečeno ugotoviti, kateri del lansiranja proizvodnje je

časovno najbolj potraten. Tako smo prišli do ugotovitve, da se lansiranje časovno zelo

podaljša ţe pri sami razgradnji naročenega artikla. Rešitev za ta problem se nahaja v

razgradnji vseh artiklov iz potrjenih naročil, ki bo potekala čez noč, ko so odjavljeni vsi

uporabniki, saj je takrat na streţniku na voljo največ procesorskega časa. Tako se je

dodalo opravilo, ki se zaţene vsako noč in razgradi naročila, ki so bila potrjena za tisti

dan; pri lansiranju dobimo ţe razgrajene artikle, katerim samo določimo delovni nalog,

ki mu pripadajo. S to rešitvijo smo dosegli enak čas lansiranja proizvodnje, kot je bil pred

vpeljavo variantnih(parametriziranih) kosovnic.

Zelo pomemben del planiranja in lansiranja proizvodnje je proizvodna

dokumentacija, saj brez te proizvodni oddelek ne bi vedel kaj, kako in v kakšnih količinah

naj izdela posamezen polizdelek oziroma izdelek. Poleg tega v proizvodni dokumentaciji

dobimo informacijo o količini potrebnega materiala ali polizdelkov, ki jih je treba naročiti

pri zunanjem dobavitelju.

S tem podpoglavjem se zaključuje programerski del dodelav, hkrati pa tudi dodelave,

ki so potrebne za uspešno izdelavo elementa kuhinje ali kar celotne kuhinje z uporabo

variantnih (parametriziranih) kosovnic.

4.10 Izpisi

Izpisi so zaradi svoje prilagodljivosti in zmoţnosti zdruţljivosti številnih različnih

komponent, od grafov, razpredelnic, podizpisov itd., še vedno najpomembnejša oblika

pregleda podatkov; pri tem tudi Gorenje Notranja oprema d.d. ni nobena izjema. Tako so

izpisi zelo pomemben del proizvodnje, prav tako so nepogrešljivi v prodajnem oddelku,

medtem ko ostali oddelki podjetja uporabljajo izpise v nekoliko manjšem obsegu in tudi

bolj poredko, za razliko od ostalih dveh oddelkov, ki lahko skupaj natisneta tudi tisoč in

več strani dnevno.

Oba oddelka, proizvodni in prodajni, se še vedno razlikujeta v eni stvari, in sicer je to

način, kako se izpis oblikuje. Tako se zaradi vedno bolj okolju prijaznega dela tudi


promovira manj tiska na papir, namesto tega se uporablja samo izpis na zaslon, ki se

lahko shrani v različne datotečne formate. Prednosti izpisa samo na zaslon in kasnejšega

shranjevanja v datoteko je kar nekaj. Prvi in najpomembnejši razlog so manjši stroški

zaradi neuporabe papirja ter ostalega materiala, ki je potreben pri pošiljanju posameznega

izpisa, pa naj bo to račun ali navadno poročilo. Poleg tega je delo bolj pregledno, če se

izpisi pošiljajo preko elektronske pošte, saj lahko vsak trenutek preverimo, ali je bil račun

poslan pravemu naslovniku in ali ga je le-ta dobil, hkrati pa skrajšamo tudi čas, potreben

za pripravo in pošiljanje na standardni način, preko navadne pošte. Poleg vseh prej

naštetih prednosti elektronskega izpisa se vseeno ne moremo izogniti največji

pomanjkljivosti, in sicer dostopnosti. Za pregled natisnjenih izpisov ne potrebujemo

drugega kot natisnjen papir, medtem ko za pregled elektronskega izpisa potrebujemo vsaj

kakšen tabelarični računalnik ali prenosnik, kar pa je v proizvodnji zelo teţko zagotoviti,

poleg tega to tudi poveča stroške, saj jih je treba zagotoviti ustrezno število. Poleg laţje

dostopnosti se natisnjeni izpisi laţje prenašajo, saj jih lahko enostavno vstavimo v mapo

in vzamemo s seboj. Lahko si jih tudi preuredimo in označimo po lastnih ţeljah za boljšo

preglednost.

