EKOLOGIJA

BIO 9

Ernest Haeckel (1866) je bil prvi, ki je ekologijo

opredelil kot znanstveno vedo.

DEFINICIJA EKOLOGIJE: Haeckel je prvi

definiral ekologijo kot znanstveno vedo, ki

proučuje odnose med živimi bitji in njihovim

okoljem ter vplivih okolja na organizem.

OSEBEK

POPULACIJA

ZDRUŽBA/EKOSISTEM

BIOM

BIOSFERA

ORGANIZACIJSKI NIVOJI EKOLOGIJE:

VRSTE

EKOSISTEMOV

KOPENSKI

VODNI

NARAVNI

(ANTROPOGENI)

UMETNI

• Glede na to, ali je v ekosisteme posegel človek ali ne, ločimo:

• naravne in

• antropogene ekosisteme

Naravni ekosistem - primarni gozd

Antropogeni ekosistem - njive

EKOSISTEM = BIOTOP + BIOCENOZA

življenjski prostor življenjska združba

= +

Ekosistem so vse vrste v nekem zaključenem

okolju skupaj z vsemi neživimi dejavniki.

neživi del okolja živi del okolja

NEŽIVI (ABIOTSKI) DEJAVNIKI:

FIZIKALNI DEJAVNIKI OKOLJA

• vetrovi

• temperatura

• vlaga

• svetloba

KEMIJSKI DEJAVNIKI OKOLJA

• ionska sestava vode (slanost, kislost, trdota vode)

• količina organskih snovi (mineralov, spojin) v okolju

• pH

Meja med dvema ekosistemoma

• je tam, kjer se spremeni sestava vrst (življenjskazdružba), ki tam bivajo in se spremenijo nežividejavniki okolja (temperatura, vlaga,svetloba…).

HABITAT• Življenjsko okolje in bivališče posamezne

vrste.

• BIOMI so ekosistemi na različnih

geografskih širinah in nadmorskih višinah.

11

arktični biom,

biom tundre,

Biomi Zemlje:

biom tajge,

biom listopadnega gozda,

biom stepe,

biom savane,

biom prerije,

biom puščave,

biom tropskega gozda.

STABILNI EKOSISTEMI• Nekateri ekosistemi se skoraj ne spreminjajo. To so:

• globokomorska področja (velik tlak, stalna tema in temperatura),

• jame (stalna tema, vlažnost in temperatura).

• Vrste, ki živijo v takšnih sistemih, imajo malomehanizmov za prilagajanje na spremembe vokolju, ker jih ne potrebujejo.

ODNOSI MED VRSTAMI

1) TEKMOVANJE MED ORGANIZMI

Organizmi tekmujejo drug z drugim za vodo, hrano, in prostor.

Tekmovanje je odnos pri katerem utrpita škodo obe vrsti.

Pri divjih petelinih v času parjenja prihaja do spopadov samcev za samice.

Zveri, kamor spadajo tudi grizliji, pogosto tekmujejo za hrano.

• Če se prekomerno razmnoži neka vrsta, ki je drugivrsti plen (npr. listne uši, zajci), se s časovnimzamikom razmnožijo plenilci (npr. pikapolonice,risi).

• Ko zmanjka plena, se postopoma zniža tudi številoplenilcev in tako se v ekosistemu ponovnovzpostavi ravnovesje.

• drevesa, ki rasteta tesno skupaj

• tekmovanje za hrano

2) SOŽITJE (SODELOVANJE)

• Sožitje je odnos med dvema različnima vrstama organizmov,

v katerem sodelujeta dva organizma. Oba organizma imata

od tega odnosa korist.

• morska vetrnica in rak samotar

• glive in drevje (MIKORIZA)

• lišaji (alga + gliva)

MIKORIZA GLIV Z DREVESOM

3) PRISKLEDNIŠTVO

• Priskledništvo je odnos med dvema vrstama, pri

katerem ima ena vrsta korist, druga pa pri tem nima

škode.

• mrhovinarji

• raki vitičnjaki pritrjeni na kita, želvo

Mrhovinarji priletijo, ko levinje uplenijo žival, a do hrane pridejo ko so plenilci siti.

4) PLENILSTVO

• Ena vrsta ubije in požre drugo.

• Plenilec ima korist, plen pa škodo.

5) ZAJEDAVSTVO ALI PARAZITIZEM

• Zajedavec ima korist, saj izkorišča tkiva ali telesne

sokove svojega gostitelja, ki ima škodo.

Podančica - človeška glista

Goveja in svinjska trakulja

Pršice, bolhe, klopi

• BELA OMELA - je polparazit

• Iz drevesnih vej črpa vodo, sama pa proizvaja organske snovi s fotosintezo.

GNEZDITVENI PARAZITIZEM

• Kukavica podtika jajca v gnezda manjših

ptic, sama pa za svoje potomce ne skrbi.

PREHRANJEVALNI SPLETI IN VERIGE

PREHRANJEVALNA VERIGA

HETEROTROFI

AVTOTROFI

primarni proizvajalci (rastline)

porabniki (potroškini) (živali)

• RAZKROJEVALCI (bakterije, glive) razkrajajo odmrle

rastline in živali v mineralne snovi in vodo, ki jih zopet

uporabljajo zelene rastline za svojo proizvodnjo.

Primer štiričlenske prehranjevalne verige:

PREHRANJEVALNI SPLET

DEFINICIJA: je mreža oz. prepletprehranjevalnih verig v ekosistemu. Medporabniki so različne možnosti kombinacij.

PREHRANJEVALNI ODNOSI NA TRAVNIKU

EKOSISTEMI SE

SPREMINJAJO

• Izbruh vulkana, požar, suša, poplava lahkospremeni ekosistem.

Sekundarna sukcesija poteka veliko hitreje kot primarna – od 10 do 1000 let

• PIONIRSKE VRSTE prve naselijo nenaseljenoobmočje, hitro rastejo in se hitro razmnožujejo(mahovi, lišaji…).

SLIKA: Mahovi so eden najpomembnejših elementov barij

Pionirske vrste so prilagojene na življenje v manj ugodnih razmerah (pomanjkanje hranil, vlage, prsti, v katero se pritrjajo, izpostavljenost vetru, sončni pripeki, nalivom …).

Primarna sukcesija lahko traja od 50 do 1500 let

Ob zaraščanju se travnik spreminja v gozdni ekosistem.

Ko se pojavijo prva drevesa z svojimi krošnjami zasenčijo tla

(več vlage, manj svetlobe).

Takemu razvijanju združbe pravimo SUKCESIJA ali

EKOLOŠKO ZAPOREDJE.

KROŽENJE VODE