84
GRŠKA ANTIKA Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod. GlobartGo Akademija znanja Semester 2014/2015

Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

GRŠKA ANTIKAAjda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.

GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015

Page 2: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

• Mitologija - zbirka mitov in legend o božanskih bitjih in herojih • Klasična mitologija - popularna tema v umetnosti vse do 19. stoletja • Miti vsebujejo predstave o nastanku in smislu sveta ter o družbenih

vzorih – sporočajo najvišje resnice• Za razliko od zgodovine, ki govori le o posamičnih, naključnih in

minljivih stvareh, miti govorijo o splošnih in večnih stvareh• Grški bogovi zgodaj dobijo alegorične pomene in njihove zgodbe

postanejo sporočevalke etično-moralnih vsebin• Aktualna je zaradi počlovečenja bogov, zavedanja človeka kot

posameznika in lika heroja• Zakladnica grških mitov: osrednja dvanajsterica bogov z Olimpa (ter

drugi bogovi in bitja), legende grških herojev, mitska zgodovina Grkov (in kasneje Rimljanov)

GRŠKO-RIMSKA MITOLOGIJA

Page 3: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

OVID (Publius Ovidius Naso): Metamorfoze, ok. 8 n. št. • enciklopedija grško-rimske mitologije

Najpomembnejši antični viri

Page 4: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

VERGILIJ (Publius Vergilius Maro): Eneida, ok. 19 pr. n. št. • mitu o Eneju, ki nadaljuje zgodbo

trojanske vojne • povzema tradicijo prejšnjih epov (ob

Homerjevi Odiseji in Iliadi je uporabil še druge grške epe in dela raznih rimskih pesnikov)

Najpomembnejši antični viri

Page 5: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

HOMER: Iliada, Odiseja, ok. 8. stol. pr. n. št. • zgodba o bojih za Trojo in Odisejevi vrnitvi

na rodno Itako• odmev teh zgodb še v drugih

poznoantičnih delih, ki obravnavajo snov iz trojanskih vojn – bogat vir za likovno umetnost:

Najpomembnejši antični viri

Dnevnik trojanske vojne, Diktis Kretski, 1. stol.Pripoved o padcu Troje, Dares iz Frigije, 1. stol.

Marij Pregelj, Homer, 1949Moderna galerija, Ljubljana

Page 6: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Antična mitologija v srednjem veku

• Krščanstvo ji je nenaklonjeno, a je bila zaradi sosledja kulture premočan pečat

• V antičnem svetu ni omejena samo na versko področje, temveč zaznamuje zgodovino, filozofijo, literaturo …

• Antični bogovi niso resna grožnja krščanstvu, saj že v antiki pride do sprememb:

1. Postanejo alegorije2. Povežejo se z nebesnimi telesi in postanejo planetarna božanstva3. Evhemerizem – bogovi so le heroji davno minulih dob

Page 7: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

• Iskanje rodovnih prednikov v mitoloških likih grško-rimske antike

• Alegorične razlage – prenos antičnih legend v poučne zgodbe, ki opozarjajo na krščanske vrline

• Bogovi kot poosebitve kreposti in idej• Prvi mitografski leksikoni – predstavitev pomena, porekla,

vloge in videza poganskih bogov:Rodovnik bogov (Genealogia Deorum), Giovanni Boccaccio, 1355-75

• Pomanjkanje ohranjenih likovnih podob poganskih bogov pripelje do razcepa poznavanja pomenov in podob bogov - večkrat so poznali srednjeveški izobraženci samo vsebino, ne pa videza in pomena

Antična mitologija v srednjem veku

Page 8: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Antična mitologija v novem veku• Humanizem in novo vrednotenje antike – študij izvirnih antičnih besedil• Odkrivanje antičnih kiparskih in slikarskih spomenikov in zavestno

naslanjanje nanje• Novo razumevanje klasične mitologije in oživljanje klasične podobe bogov

in herojev• Ponovno zlitje vsebine in oblike poganskih bogov• Ohrani se srednjeveška alegorična tradicija, vključevanje mitoloških oseb v

zgodovinske kronike in tradicija mitografskih leksikonov• Renesančna umetnost vrne mitološkim temam nekdanji ugled – v

kasnejših obdobjih se podobe bogov niso več bistveno spreminjale

Page 9: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Podobe antičnih bogov (Imagini de i Dei degli Antichi),