Glede na zahtevnost ločimo izpise v tri kategorije: na zagon iz postopka, zbiranje

podatkov na izpisu ter izpise, ki ne potrebujejo posebne predpriprave podatkov. Izpisi, ki

se zaganjajo iz postopka, ponavadi vsebujejo obseţnejše zbiranje podatkov, kar pomeni,

da podatke iščemo v več tabelah ali pa zbiranje poteka v korakih. Vsi podatki so nato

posredovani preko vhodnih parametrov na izpis. Drugo zbiranje podatkov je nekoliko

manj obseţno, vendar za njihovo zbiranje vseeno potrebujemo komponento za nabor

podatkov, v katero pravtako vpišemo poizvedbe za pridobitev potrebnih podatkov.

Kakšna je torej razlika med prvim in drugim zbiranjem? Mogoče ne toliko v obseţnosti

poizvedb, ampak v časovni zahtevnosti. Za izpise v tretji kategoriji ne potrebujemo

nobene predpriprave podatkov, saj jih lahko dobimo iz originalnih predpripravljenih

naborov podatkov Pantheon 5.5., ki se ţe nahajajo na izpisih samih. Ne glede na

kategorijo izpisa, pa se izpisi razlikujejo tudi po teţavnosti oblikovanja, saj je lahko bilo v

na pogled zelo enostaven izpis, treba vloţiti kar nekaj dela, da smo prišli do ţelenih

rezultatov.

V podjetju Gorenje Notranja oprema d.o.o. sta v ospredju prvi dve kategoriji izpisov.

Tako je bilo treba za izpis celotne proizvodne dokumentacije za izdelavo elementov

sprogramirati tri dodatne obseţne postopke, kateri vsebujejo do 20 različnih izpisov in


okoli 35 korakov za zbiranje potrebnih podatkov. V drugi kategoriji najdemo predvsem

izpise naročil in faktur, na katerih je bilo treba zdruţiti obstoječe nabore podatkov z

našimi prirejenimi nabori ter preoblikovati originalne izpise, da smo dobili obliko, ki jo je

zahtevala stranka.

S sklepnim delom poglavja o oblikovanju izpisov smo prišli tudi do konca dodelav.

Izpisi so ponavadi »pika na i« tako v poslovnih procesih kot tudi v testiranju in

kontroliranju dodelav, ter navsezadnje tudi pri pregledu poslovanja celotnega podjetja.

4.11 Spremembe v obstoječi SQL bazi

Podatkovna baza informacijskega sistema Pantheon 5.5 je razdeljena na pet glavnih

sklopov: Hermes (šifranti osnovnih podatkov, naročila in blago), Hefaist (proizvodnja),

Hera (podatki, povezani s personalnim modulom), Zeus (analitika) ter sistemske tabele

[13]. Število vseh tabel v teh petih sklopih je 730, vendar pa smo morali pri vpeljavi

variantnih kosovnic v informacijski sistem dodati še 64 tabel, s skupno 529 atributi in 31

tujimi ključi, ki skrbijo za pravilnost in povezanost podatkov med tabelami. Vse dodane

tabele še vedno niso zagotavljale vseh potrebnih podatkov za povezanost in celovitost

podatkov, zato je bilo potrebnih še nekaj dodelav v obstoječih tabelah. Tako smo dodali v

originalne tabele še 60 atributov in s tem zagotovili povezave med tabelami ter celovitost

zahtevanih podatkov. Poleg vseh dodatnih tabel, atributov in tujih ključev je bilo treba

izdelati še funkcije in procedure, ki skrbijo za pridobivanje in obdelavo zahtevanih

podatkov, in sicer 88, poleg mnoţice ţe vgrajenih procedur in funkcij. Posledica teh

dodatnih podatkov, ki se nahajajo v novo ustvarjenih tabelah in so potrebni za pravilno

delovanje dodelav, je povečanje podatkovne baze s 35 Gb podatkov na 64 Gb podatkov

(podatek z dne 5. 10. 2010). Zaradi dodatnih tabel, in predvsem dodajanja novih atributov

v obstoječe tabele, se povečuje tudi zahtevnost programiranja modulov, saj je treba

upoštevati, da se lahko originalne tabele, s strani proizvajalca informacijskega sistema, po

nadgradnji tudi spremenijo in je zato treba ob vsaki uporabi katere izmed dodelav

preverjati. Zaradi tega smo poskušali dodajanje atributov in dodatnih tabel čimbolj

omejiti oziroma optimizirati na manjše število ter obenem zagotoviti celovitost podatkov.


4.12 Nadaljne izboljšave

Izboljšav, ki so še moţne, je kar nekaj, tako z uporabniškega kot tudi s

programerskega vidika. Tako se lahko z analizami dejanske uporabe posameznih

modulov določi najbolj pogosto uporabljene dodelave in se, če je seveda moţno,

optimizira programsko kodo posameznega modula, ki se ga na ta način pohitri ter s tem

prihrani dragocen čas uporabnikov. S spremljanjem načina uporabe posameznih modulov

se lahko preoblikujejo zaslonske maske. V času razvoja, čeprav se s končnim

uporabnikom veliko komunicira, predstava dejanskega načina uporabe in vrstnega reda

vnosa zahtevanih podatkov še ni natančna oziroma je zamišljena s strani programerja, ki

pa modul, ki ga razvija, uporablja le v času razvoja in testiranja. Na ta način se lahko

prihrani še dodatni čas pri vnosu zahtevanih podatkov, saj bo zaslonska maska dejansko

prilagojena načinu dela uporabnikov.

S strani uporabe in hitrosti delovanja celotnega ERP sistema Pantheon 5.5. so

najpomembnejše programske izboljšave, vendar je v svetu vedno bolj razvijajoče se in

priljubljene spletne trgovine treba razmisliti tudi v tej smeri. Ker v Slovenji še ni

nobenega proizvodno pohištvenega podjetja, ki bi ponujalo spletni izris oziroma

sestavljanje kuhinje po lastnih ţeljah, bi bila to zelo dobra marketinška poteza. Tako bi si

lahko kupec ţe doma izrisal oziroma sestavil kuhinjo po lastnih ţeljah, kadarkoli bi imel

čas in mu ne bi bilo treba čakati v prodajnem salonu, da to naredi prodajalec. Trgovine in

saloni, ki sodelujejo s podjetjem Gorenje Notranja oprema d.o.o., uporabljajo dva

programa za izris in načrtovanje kuhinj – Gaston, ki ga uporabljajo prodajalci v Sloveniji,

ter Carat, ki ga pa uporabljajo prodajalci v tujini. Iz obeh programov se naročila

neposredno uvozijo v informacijski sistem Pantheon 5.5. Oba programa ţe imata

prilagojene parametre na vpeljano variantno kosovnico. S cenovnega vidika bi bil nakup

spletne aplikacije zelo poceni, saj podjetje Carat, čigar istoimenski program za izris

kuhinj ţe uporabljamo, prav tako ponuja spletno aplikacijo. Poleg majhnega cenovnega

vloţka je tu še prednost zdruţljivosti sistemov Carat in CaratWeb, saj vnos novih

modelov in elementov ne bi vzel nič dodatnega časa, ker se spletna aplikacija samodejno

sinhronizira ob posodobitvi glavne baze podatkov. Z odločitvijo podjetja za uporabo te

spletne aplikacije ne bi bilo teţav s prenosom spletno izdelanih naročil v ERP sistem

Pantheon 5.5., saj bi lahko bil uporabljen ţe obstoječi modul za prenos naročil med tema

dvema sistemoma.


Ob vseh programskih izboljšavah in razširitvah na spletno poslovanje se bodo

pojavile tudi zahteve za izdelavo dodatnih izpisov, ki bodo zdruţevali raznorazne

podatke, potrebne za laţji pregled poslovanja, ki do sedaj niso bili zahtevani ali potrebni.


5 SKLEP

Racionalizacija in prilagoditev proizvodnje je za proizvodno podjetje, ki ţeli postati

oziroma ostati uspešno še naprej, ključnega pomena. Zato je izbira oziroma prilagoditev

informacijskega sistema še toliko pomembnejša, saj lahko s pravilno izbiro in pristopom

povečamo produktivnost podjetja, obenem pa zmanjšamo stroške. Ključ do uspešne

prilagoditve obstoječega informacijskega sistema Pantheon 5.5 je poleg zelo dobrega

poznavanja celotnega informacijskega sistema in njegovih moţnosti tudi natančna

seznanitev s tehnološkimi, proizvodnimi in prodajnimi procesi znotraj podjetja.

Tako smo pred vpeljavo variantnih kosovnic naredili analizo obstoječega sistema v

podjetju Gorenje Notranja oprema d.o.o., primerjavo zahtev in zmoţnosti realizacije v

informacijskem sistemu Pantheon 5.5. ter preučili vse poslovne procese v podjetju, na

katere bo vplivala oziroma bodo imeli vpliv na variantno kosovnico. Po končani analizi in

uskladitvi zahtev smo začeli z načrtovanjem dodatnih tabel v podatkovni bazi. Tej fazi

smo posvetili veliko pozornost, saj je količina podatkov, ki se bodo zapisali pri enkratnem

(kosovnice, formule, šifranti itd.) oziroma večkratnem (naročila, ceniki, računi,

reklamacije itd.) vnosu velika; optimizacija tabel pa ključnega pomena za hiter in

enostaven dostop do njih. Z načrtovanjem dodatnih uporabniških vmesnikov in

potrebnimi dodelavami obstoječih sta se končali fazi analize in načrtovanja potrebnih

dodelav.

V nadaljevanju smo začeli z implementacijo vseh potrebnih dodelav na podatkovni

bazi in v samem informacijskem sistemu Pantheon 5.5. Potek dodelav smo si razdelili v

sklope, tako smo začeli z dodelavami v tehnologiji, kjer je pomemben vnos šifrantov ter

sestavljanje kosovnic in formul, nadaljevali smo s prodajo, kjer je bistvenega pomena

pravilen in hiter vnos naročil, potem je bila na vrsti proizvodnja, kjer se prej našteta

sklopa zdruţita, končali pa smo s komercialo in vnosom cenikov ter popustov. Razdelitev

izdelave na takšne sklope je zelo pomembna, saj se v posameznem sklopu ukvarjaš z

omejeno mnoţico uporabnikov in na ta način dobiš natančen vpogled v njihov način dela

ter s tem prilagodiš vnosne maske za čimhitrejši vnos podatkov.

S končanjem izdelave vseh potrebnih dodelav in vzpostavitvijo sistema variantnih

kosovnic je prišla na vrsto še optimizacija posameznih delov vpeljanega sistema

variantnih kosovnic. Nekatere dodelave so se izkazale, da niso dovolj hitre pri obdelavi


podatkov in jih je bilo treba pohitriti, druge dele je bilo treba prilagoditi za hitrejši vnos,

tako da sedaj uporabnik porabi manj časa pri vnosu zahtevanih podatkov. Poleg pohitritve

delovanja samega sistema variantnih kosovnic je bila potrebna še izdelava izpisov v vseh

poslovnih procesih podjetja, tako računov, delovnih nalogov kot tudi raznih analiz

prodaje in proizvodnje.

Z uspešnim zaključkom vpeljave variatnih kosovnic v informacijski sistem Pantheon

5.5 je podjetje Gorenje Notranja oprema d.o.o. nastopilo na trgu z novo paleto modelov

kuhinj. Na ta način si je s pomočjo različnih prilagoditev, ki jih omogočajo variantne

kosovnice, tudi zagotovilo konkurenčnost na trgu.


6 VIRI, LITERATURA

[1] Rusjan, B. (1997). Management proizvodnje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

[2] Polajnar, A. (1997). Proizvodni management. Maribor: FS.

[3] Upravljanje tehničnih podatkov, http://www.goinfo.si/opis.html (zadnjič obiskano 5. 6.

2010).

[4] Red. prof .dr. Marjan Heričko, univ. dipl. inţ. rač. in inf., http://lisa.uni-mb.si/

student/predmeti/pris/literatura/Kosovnice%20in%20stevilcenje.pdf (zadnjič obiskano 9.

7. 2010).

[5] DataLab Tehnologije d.d., http://www.datalab.si/ (zadnjič obiskano 25. 9. 2010).

[6] Uporabniški priročnik in vodič po informacijskem sistemu Pantheon 5.5.,

https://usersite.datalab.eu/Wiki/tabid/180/language/sl-SI/Default.aspx (zadnjič obiskano

9. 7. 2010).

[7] Osnovna kosovnica, https://usersite.datalab.eu/help.datalab.si/p55/000099.html

(zadnjič obiskano 12. 7. 2010).

[8] Planiranje in terminiranje, http://www.datalab.si/pantheon/erp-pantheon-professional/

funkcionalnosti-pantheon-professional/proizvodnja-planiranje-in-terminiranje/ (zadnjič

obiskano 25. 9. 2010).

[9] Fantom - navidezni sestav, http://help.datalab.si/p50/000102.html.

[10] Urejanje osnovne kosovnice, http://help.datalab.si/p50/000100.html.

[11] Hitri pregled orodja ARES, https://usersite.datalab.eu/Wiki/tabid/180/language/slSI/

Default.aspx#&&/wEXAQUFdG9jaWQFBDg0MjW5l+Mo4+wYR3cKFJ62EyHWydW

EBg== (zadnjič obiskano 28. 9. 2010).

[12] FASTREPORT® STUDIO - reporting tool for developers, http://fast-report.com/en/

products/report-generator-tool-fastreport-studio.html (zadnjič obiskano 28. 9. 2010).

[13] Pantheon 55 Data Model, https://developer.datalab.eu/Default.aspx?tabid=245

(zadnjič obiskano 5. 10. 2010).

[14] Pantheon 55 tables, https://developer.datalab.eu/Databaseinfo/DBInfoP55/tabid/224/

ShowChanged/-A LL-/Default.aspx (zadnjič obiskano 5. 10. 2010).

http://www.goinfo.si/opis.html

http://lisa.uni-mb.si/%20student/predmeti/pris/literatura/Kosovnice%20in%20stevilcenje.pdf

http://lisa.uni-mb.si/%20student/predmeti/pris/literatura/Kosovnice%20in%20stevilcenje.pdf

http://www.datalab.si/

https://usersite.datalab.eu/Wiki/tabid/180/language/sl-SI/Default.aspx

https://usersite.datalab.eu/help.datalab.si/p55/000099.html

http://www.datalab.si/pantheon/erp-pantheon-professional/%20funkcionalnosti-pantheon-professional/proizvodnja-planiranje-in-terminiranje/

http://www.datalab.si/pantheon/erp-pantheon-professional/%20funkcionalnosti-pantheon-professional/proizvodnja-planiranje-in-terminiranje/

http://help.datalab.si/p50/000102.html

http://help.datalab.si/p50/000100.html

https://usersite.datalab.eu/Wiki/tabid/180/language/slSI/%20Default.aspx#&&/wEXAQUFdG9jaWQFBDg0MjW5l+Mo4+wYR3cKFJ62EyHWydWEBg==



http://fast-report.com/en/%20products/report-generator-tool-fastreport-studio.html

http://fast-report.com/en/%20products/report-generator-tool-fastreport-studio.html

https://developer.datalab.eu/Default.aspx?tabid=245

https://developer.datalab.eu/Databaseinfo/DBInfoP55/tabid/224/%20ShowChanged/-A%20LL-/Default.aspx

https://developer.datalab.eu/Databaseinfo/DBInfoP55/tabid/224/%20ShowChanged/-A%20LL-/Default.aspx


[15] ARES Development Environment, https://developer.datalab.eu/Default.aspx?tabid=

245 (zadnjič obiskano 5. 10. 2010).

https://developer.datalab.eu/Default.aspx?tabid=%20245

https://developer.datalab.eu/Default.aspx?tabid=%20245


7 PRILOGE

7.1 Seznam slik

Slika 2.1: Podprta področja v sistemu Pantheon 5.5 ....................................................... 10

Slika 4.1: Slika osnovnih dodelav, potrebnih za vpeljavo variantnih kosovnic ............... 20

Slika 4.2: Osnovni zaslon šifranta parametrov ............................................................... 22

Slika 4.3: Izbira kriterijev odločitvene tabele ................................................................. 25

Slika 4.4: Izbira omejitev odločitvene tabele.................................................................. 26

Slika 4.5: Vnos parametrov za posamezni polizdelek ..................................................... 28

Slika 4.6: Prikaz vseh moţnih kombinacij za izbran polizdelek ..................................... 29

Slika 4.7: Pregled cenikov ............................................................................................. 32

Slika 4.8: Cenik tip 1 ..................................................................................................... 33

Slika 4.9: Cenik tip 2 ..................................................................................................... 33

Slika 4.10: Cenik tip 3 ................................................................................................... 33

Slika 4.11: Cenovni razredi cenika ................................................................................ 34

Slika 4.12: Osnovni cenik brez kriterijev ....................................................................... 34

Slika 4.13: Cenik dodatka z enim parametrom ............................................................... 35

Slika 4.14: Cenik dodatka z dvema parametroma ........................................................... 35

Slika 4.15: Cenik dodatkov za vrednosti, ki so različne od privzetih .............................. 36

Slika 4.16: Cenik dodatka, ki se obračuna pri spremembi dimenzije artikla ................... 36

Slika 4.17: Procentualni pribitek za posamezni artikel ................................................... 37

Slika 4.18: Dodelave menija zaloge v šifrantu identov ................................................... 38

Slika 4.19: Dodaten meni (polizdelki) v šifrantu identov ............................................... 38

Slika 4.20: Dodaten meni (parametri) v šifrantu identov ................................................ 39

Slika 4.21: Dodelava menija kupec (ceniki) v šifrantu subjektov ................................... 40

Slika 4.22: Dodelave v osnovnih kosovnicah ................................................................. 41


Slika 4.23: Dodelave na naročilih ...................................................................................43

7.2 Naslov študenta

Simon Dravec

Poljana 14

2391 Prevalje

GSM.: 040-745-915

e-mail: [email protected]

7.3 Kratek življenjepis

Rojen: 11. 6. 1985 v Stuttgart, Nemčija

Šolanje: Osnovna šola Franja Goloba, Prevalje

Srednja Elektro-Računalniška Šola, Maribor

Fakulteta za Elektrotehniko, Računalništvo in Informatiko, Maribor

mailto:[email protected]



Documents

Vpeljava variantnih kosovnic v sistem Pantheon 5 · 2017. 10. 26. · Podrobneje je opisana vpeljava teh v sistem Pantheon 5.5 ter vse potrebne dodelave, ki ... Vrsta Materialnega