Vicenzo Cartari, 1556

Antična mitologija v novem veku

Page 10: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Bogovi z Olimpa

Page 11: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Grško poimenovanje Rimsko poimenovanje Vloga SimboliZevs Jupiter Vrhovni bog, vlada nad zakonom,

redom, usodo, dežjem in gromomOrel, žezlo, strela

Hera Junona Žena Zevsa, zaščitnica zakona in materinstva

Granatno jabolko, lotusovo žezlo, pav

Pozejdon Neptun Bog voda in morja Trizob, konji, delfini

Apolon Apolon Bog znanja, glasbe, lokostrelstva, zdraviteljstva

Lok in puščica, lira

Artemida Diana Boginja lova, lune, plodnosti Lok, jelen, medved, prižgana bakla, diadem z luninim krajcem

Afrodita Venera Boginja ljubezni in lepote Jabolko, mirtin venec, školjka, golobica

Eros Kupid Bog ljubezni in strasti Krila, lok in puščica

Ares Mars Bog vojne in vojskovanja Sulica, oklep, jastreb, kača

Atena Minerva Boginja modrosti, vojaštva in obrti Ščit, sulica, sova, oljka

Hefajst Vulkan Bog ognja in kovaštva Kovaško orodje – kladivo, nakovalo, klešče, meh

Hermes Merkur Bog potovanj in trgovanja Krilati sandali in kapa

Dioniz Bakh Bog praznovanj, veseljaštva, vina, plodnosti

Vinska čaša, tirs (palica z vinsko trto in storžem), listni venec

Tabela bolj znanih grških bogov

Page 12: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Zevs Hera

Page 13: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Pozejdon Apolon

Page 14: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Artemida Afrodita

Page 15: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Eros Ares

Page 16: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Atena Hefajst

Page 17: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Hermes Dioniz

Page 18: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

GRŠKA UMETNOST

Page 19: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Grški temni vek (12. - 8. stol. pr. n. št.)

• Propad razvitih bronastodobnih civilizacij na egejskem območju• Zamre civilizacija, organiziran sistem vladarjev, vojske, uradnikov, izgine pisava,

trgovina, ni več velikih gradenj, družba se ukvarja s kmetijstvom• V 13. stol. pr. n. št. priseljevanje indoevropskih plemen na celinsko Grčijo (Jonci,

Eolci)• V 12. stol. pr. n. št. prihod bojevitih Dorcev - uničijo mikensko kulturo• Klimatske in okoljske spremembe (posledična ekonomska in politična

nestabilnost)• Napadi ljudi z morja – uničenje velikih mest na Peloponezu, otočjih in v Mali

Aziji

Page 20: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Grška plemena

1. kolonizacija

Page 21: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Periodizacija grške umetnosti

• Geometrično obdobje – temni vek (1100-750 pr. n. št.)• Arhaično obdobje (750–479 pr. n. št.)• Klasično obdobje (479–323 pr. n. št.)• Helenistično obdobje (323–31 pr. n. št.)

Page 22: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

GEOMETRIČNO OBDOBJE• Obdobje, v katerem ležijo korenine klasične Grčije• Začetek ustanavljanja prvih grških skupnosti, POLISOV – grških mestnih

držav• Razvoj grške pisave in abecede• Začetki trgovine in kolonizacije oddaljenih dežel• Začetki epskega pesništva in umetniškega delovanja

(900–700 pr. n. št.)

Page 23: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Grška abeceda

Zgodnja grška abeceda na atiški posodi, National Archaeological Museum, Atene

Page 24: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost
Page 25: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Dipilonska amfora, višina 160 cm, ok. 755-750 pr. n. št.,

National Archaeological Museum, Atene

Page 26: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Geometrični krater iz dipilonske nekropole, višina 108 cm,

ok. 750-735 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York

Page 27: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Mož in kentaver, ok. 750-730, višina ok. 12 cm,

Metropolitan Museum of Art, New York

Page 28: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Konj, 8. stol. pr. n. št., višina ok. 18 cm, Metropolitan Museum of Art, New York

Page 29: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

ARHAIČNO OBDOBJE(800–500 pr. n. št.)

Page 30: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Arhitektura

Sakralne in profane stavbe:• tempelj (bivališče bogov)• gledališče • propileje (procesijski vhod)• agora (javni trg)• bulevterij (stavba mestnega sveta)• teater (gledališče), odeon (glasbene prireditve)• hipodrom (konjske dirke), stadium (tekmovanja v teku),

gymnasium (vadišče)• mavzolej (grobnica)

Page 31: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Osnove tempeljske arhitekture

Izvor grškega templja:• Megaron

• Nagrobno svetišče

Prestolna dvorana

SteberSteber

Veranda

Predprostor Ognjišče

Struktura iz Lefkandija, otok Evboja, 9.-8. stol. pr. n. št.

Page 32: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Stebrni redovi

Page 33: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

zatrep / čelo

akroterij

triglifarhitrav

abakus

ehinusvrat

metopa

steblo

Stilobat – podnožje stebra

Stereobat – Podnožje stebrišča

voluta

abakusKapitel

baza

steber

žlebiči

friz

VolutaRozetaAkant

Arhitrav / preklada

žleb

greben

DORSKI RED JONSKI RED KORINTSKI RED

venec

friz

Kapitel

Zobni friz

Ogredje

Page 34: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Tipi templjev

Page 35: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

cela, naos: osrednji prostor templjapronaos: preddverjeante: podaljšani stranski steniin antis: stebri med antamastereobat: stopničasti temelj templjastilobat: vrhnja stopnica stereobataperistil: stebrišče, ki obdaja tempeljaditon (tudi opistodom): prostor za celo, včasih zakladnica

Elementi templja

Page 36: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Optične korekture

A B

CD

Page 37: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Model templja iz Herinega svetišča na Argosu,

višina ok. 35 cm, sredina 8. stol. pr. n. št.,

National Archaeological Museum, Atene

Page 38: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Dorski stebrni redPeloponez, Sicilija in Velika Grčija

Page 39: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Dorski stebrni red

Page 40: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Izvor elementov dorskega stebrnega reda v leseni konstrukciji

Page 41: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Dorski stebrni red

Page 42: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost
Page 43: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Pozejdonijaali Pestum

Atenin tempelj

Prvi Herin tempelj

Drugi Herin tempelj

Page 44: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Prvi Herin tempelj, 550 pr. n. št.

Atenin tempelj500 pr. n. št.

Drugi Herin tempelj, 460 pr. n. št.

Page 45: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Pogled na prvi in drugi Herin tempelj

Prvi Herin tempelj

Drugi Herin tempelj

Page 46: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Prvi Herin tempelj, ok. 550 pr. n. št.,

Pestum, Italija

Rekonstrukcija notranjščine cele Herinega svetišča na otoku Samos, 8. stol. pr. n. št.

(vpliv na Pestum)

Page 47: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Prvi Herin tempelj

Page 48: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Drugi Herin tempelj, ok. 470-460 pr. n. št.,

Pestum, Italija

Page 49: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Drugi Herin tempelj

Page 50: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Atenin tempelj, ok. 500 pr. n. št., Pestum, Italija

Page 51: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Atenin tempelj

Page 52: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Arhaično kiparstvo

Prostostoječi kipi3 faze:

• marmorni monumentalni kipi, do 570 pr. n. št.

• zreli arhaični slog, do 530 pr. n. št.

• pozni arhaični slog, do 480 pr. n. št.

- Kuros, kore

Stavbna plastika- Okras templjev (timpanoni, metope)

Page 53: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Sunionski kuros, višina 3 m, ok. 600 pr. n. št.,

National Archaeological Museum, Atene

Page 54: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Sunionski kuros

Page 55: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Kuros iz tenejske nekropole, višina 153 cm, ok. 560 pr. n. št., München Glyptothek

Page 56: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Kuros iz Anavysosa, višina 193 cm 530 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene

"Stop and show pity beside the marker of Kroisos, dead, whom, when he was in the front ranks, raging Ares destroyed"

Page 57: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Sunion, ok. 600 pr. n. št.

Teneja, ok. 560 pr. n. št.

Anavysos, ok. 530 pr. n. št.

Page 58: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Aristodikov kuros, višina 195 cm 510-500 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene

Anavysoški kuros (ok. 530) in Aristodokov kuros (ok. 500 pr. n. št. )

Page 59: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Kore s peplosom, risba,ok. 530 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene

Page 60: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Kore s peplosom, ok. 530 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene

Page 61: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Kore, domnevno z otoka Ios, ok. 520 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene

Page 62: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Konjenik Rampin, 560-550 pr. n. št.,

trup v National Archaeological Museum, Atene,

glava v Musee du Louvre, Pariz

Page 63: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Nosač goveda, Moskoforos, 560 pr. n. št.,

Acropolis Museum, Atene,

Page 64: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost
Page 65: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Delfi

9 Sikionska zakladnica10 Sifnijska zakladnica11 Megarijska zakladnica12 Atenska zakladica17 Korintska zakladnica

Page 66: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Delfi, Sifnijska zakladnica, rekonstrukcija,

ok. 525 pr. n. št.

Kiparski okras hraniArchaeological Museum, Delfi

Page 67: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Vzhodni timpanon

Apolon Zevs Heraklej

Page 68: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Vzhodni friz

Vzhodni friz

Page 69: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Severni friz

Page 70: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Zahodni friz

Page 71: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost
Page 72: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Ajgina, tempelj Atene Afaje, ok. 500-490 pr. n. št.

Page 73: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Ajgina, tempelj Atene Afaje,ok. 500-490 pr. n. št.

Page 74: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Ajgina, tempelj Atene Afaje

Page 75: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

zahodni timpanon

vzhodni timpanon

Tempelj Atene Afaje, kiparski okras timpanonov, ok. 490-480 pr. n. št., München Glyptothek

vzhodni timpanon, rekonstrukcija

Page 76: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Z

V

Page 77: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Zahodni timpanon

Vzhodni timpanon

Page 78: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Vazno slikarstvo

• številni primerki vaznega slikarstva - gromno podatkov iz življenja antičnih Grkov, o njihovi kulturi in družbi

• pomembna centra vaznega slikarstva sta Atika in Beocija• dve glavni atiški fazi:- od 7. stol. pr. n. št. do zač. 6. stol. pr. n. št. - črne figure na rdeči podlagi

- od 530 pr. n. št. dalje – rdeče figure na črni podlagi • Konec 6. stol. pr. n. št. se pojavi še slikanje na belo podlago

Page 79: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Amfora – za shranjevanje in transport vina, olja, medu ali vodePanatenajska amfora - poseben tip amfore, nagrada na atletskih tekmovanjih v AtenahHidrija – vrč za zajemanje in shranjevanje vodeOinochoe - posoda za črpanje vina iz kraterja, preden so ga nalili v pivske kupeOlpe – enaka kot oinohoi, le podaljšanaKrater – posoda za mešanje vina in vodeKylix – kupa za pitje Kantaros – kupa za pitje Lekitos – namenjena shranjevanju olja. Manjše lekite s parfumiranimi olji so postavljali na grobove. Piksis – toaletna škatlica s pokrovčkom

Page 80: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Eksekias, Ahil in Ajaks pri kockanju, ok. 540-530 pr. n. št., Musei Vaticani, Rim

Page 81: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Andokid in Lizip, Ahil in Ajaks pri kockanju, ok. 525-520 pr. n. št., Museum of Fine Arts, Boston

Page 82: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Eksekias, Dioniz sredi morja, ok. 530 pr. n. št.,

Staatliche Antikensammlungen, München

Page 83: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Eufronijev krater, ok. 515 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim

Page 84: Grcija I - mitologija in arhajska umetnost

Eufronijev krater, ok. 515 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim