GFM Novice št.5 2011/12

V slovo šolskemu letu 2011/2012

Šolsko leto 2011/2012 se poslavja in prav je, da si na koncu osvežimo spomin po najpomembnejših dogod-kih. Veliko jih je. Vsi so kronološko zapisani v letošnji

Generacijski knjigi. Ne morem pa mimo niza prireditev, ki so imeli pridih dobrodelne akcije zbiranja sredstev za dvi-galo. Akcija zbiranja zamaškov gre h koncu. Iskrena hvala vsem, ki ste pridno zbirali, tovorili in imeli skrb, da smo uspeli nabrati toliko zamaškov. Hvala tudi vsem akterjem dobrodelnim prireditvam in seveda hvala vsem, ki ste doni-rali po svojih zmožnostih. Sedaj lahko rečem, da dvigalo v septembru bo!

Konec šolskega leta smo izvedli anketo med našimi di-jaki. Anketiranih je bilo 635 dijakov in dijakinj. Rezultati ankete so prikazani grafično in brez komentarjev, saj bo za poglobljeno analizo vseh odgovorov čas preko poletja.

Številka: 5 Junij 2012

GFM novice

2 │ Junij 2012 Glasilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer

Pred nami so dnevi počitnic za prve, druge in tretje letnike in dnevi pričakovanj trenutka resnice, ki se bo letos zgodil v ponedeljek, 9. julija za vzgojiteljice in v ponedeljek, 16. julija za gimnazijce. Verjamem in verjamemo v naše matu-rante, zato vas že sedaj vse vabim v ponedeljek, 16. julija ob osmih zvečer na svečano podelitev maturitetnih spričeval na Glavni trg v Ljutomeru.

Vsem tistim, ki je spodrsnilo in so si skrajšali počitnice želim, da v spomladanskem roku rešijo vse kar ni rešeno. Upam, da vas bo čim manj obiskovalo šolo v času počitnic. Vsem tistim, ki pa vam je uspelo: ČESTITAM in nasvidenje 1. septembra.

Naj se na koncu zahvalim vsem vam, ki ste pridno pisali in polnili vsebino GFM novic z reportažami, eseji, novicami in literarnimi prispevki.

Nepozabne počitnice vam želim, vaš ravnatelj Zvonko Kustec

Naši dosežki

Piše se leto 2012, leto, ki ga zaznamujejo številni pre-lomni dogodki svetovnega pa tudi intimnega, oseb-nega pomena. Kmalu bodo oči uprte v dogajanje na

poletnih olimpijskih igrah v Londonu. Tekmovanje sve-tovnega pomena od športnikov zahteva naporne treninge, solze, bolečine in tudi marsikatera odrekanja, vendar jim v zameno za vse to prinaša nepredstavljive občutke zmago-slavja in samopotrditve. Vse to poznajo tudi dijaki Gimna-zije Franca Miklošiča Ljutomer. Vsi prejemniki priznanj so okusili zmago, dobili potrditev za svoja prizadevanja, trud in napori so se jim obrestovali. Nekaterim se je celo uspelo uvrstiti na olimpijade ali druga mednarodna tekmovanja. Za svoje dosežke bodo prejeli šolska priznanja in nagrade na slavnostni podelitvi, ki bo 22. junija 2012 ob 15.00 v Kul-turnem domu Ljutomer.

SLOVENŠČINA

Dijaki GFML literarno ustvarjalnost izkazujejo na tekmovanju za Cankarjevo tekmovanje in na literarnih natečajih.Tekmovanje za Cankarjevo priznanje se je letos pridružilo projektu Maribor Evropska prestolnica kulture. Bilo je del ustvarjalnega vrvenja, izmenjave idej in iskanja novih poti. Letošnja izbira besedil je bila povezana z leposlovnim izročilom, ki ga izžareva severovzhodni del Slovenije. Na šolskem tekmovanju, ki je potekalo decembra na gimnaziji, je na vseh stopnjah tekmovalo 71 dijakov. Od teh jih je 25 prejelo bronasto priznanje. Regijskega tekmovanja v Gornji Radgoni se je udeležilo 14 dijakov, ki so osvojili 10 srebrnih priznanj, 4 dijakinje so se uvrstile na državno tekmovanje, ki je potekalo v Mariboru.

Glasilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Junij 2012 │ 3

Prvi sklop priznanj prejmejo dijaki za izjemne dosežke na področju slovenščine:Ime in priimek R. Vrsta priznanja SLOVENŠČINAKarla Makoter 2. c za zlato Cankarjevo priznanje na 2. A-stopnjiMartina Smodiš 1. d za zlato Cankarjevo priznanje na 2. A-stopnjiTjaša Novak 3. a za zlato Cankarjevo priznanje na 3. A-stopnjiŠpela Gubič 2. e za srebrno Cankarjevo priznanje na 2. A-stopnjiUrška Himelrajh 1. b za srebrno Cankarjevo priznanje na 2. A-stopnjiHelena Balažic 1. a za srebrno Cankarjevo priznanje na 2. A-stopnjiBarbara Habjanič 2. va za srebrno Cankarjevo priznanje na 2. stopnjiSaša Štuhec 4. b za srebrno Cankarjevo priznanje na 3. A-stopnjiSara Kikec 4. e za srebrno Cankarjevo priznanje na 3. A-stopnjiTadeja Vok 4. c za srebrno Cankarjevo priznanje na 3. A-stopnji

Jana Žnidarič 1. c za najboljši literarni prispevek na literarnem natečaju z naslovom »Moj ogra(d)ček«

Nina Mladenovič 1. c za drugi najboljši literarni prispevek na literarnem natečaju z naslovom »Moj ogra(d)ček«

Sara Ferlin 4. e za 2. mesto na literarnem natečaju Moj sosed

Na poti do uspehov so jim pomagale naslednje mentorice:- Tanja Bigec,- Lilijana Fijavž,- mag. Saša Pergar,- Mojca Rižnar Nedeljko,- Irena Štuhec,- Klaudija Tivadar.

NEMŠČINA

Dijaki GFML so tudi letos dokazali, da so odlični jezikoslovci. Ne le da ustvarjajo v materinščini, znajdejo se tudi na področju nemščine. Šolskega tekmovanja iz nemškega jezika se je udeležilo 59 dijakov, od katerih jih je 18 prejelo srebrna priznanja. Kar 14 se jih je uvrstilo na državno tekmovanje, kjer so dosegli naslednje rezultate:Ime in priimek R. Vrsta priznanja NEMŠČINA

Urška Elbl 2. aza 3. mesto in srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 2. letnike v kategoriji prvi tuji jezik

Kevin Hauzer 2. aza 5. mesto in srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 2. letnike v kategoriji prvi tuji jezik

Ime in priimek R. Vrsta priznanja NEMŠČINA

Aljaž Škalič 2. bza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 2. letnike v kategoriji drugi tuji jezik

Urška Černjavič 2. bza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 2. letnike v kategoriji drugi tuji jezik

Martina Škrlec 2. eza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 2. letnike v kategoriji drugi tuji jezik

Žiga Mir 3. cza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 3. letnike v kategoriji prvi tuji jezik

Mitja Šadl 3. cza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 3. letnike v kategoriji prvi tuji jezik

Uroš Bokan 3. eza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 3. letnike v kategoriji drugi tuji jezik

Maša Žižek 3. eza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 3. letnike v kategoriji drugi tuji jezik

Nastija Kos-Rantaša 3. b

za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 3. letnike v kategoriji drugi tuji jezik

Jure Lindič 3. eza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemščine za 3. letnike v kategoriji drugi tuji jezik

Za njihove rezultate so zaslužne mentorice:- Brigita Fras,- Liljana Kosič,- Brina Miklavc.

ANGLEŠČINA

Vsako leto znova dijaki GFML dokazujejo, da s svojim znanjem angleščine segajo v sam slovenski vrh. Na šolskem tekmovanju iz angleščine je sodelovalo 44 dijakinj in dijakov. Na regijsko tekmovanje se jih je uvrstilo 8, od teh pa štirje na državno tekmovanje:

Ime in priimek R. Vrsta priznanja ANGLEŠČINA

Nejc Havaši 3. e

za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja angleščine v kategoriji A1, angleščina kot prvi tuji jezik za dijake splošne gimnazije in evropskih oddelkov

Zoran Fijavž 3. cza 1. mesto in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja angleščine v kategoriji C, angleščina kot drugi tuji jezik

Uroš Heric 3. eza 2. mesto in srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja angleščine v kategoriji C, angleščina kot drugi tuji jezik

Urban Rudolf 3. va

za 3. mesto in bronasto priznanje na državnem tekmovanju iz znanja angleščine v kategoriji B, angleščina kot prvi tuji jezik za dijake štiriletnih strokovnih šol

Mentorji:- Brigita Fras, - Laura Gerenčer,- mag. Saša Pergar.


MATEMATIKA

Da imamo na gimnaziji odlične matematike, ponovno dokazujejo številke prijavljenih na tekmovanja in mno-žica odličnih rezultatov. Dijaki se lahko izkažejo kar na treh tekmovanjih s področja matematike. Septembra so se najprej pomerili na tekmovanju iz razvedrilne mate-matike. Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 172 di-jakov, 45 jih je prejelo bronasta priznanja. 20 najboljših se je pomerilo na državnem tekmovanju oktobra 2011 v Ljubljani. 16 dijakov je prejelo srebrna priznanja, 4 pa so osvojili zlato priznanje.

Prav tako je na začetku šolskega leta potekalo šolsko izbirno tekmovanje iz logike, na katerem je sodelovalo 193 dijakov. 67 jih je prejelo bronasto priznanje. Na dr-žavno tekmovanje, ki je potekalo novembra v Ljublja-ni, se je udeležilo 10 najboljših. Osvojili so 6 srebrnih priznanj in eno zlato.

Marca 2012 je sledilo šolsko tekmovanje v znanju ma-tematike za Vegova priznanja. Tega tekmovanja se je na prvi stopnji udeležilo 322 dijakov, od katerih so 104 prejeli bronasta priznanja. Na regijsko tekmovanje se je uvrstilo 51 dijakov gimnazijske smeri in predšolske vzgoje. Skupno so osvojili 29 srebrnih priznanj. Trije dijaki so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je aprila potekalo v Kopru. Dva sta dosegla zlati priznanji.

Najvišje rezultate na državni ravni na področju mate-matike so dosegli:Ime in priimek R. Vrsta priznanja MATEMATIKA

Barbara Halas 1. dza zlato priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Špela Gubič 2. e za zlato priznanje in 3. nagrado na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Ime in priimek R. Vrsta priznanja MATEMATIKA

Mitja Šadl 3. c

za zlato priznanje in 3. nagrado na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Mihael Kosi 4. a

za zlato priznanje in 1. nagrado na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Andrej Šterman 4. b

za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike, za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike in za uvrstitev na priprave za lingvistično olimpijado

Sara Trstenjak 1. aza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Dejan Perčič 1. b za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike

Špela Gubič 2. eza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Adriana Djačkaj 4. c za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike

Rok Pangeršič 4. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike

Žan Klaneček 3. b

za zlato priznanje in 2. nagrado na državnem tekmovanju iz matematike, za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike, za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike in za uspešno sodelovanje na srednjeevropski matematični olimpijadi na Hrvaškem

Tjaša Legen 4. a za zlato priznanje in 3. nagrado na državnem tekmovanju iz matematike

Domen Kajdič 1. d za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Mitja Kolarič 1. d za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Sara Kovačič 1. c za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Jana Žnidarič 1. c za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Mateja Žnidarič 1. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Živa Vigali 2. eza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Andrej Anderlič 2. cza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Simon Bezenšek 2. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

David Grilec 2. eza srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike in za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Ines Matjašec 3. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Mirjam Pergar 3. e za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Amadeja Bratuša 3. b za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Aleš Jakoša 3. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Samo Kuzmič 3. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Timotej Ratek 3. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Anja Žižek 4. c za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike


Ime in priimek R. Vrsta priznanja MATEMATIKAJani Steržaj Koritnik 4. b za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz

matematike

Stanko Jeneš 4. e za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz matematike

Nikola Geršanov 2. e za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Sara Kreft 2. e za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Tadeja Subašič 3. b za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Katja Pucko 3. c za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Živa Antolin 3. c za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Matej Šadl 3. c za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Diana Špilak 3. e za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Rok Janža 4. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Žiga Puklavec 4. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Gregor Prša 4. b za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Uroš Buzeti 4. e za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Marcel Obal 4. e za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike

Nagrajene matematike so na poti k uspehu vodile naslednje mentorice: - Mira Babič,- Irena Rauter Repija, - Mateja Škrlec.

FIZIKAPoznavanje fizike dijaki izkažejo na tekmovanju iz fizike za Stefanovo priznanje. Šolskega tekmovanja se je udeležilo približno 50 dijakov, ki so bili razdeljeni na tri tekmovalna področja: mehanika, toplota in elektrika ter tretje področje, na katerem tekmujejo maturantje, ki obvladajo vsa poglavja fizike. Na regijsko tekmovanje v Maribor se je uvrstilo 17 dijakov, ki so osvojili 8 bronastih priznanj. Na državno tekmovanje se je uvrstilIme in priimek R. Vrsta priznanja FIZIKA

Žan Klaneček 3. b za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz fizike (3. mesto v 2. skupini)

Mentorica Darinka Uršič.

KEMIJA

Na šolskem tekmovanju iz znanja kemije je tekmovalo več kot 100 dijakov vseh štirih letnikov in kar 25 dijakov je osvojilo bronasto Preglovo plaketo. Sedem najboljših se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki je maja potekalo v Ljubljani. V močni konkurenci iz vse Slovenije so dosegli odlične rezultate. Prav tako uspešni so bili pri raziskovalnem delu, saj so na 45. državnem tekmovanju in srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije Zotkini talenti sodelovali z raziskovalnimi nalogami, od katerih so bile mnoge nagrajene.

Ime in priimek R. Vrsta priznanja KEMIJA

Mitja Kolarič 1. d za zlato Preglovo plaketo na državnem tekmovanju iz kemije

Špela Gubič 2. e za zlato Preglovo plaketo na državnem tekmovanju iz kemije

Urška Elbl 2. a za zlato Preglovo plaketo na državnem tekmovanju iz kemije


Ime in priimek R. Vrsta priznanja KEMIJA

Mitja Šadl 3. c za srebrno Preglovo plaketo na državnem tekmovanju iz kemije

Žan Klaneček 3. b za srebrno Preglovo plaketo na državnem tekmovanju iz kemije

Staša Vintar 3. c za srebrno Preglovo plaketo na državnem tekmovanju iz kemije

Primož Bencak 2. c

za bronasto priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 s področja računalništva in telekomunikacij za raziskovalno nalogo Ali je sevanje telefona res tako nevarno?

Gal Meznarič 2. c


Timotej Grabar 2. c


Laura Šadl 2. c

za bronasto priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 s področja kemije in kemijske tehnologije za raziskovalno nalogo Skrivnosti žvečenja

Ines Kozar 2. c

za bronasto priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 s področja kemije in kemijske tehnologije za raziskovalno nalogo Skrivnosti žvečenja

Sara Pucko 2. c

za bronasto priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 s področja ekologije za raziskovalno nalogo Žvečilni gumi kot odpadek

Patricija Zver 2. c


Saša Škafar 2. b


Mentorici:- Mateja Godec,- mag. Nina Žuman.

BIOLOGIJAVedo o življenju obvladajo naši biologi, ki so dosegali zavidljive rezultate na kar treh različnih bioloških tekmovanjih. Tekmovanje iz poznavanja flore 2011 je potekalo septembra na OŠ v Kranju. Udeležilo se ga je 6 dijakov, ki so tekmovali v dvojicah.Februarja letos je bilo organizirano šolsko tekmovanje iz znanja biologije, ki se ga je udeležilo 46 dijakov. Šestim izmed njih se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, ki je potekalo marca 2012 v Kopru. Šolski rekord v udeležbi so podrli udeleženci šolskega tekmovanja iz znanja o sladkorni bolezni, saj jih je tekmovalo kar 351 iz vseh oddelkov obeh programov. Šest najboljših se je uvrstilo na državno tekmovanje, ki je potekalo novembra 2011 v Celju.Odlične rezultate na tekmovanjih so dosegli:

Ime in priimek R Vrsta priznanja BIOLOGIJA

Sara Brunec 4. a

za 1. mesto in zlato priznanje na državnem tekmovanju iz poznavanja flore, za srebrno Proteusovo priznanje na državnem tekmovanju iz biologije in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni

Benjamin Habjanič 4. c za 1. mesto in zlato priznanje na državnem

tekmovanju iz poznavanja flore

Adriana Djačkaj 4. c za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz poznavanja flore

Rok Krese 4. c

za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz poznavanja flore in za srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 s področja biologije za raziskovalno nalogo Vpliv vlage, temperature in sestave na razvoj plesni na kruhu

David Duh 1. b za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz poznavanja flore

Tilen Džafić 1. b za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz poznavanja flore

Jani Steržaj Koritnik 4. b

za srebrno Proteusovo priznanje na državnem tekmovanju iz biologije in za srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 s področja biologije za raziskovalno nalogo Vpliv vlage, temperature in sestave na razvoj plesni na kruhu

Timotej Ratek 3. a za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni

Gal Meznarič 2. c za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni

Vanja Zamuda 1. b za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni

Patricia Fras 3. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni

Megi Janža 3. e

za srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 za raziskovalno nalogo z naslovom Razširjenost in problem motenj hranjenja pri mladostnikih


Ime in priimek R Vrsta priznanja BIOLOGIJA

Sandra Šac 3. e

za srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 za raziskovalno nalogo z naslovom Razširjenost in problem motenj hranjenja pri mladostnikih

Gregor Lešnjak 4. a

za srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 s področja biologije za raziskovalno nalogo Vpliv vlage, temperature in sestave na razvoj plesni na kruhu

Mentorici:- mag. Marija Meznarič,- Vesna Vrhovski.

ZGODOVINA – GEOGRAFIJA

Mladi zgodovinarji so se letos ponovno izkazali v poznavanju novejše slovenske zgodovine, ko so na državnem tekmovanju Pot v prihodnost predstavljali osebnosti, ki so po njihovem mnenju najbolj zaznamovale čas prve polovice 20. stoletja na Slovenskem. Prav tako so dokazali, da poznajo politični in gospodarski razvoj pri Slovencih od konca 18. stoletja do Bachovega absolutizma ter da se odlično znajdejo na neznanem terenu. Na šolskem tekmovanju mladih zgodovinarjev je sodelovalo 18 dijakov predšolske vzgoje, bronasta priznanja so dobili prvi trije, ki so se obenem uvrstili tudi na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju v Lendavi je potekalo tudi ekipno tekmovanje.Geografi so letos svoje geografsko znanje povezali z ekologijo, saj so bili letošnja tema tekmovanja Gozdovi – ranjena pljuča našega planeta. Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 40 dijakov, od katerih jih je 12 prejelo bronasta priznanja. Na regijsko tekmovanje se je uvrstilo 5 dijakov, ki so dosegli dve srebrni priznanji. Dva dijaka sta se uvrstila na državno tekmovanje, ki je potekalo na OŠ Šentilj.Vsi so se izkazali z naslednjimi dosežki:

Ime in priimek R. Vrsta priznanja ZGODOVINA – GEOGRAFIJA

Tjaša Novak 3. aza zlato priznanje (1. mesto) na državnem tekmovanju v poznavanju novejše zgodovine Pot v prihodnost

Melani Bratuša 3. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju v poznavanju novejše zgodovine Pot v prihodnost

Nastja Gregorec 3. c za srebrno priznanje na državnem tekmovanju v poznavanju novejše zgodovine Pot v prihodnost

Andreja Slavic 3. vb

za srebrno priznanje na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev in za 2. mesto in srebrno priznanje med ekipami na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev

Moris Baša 1. va za 2. mesto in srebrno priznanje med ekipami na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev

Janja Jerebic 1. va za 2. mesto in srebrno priznanje med ekipami na državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev

Mitja Šadl 3. c za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja geografije (5. mesto)

Matej Šadl 3. c za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz znanja geografije

Kaja Čeh 2. e

za bronasto priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 s področja zgodovine za raziskovalno nalogo Vpliv razvoja gospodarstva v Ljutomeru na razvoj Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer

Mentorji:- Franci Čuš,- Katja Pintarič,- Suzana Rauter.

SOCIOLOGIJA

Kot smo že omenili, so dijaki sodelovali na 45. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije. S svojim raziskovalnim delom na področju sociologije sta se še posebej izkazali

Ime in priimek R. Vrsta priznanja SOCIOLOGIJA

Glorija Štuhec 4. cza srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 s področja sociologije za raziskovalno nalogo Stereotipi

Petra Mauko 4. c

za bronasto priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 2012 s področja sociologije za raziskovalno nalogo Družina kot dejavnik socializacije nekoč in danes

Mentor mag. Jernej Jakelj.


DEBATANa gimnaziji že vrsto let poteka debata v slovenskem in angleškem jeziku. Tudi na tem področju naši tekmovalci posegajo po najvišjih priznanjih v državnem merilu.

Ime in priimek R. Vrsta priznanja DEBATA

Adriana Djačkaj 4. cza aktivno debatiranje in sodelovanje v slovenskem in angleškem debatnem klubu v času šolanja na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer

Monika Dajčar 4. cza aktivno debatiranje in sodelovanje v slovenskem debatnem klubu v času šolanja na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer

Darija Močnik 4. cza aktivno debatiranje in sodelovanje v slovenskem debatnem klubu v času šolanja na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer

Tadeja Vok 4. cza aktivno debatiranje in sodelovanje v slovenskem debatnem klubu v času šolanja na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer

Marcel Obal 4. eza aktivno debatiranje in sodelovanje v angleškem debatnem klubu v času šolanja na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer

Mihael Pojbič 3. b za drugo mesto na državnem tekmovanju v angleški debati

Urh Lukman 2. c za drugo mesto na državnem tekmovanju v angleški debati

David Grilec 2. e za drugo mesto na državnem tekmovanju v angleški debati

Živa Antolin 3. cza uvrstitev v državno ekipo, ki bo zastopala Slovenijo na Svetovnem srednješolskem prvenstvu v Turčiji januarja 2013

Zoran Fijavž 3. cza uvrstitev v državno ekipo, ki bo zastopala Slovenijo na Svetovnem srednješolskem prvenstvu v Turčiji januarja 2013

Rok Pangeršič 4. a za uspešno predsedovanje na mednarodni konferenci MEP v Sloveniji 2012

Mentorice:- Martina Domajnko, - Liana Miholič,- Mojca Rižnar Nedeljko.

RAČUNALNIŠTVO

V okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije vsako leto poteka festival inovativnih tehnologij, ki je tekmovanje iz različnih »disciplin« računalništva in drugih sodobnih tehnologij. Na državno tekmovanje so se uvrstili dijaki s sodelovanjem na fotografskem natečaju, katerega tema je bila gozd. Odličen rezultat sta dosegla

Ime in priimek R. Vrsta priznanja LIKOVNO SNO VANJE

Matjaž Dlouhy 3. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz računalništva – digitalna fotografija

Tjaša Novak 3. a za srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz računalništva – digitalna fotografija

Mentor: Ludvik Rogan.

ŠPORTNA VZGOJAV preteklem šolskem letu so zavidljive rezultate nizali tudi naši športniki.

Ime in priimek R. Vrsta priznanja ŠPORTNA VZGOJA

Lucija Kutnjak 3. eza 1. mesto (državna prvakinja) med posameznicami na državnem prvenstvu v badmintonu (nekvalificirane igralke)

Nuša Lašič 2. cza 3. mesto med posameznicami na državnem prvenstvu v badmintonu (nekvalificirane igralke)

Kaja Raščan 3. e

za 3. mesto med posameznicami na državnem tekmovanju v streljanju z zračno puško in za 1. mesto ekipno (državne prvakinje) na državnem tekmovanju v streljanju z zračno puško

Megi Fujs 2. va

za 1. mesto ekipno (državne prvakinje) na državnem tekmovanju v streljanju z zračno puško

Nuša Krančič 2. va

za 1. mesto ekipno (državne prvakinje) na državnem tekmovanju v streljanju z zračno puško

Mentorja:- Niko Peterka,- dr. Saša Vrbnjak.

RAZRED – ODLIČNJAKI

Ne le šolsko leto ampak tudi srednješolska leta se iztekajo dijakom zaključnih letnikov. Za njimi je zelo uspešna pot, na kateri so se izkazali z odličnim uspehom skozi vsa štiri leta. Najuspešnejši so torej bili

Ime in priimek R. Vrsta priznanja RAZREDSara Brunec 4. a za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaJana Černela 4. a za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaTjaša Legen 4. a za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaRok Pangeršič 4. a za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaSandra Prelog 4. a za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaKaja Rogan 4. a za odličen učni uspeh skozi vsa štiri leta


Ime in priimek R. Vrsta priznanja RAZREDJana Gomboši 4. b za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaDaša Škrilec 4. b za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaAndrej Šterman 4. b za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaInes Flegar 4. c za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaAnja Žižek 4. c za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaSara Ferlin 4. e za odličen učni uspeh skozi vsa štiri letaKlemen Žitek 4. e za odličen učni uspeh skozi vsa štiri leta

Alen Pivar 4. bza številne glasbene nastope na šolskih in izvenšolskih prireditvah skozi vsa štiri leta ter za sodelovanje v šolski glasbeni skupini

Ime in priimek R. Vrsta priznanja RAZRED

Saša Štuhec 4. b za številna sodelovanja in vodenja šolskih in izvenšolskih prireditev skozi vsa štiri leta

Razredniki in mentorji:- Mojca Rižnar Nedeljko,- mag. Saša Pergar,- Franci Čuš,- mag. Jernej Jakelj,- Borut Slavic.

Iskreno čestitamo vsem dobitnikom in njihovim mentorjem!

Žan Klaneček potuje na Srednjeevropsko matematično olimpijado v Švici!

V minulem šolskem letu so na naši šoli in na Fakulteti za matematiko in fiziko potekale priprave na mate-matično olimpijado. Na pripravah so sodelovali Žan

Klaneček, Tjaša Legen, Živa Vigali, Špela Gubič in Andrej Anderlič.

Našteti dijaki so se udeležili tudi izbirnih testov, kjer so se borili za vstopnico na matematično olimpijado.

Dne 17. maja so na slovesni prireditvi v Cankarjevem domu razglasili ekipo šestih matematikov, ki bo septembra zastopala Slovenijo na Srednjeevropski matematični olim-pijadi v Švici.

V slovensko ekipo se je uvrstil tudi naš gimnazijec Žan Klaneček.

Za izjemen uspeh iskrene čestitke, septembra pa držimo pesti!

46. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije 2012 (regijsko in državno srečanje)

11.4.2012 je na Osnovni šoli Beltinci potekalo 46. regij-sko srečanje mladih raziskovalcev Pomurja (1. krog). Na njem smo sodelovali tudi ljutomerski gimnazijci s kar dva-najstimi raziskovalnimi nalogami z zelo različnih področij (glej preglednico 1).

raziskovalno področje

naslov razisko-valne naloge avtorji osvojeno regij-

sko priznanje

interdisciplinarno področje

Razširjenost in problem motenj hranjenja pri mladostnikih

Megi Janža in Sandra Šac zlato

sociologija Stereotipi Glorija Štuhec zlato

sociologija

Družina kot dejavnik socia-lizacije nekoč in danes

Petra Mauko zlato

sociologijaOdnos med religi-jo in vojno skozi čas ter družbo

Klemen Žitek srebrno



sko priznanje

zgodovinaReligioznost v tradicionalni družbi

Žan Šalamon srebrno

sociologija Ali bo slovenska kultura izumrla? Sandra Horvat bronasto

sociologijaRomi in njihov položaj v Slo-veniji

Sara Ferlin bronasto

fizika in astrono-mija

Ali je sevanje telefona res tako nevarno?

Primož Bencak, Gal Meznarič, Timotej Grabar

bronasto

kemija Skrivnost žve-čenja

Laura ŠadlInes Kozar bronasto

ekologija Žvečilni gumi kot odpadek

Sara PuckoPatricija ZverSaša Škafar

srebrno

ekologija

Račun za elek-trično energijo na šoli lahko zmanj-šamo

Matjaž BogšaVanja PuckoNejc Prša

bronasto




sko priznanje

biologija

Vpliv vlage, temperature in sestave na razvoj plesni na kruhu

Rok Krese, Gregor Lešnjak, Jani Steržaj Ko-ritnik

srebrno

Seznam raziskovalcev na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Pomurja 2012. Mentorji: Vesna Vrhovski, mag. Jernej Jakelj, Mateja

Godec, Sonja Ferčak, Marija Meznarič

Za regijskim tekmovanjem je 21. maja 2012 na Gimnaziji Murska Sobota potekalo državno srečanje mladih razisko-valcev Slovenije. Tega srečanja so se udeležili tudi dijaki naše šole, ki so se uvrstili v drugi krog tekmovanja. Okoli devete ure zjutraj smo prispeli v Mursko Soboto in se tam prijavili. Nato je sledila svečana otvoritev srečanja, pri ka-teri je bil prisoten tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Po kratkem svečanem programu, smo se odpravili vsak v svojo učilnico, kjer smo vse do 14.00 ure predstavljali svoje ter poslušali predstavitve drugih raziskovalnih nalog. Dijaki naše šole so dosegli dobre rezultate. Na področju biologije so z raziskovalno nalogo Vpliv vlage, temperature in sesta-ve na razvoj plesni na kruhu tekmovali Jani Steržaj Kori-tnik, Rok Krese ter Gregor Lešnjak pod mentorstvom mag. Marije Meznarič, prejeli so srebrno priznanje.

Dobitniki srebrnih priznanj na državnem srečanju mladih raziskovalcev 2012 (Gregor Lešnjak, Rok Krese, Jani Steržaj Koritnik, Glorija Štuhec, Sandra Šac, Megi Janža, skupaj z mentorji mag. Jernejem Jakelj, Vesno

Vrhovski in Marijo Meznarič.

Interdisciplinarno področje sta zastopali Megi Janža in Sandra Šac z raziskovalno nalogo Razširjenost in problem motenj hranjenja pri mladostnikih. Tudi ti dijakinji sta pre-jeli srebrno priznanje, naloga je nastala pod mentorstvom profesorice Vesne Vrhovski.

Glorija Štuhec je na področju sociologije zastopala razi-skovalno nalogo z naslovom Stereotipi, s katero je prav tako osvojila srebrno priznanje, njen mentor pa je bil mag. Jernej Jakelj.

Dijakom, ki so na državnem nivoju osvojili bronasto pri-znanje ni bilo potrebno predstavljati svojih raziskovalnih nalog.


naslov razisko-valne naloge avtorji

osvojeno državno pri-znanje

Interdisciplinar-no področje

Razširjenost in problem motenj hranjenja pri mladostnikih

Megi Janža in Sandra Šac srebrno

biologija

Vpliv vlage, temperature in sestave na razvoj plesni na kruhu

Rok Krese, Gregor Lešnjak, Jani Steržaj Koritnik

srebrno

sociologija Stereotipi Glorija Štuhec srebrno

sociologija

Družina kot dejavnik socia-lizacije nekoč in danes

Petra Mauko bronasto

Računalništvo in telekomuni-kacije

Ali je sevanje telefona res tako nevarno?

Primož Bencak, Gal Meznarič, Timotej Grabar

bronasto

Kemija in kemijska tehno-logija

Skrivnosti žvečenja

Laura Šadl, Ines Kozar bronasto

Ekologija Žvečilni gumi kot odpadek

Sara PuckoPatricija ZverSaša Škafar

bronasto

Seznam raziskovalcev uvrščenih na državno srečanje mladih razisko-valcev 2012 z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Mentorji: Vesna

Vrhovski, mag. Jernej Jakelj, Mateja Godec, Marija Meznarič

Marija Meznarič

Državno tekmovanje za Preglove plakete

Kot zadnje med državnimi tekmovanji v letošnjem šolskem letu se je v soboto 12. maja v Ljubljani odvilo državno tekmovanje iz znanja kemije. Izbor

za udeležbo na državno tekmovanje je potekal že v mesecu marcu, ko je na šoli bilo šolsko tekmovanje. Na šolskem tekmovanju je na naši šoli sodelovalo nekaj več kot 100 di-jakov vseh štirih letnikov in kar 25 dijakov je osvojilo bro-nasto Preglovo plaketo. Sedem najboljših dijakov pa se je s svojim rezultatom uvrstilo na državno tekmovanje in tako

so svoje znanje preverjali sončno in vročo majsko soboto v Ljubljani.

Dosegli so lep uspeh, saj jih je kar 6 prejelo priznanja, vsi so se uvrstili v sam vrh najboljših v državi v svoji starostni skupini. (Na državnem tekmovanju je sodelovalo 138 dija-kov 1. letnikov, 114 dijakov 2. letnikov, 90 dijakov 3. letni-kov in 75 dijakov 4. letnikov iz vse Slovenije.)


Dijak Letnik Doseženo mesto

Osvojeno priznanje Mentorica

Mitja Kolarič 1. 2. mesto Zlata Preglova plaketa Nina Žuman

Špela Gubič 2. 10. mesto Zlata Preglova plaketa Nina Žuman

Urška Elbl 2. 14. mesto Zlata Preglova plaketa Nina Žuman

Mitja Šadl 3. 11. mesto Srebrna Preglova plaketa Mateja Godec

Žan Klaneček 3. 13. mesto Srebrna

Preglova plaketa Mateja Godec

Staša Vintar 3. 18. mesto Srebrna Preglova plaketa Mateja Godec

Sara Brunec 4. 30. mesto / Nina Žuman

Iskrene čestitke vsem dijakom z osvojenimi zlatimi srebr-nimi in bronastimi plaketami.

Mentorici Mateja Godec in Nina Žuman

Državno tekmovanje iz francoščine

V soboto, 14. aprila, je v Ljubljani na Gimnaziji Le-dina pod okriljem Slovenskega društva učiteljev francoščine potekalo državno tekmovanje iz fran-

coščine. Predhodno, 12. 3. 2012, je na naši šoli za dijake 3. letnikov, ki se učimo francoščino kot drugi tuji jezik, potekalo šolsko tek-movanje. Na državno sva se tako uvrstila May Žitnik in jaz.Na pot smo se odpravili že ob sedmih zjutraj, saj se je tekmovanje začelo ob desetih. Ko smo prispeli, je na gimnaziji vse, ki smo

tekmovali, pozdravila organizatorka tekmovanja, nato pa smo se razporedili v učilnice. Najprej smo se preizkusili v bralnem razumevanju, vstavljanju ustreznih besed, glagolov in predlogov v besedilo ter pisanju kratkega pisma. Za to smo imeli eno uro časa. Nato je sledila kratka pavza, v kateri smo se lahko okrepčali s sendviči in vodo. Po pavzi je bilo na vrsti pisanje spisa. Dobili smo dva naslova, izmed kate-rih smo izbrali enega. Tudi za to smo imeli eno uro. Ko sva končala, sva z Mayem odhitela na vlak, saj sva se bala, da bova prepozna. A na srečo sva ga še ujela.

Rezultati so bili zadovoljivi, čeprav bi lahko bili še boljši. Je pa to definitivno bila še ena zanimiva in poučna izkušn-ja, hkrati pa sva lahko preverila, koliko francoščine zares znava.

Sara Šiftar, 3.E

Francoska bralna značka »EPI LECTURE«

Tudi pri francoščini smo se lahko izkazali v poznavan-ju jezika pri tekmovanju iz bralne značke, ki je pote-kalo na naši šoli, 20. 4. 2012, pod mentorstvom prof.

Lidije Kos Ulčar. Letos smo dijaki tretjih letnikov dobili v branje dve knjižici, in sicer »Qui file Cécile« (Kdo preganja Cécile), avtoric R. Boutégège in S. Longo ter »Un homme dans la nuit« (Človek v noči), avtorice S. Poisson-Quinton. Prva govori o deklici, ki je za nekaj dni ostala sama doma, zaradi bujne domišljije postala popolnoma prestrašena in v vsakdanjih rečeh začela videvati domnevne grožnje in ne-varnosti. Druga govori o punci, ki se je odločila obiskati babico v Pirenejih, njen obisk pa se je nenadoma sprevrgel v pravo pustolovščino. Branje je bilo lahkotno, kratkočas-no in očitno primerno našemu besednemu zakladu, saj smo dosegli zelo dobre rezultate. Zlata priznanja smo prejeli: Sara Šiftar, May Žitnik in Staša Vintar; srebrna pa naslednji

dijaki: Laura Vlaj, Kaja Raščan, Monika Bratinščak, Anja Prša, Vivian Horvat, Lara Perša, Amadeja Bratuša in Rebe-ka Ejlec.

Staša Vintar, 3.c


Državno tekmovanje iz matematikeDne 21.4.2012 je potekalo na Gimnaziji Koper državno

tekmovanje iz matematike. Udeležili so se ga trije naši dija-ki. Rezultati so bili odlični!

Žan Klaneček 2. mesto (3. letnik)Mitja Šadl: 20. mesto (3. letnik)Tjaša Legen: 3. mesto (4. letnik)

Tjaša in Žan sta osvojila zlato priznanje in sta za izjemen uspeh dne 17. maja slovesno prejela nagrado s strani Dru-štva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.

Vsem trem iskrene čestitke!

Tekmovanje v znanju geografije

V petek, 13. aprila 2011 je bilo na OŠ Šentilj 17. dr-žavno tekmovanje iz znanja geografije. Tekmovanja sta se udeležila dva dijaka iz Gimnazije Franca Mik-

lošiča. Pot na tekmovanje je bila dolga. Najprej je potekalo šolsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo 40 dijakov in sicer na dveh nivojih (gimnazijski program in program predšolske vzgoje). Pet dijakov, ki so izkazali največ znan-ja, so se uvrstili na regijsko tekmovanje. Ti dijaki so bili: Matej in Mitja Šadl, Sara Kikec, Anja Behek in Andrejka Pek. Regijsko tekmovanje je bilo na Srednji ekonomski šoli v Murski Soboti. Na tekmovanju so naši dijaki izkazali zelo dobro znanje. Mitja in Matej Šadl sta prejela srebrno pri-znanje in se uvrstila na državno tekmovanje. Na državnem tekmovanju so dijaki morali izkazati teoretično poznavanje gozdov in praktično poznavanje geografskih veščin na tere-nu. V kategoriji 44 dijakov je Mitja Šadl dosegel peti rezul-tat in s tem zlato priznanje. Na žalost je za eno točko zgrešil mesto, ki vodi na geografsko olimpijado. Tudi Mateja je na tekmovanju spremljala tekmovalna smola, saj je kljub zelo dobri uvrstitvi za dve točki zgrešil zlato priznanje.

Kljub nekoliko nesrečnemu razpletu se ljutomerski gim-nazijci s svojim znanjem in uspehom še naprej uvrščajo med najuspešnejše geografe (dijake) v Sloveniji. Čestitke.

Zapisal: Franc Čuš, prof.

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Prleško društvo generala Maistra: Tekmovanje v poznavanju novejše zgodovine slovenskega naroda »Pot v prihodnost«

Za nami je šesto tekmovanje v poznavanju novejše zgodovine slovenskega narod z naslovom »Pot v prihodnost«, ki ga organizirata Prleško društvo Ge-

nerala Maistra in Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutome-

ra. Prvo leto so dijaki tekmovali v poznavanju pomena treh prelomnih obdobij za slovenski narod: konec prve svetovne vojne, čas med drugo svetovno vojno in osamosvojitvena vojna. Drugo leto so dijaki svoje zgodovinsko znanje o Ta-


borskem gibanju na Slovenskem predstavili v obliki esejev. Leta 2009 so dijaki prav tako v obliki eseja predstavili svoje poznavanje prelomnih dogodkov za Slovenski narod pred-vsem pa za Slovence v Prekmurju leta 1919. Leta 2010 so dijaki v spomin na dvajseto obletnico prvih demokratičnih volitev izdelali računalniške predstavitve, kjer so predstavi-li proces osamosvajanja Slovenije. Tema lanskega tekmo-vanja je bila 20 let samostojne Slovenije (s poudarkom na dogodkih leta 1991).

Letos je 21 dijakov iz 5 slovenskih srednjih šol predstavi-lo osebnosti, ki so po njihovem mnenju najbolj zaznamova-le čas prve polovice 20. stoletja na Slovenskem. Tema tek-movanja je bila izbrana z željo obuditi med mladimi spomin na ljudi, ki so s svojim delom sooblikovali slovensko zgodo-vino v prvi polovici 20. stoletja (1914 – 1945). V nalogah so bile predstavljene osebnosti, ki izvirajo iz slovenskega naro-dnega prostora. Časovni okvir vključuje čas obeh svetovnih vojn in vmesno obdobje dveh desetletij miru, ko so se za slovenski narod in njegov obstoj zgodili prelomni dogodki. Mnogi izmed teh Slovencev so danes že pozabljeni ali pa so o njihovi vlogi še vedno deljena mnenja. Namen tekmova-nja je predvsem vzpodbuditi mlade, da razvijajo pozitiven a hkrati kritičen odnos do narodne zgodovine.

Štiričlanska komisija je pregledala vse prispele naloge, organizator pa se je v soglasju s strokovno komisijo odločil in podelil priznanje ter nagrade vsem, ki so dosegli vsaj 75 % vseh možnih točk. Ostali sodelujoči in mentorji so prejeli potrdila in priznanja o sodelovanju na tekmovanju.

Ocenjevalno komisijo so sestavljali:- dr. Tomaž Kladnik – načelnik poveljniško štabne šole v

Mariboru- dr. Dragan Potočnik – predavatelj na Filozofski fakulteti

Univerze v Mariboru- dr. Miran Puconja, učitelj filozofije in slovenščine na Gi-

mnaziji Franca Miklošiča- Ivan Fras – direktor Pokrajinskega arhiva Maribor

Tako kot pretekla leta je bila tudi letos svečana podelitev organizirana v sklopu dneva odprtih vrat vojašnice sloven-ske vojske, ki nosi ime po generalu Rudolfu Maistru v Ma-riboru.

Rezultati zgodovinskega tekmovanja »Pot v prihodnost«MES-TO

IME IN PRIIMEK

PRED-STAVLJENA OSEBNOST

šola mentor:

1 Tjaša Novak Jože Keren-čič GFML FRANC ČUŠ

2 Simon Šanca Josip Benko Gimnazija Murska Sobota

IRENA HORVAT

2 Vid Žepič Leon Rupnik Gimnazija Kranj PATRICIJA VELDIN

4 Melani Bratuša Jožef Godina GFML FRANC ČUŠ

5 Klemen Porenta Josip Slavec Gimnazija Kranj PATRICIJA

VELDIN

6 Nastja Gregorec

Edvard Koc-bek GFML FRANC ČUŠ

6 Martina Pollak Franjo Sirc Gimnazija Kranj PATRICIJA

VELDIN

6 Klemen Sajovec Albin Mlakar Gimnazija Kranj PATRICIJA

VELDIN

9 Tjaša Kovačič

Slavko Os-terc GFML FRANC ČUŠ

10 Žan Gregorc Rudolf Mais-ter Gimnazija Kranj PATRICIJA

VELDIN

11 Tadej Lukman

Anton Trs-tenjak GFML FRANC ČUŠ

12 Megi Janža Josip Broz Tito GFML FRANC ČUŠ

12 Matic Tavčar Jože Plečnik Gimnazija Kranj PATRICIJA VELDIN

12 Anja Heric dr. Franc Kovačič GFML FRANC ČUŠ

15 Sara Markon Jože Pučnik ŠCV, Gimnazija Velenje ZLATA ZEVNIK

15 Klara Salobir

Karel Des-tovnik Kajuh

ŠCV, Gimnazija Velenje ZLATA ZEVNIK

Sabina Horvat Ivan Jerič GFML FRANC ČUŠ

Sanja Nemec Anton Ko-rošec GFML FRANC ČUŠ

Melanija Štaman

Anton Ko-rošec GFML FRANC ČUŠ

Magdalena Mir

Anton Ko-rošec GFML FRANC ČUŠ

Andrej Hrobat

Stanko Blou-dek

SŠ Veno Pilon Ve-lenje

METKA KOLENC


»Ponedeljek v črnem« na GFML

Na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru po nekaj letnem zatišju nadaljujemo z dijaškim gledališkim ustvarjanjem lansko leto smo s skupino 30 dijakov

uprizorili delo Williama Shakespeara Sen kresne noči. V tem letu smo se s skupino trinajstih dijakov odločili upri-zoriti delo mlajšega slovenskega avtorja Jurija Švajncerja z naslovom Ponedeljek v črnem. Vsi nastopajoči so dijaki 3. letnika gimnazijske smeri. V igri so nastopali: Alen Šadl, Tjaša Števanec, Damaris Kolarič, Ana Kerman, Ines Zavec, Lea Žilavec, Nejc Černela, Nina Horvat, Paticia Fras, Mag-dalena Mir, Kaja Raščan, Matjaž Vöröš in Jure Petovar. Za sceno in kulise sta poskrbela profesorica Tanja Trajbarič Lo-pert in hišnik Srečko Škerlak, za glasbo in efekte profesorja Borut Slavic in Danijel Berden. V igri se kot scenska glasba predvaja avtorska glasba znane pomurske rokovske skupine Dežurni krivci. Režija pa je delo profesorja Franca Čuša.

Avtor je o igri zapisal: »V igri je predstavljena skupina osmi prijateljev, ki skušajo prečkati nevarne in včasih iz-jemno strme prelaze vsakdanjega življenja, se spopadati s tegobami, s katerimi se srečujejo mnogi mladi, in reševati še tako nenavadne stiske. Igra ima sedem slik, s katerimi spremljamo nekaj običajnih dni neke skupinice mladih. Ne-hote in nepričakovano se znajdejo na prelomnicah in pred življenjskimi odločitvami, ki jih morajo sprejeti vsak pose-bej in vsi skupaj. Prizadenejo bližnjega ali pa sami doži-vljajo pritiske in nesrečo. Vse pa ni vedno tako zelo črno, saj se, kot v običajnem življenju mladostnika, najdejo tudi lepi trenutki, ki dajejo upanje v nekoga, nekaj./…/ Temeljno sporočilo Ponedeljka v črnem je srečanje mladostnikov z različnimi strahovi, s katerimi se morajo spoprijeti, ne da bi jih lahko pričakovali in se nanje pripravili, kot se jih ni mogoče ubraniti. Preostane edino vztrajanje. Treba jih je premagati, pa niti ne z rešitvijo, saj te velikokrat ni mogoče najti, temveč z vztrajnostjo in trmo, življenjsko energijo in zanosom. Z vsem, kar omogoča, da posameznik ostaja in išče svoj smisel življenja, pa naj je še tako oddaljen in ne-dosegljiv. «

PREDSTAVITEV LIKOV (Jurij Švajncer, avtor)Sanje različnih likov se razlikujejo. Nekateri hrepenijo po

ljubezni, drugi po ničemer, tretji vedo, da nekaj iščejo, a ne natančno kaj, komu drugemu je breme šola… Vsem pa je skupno druženje in preživljanje prostega časa ter preplete-nost njihovih življenjskih zgodb.

V predstavi nastopa zasanjana najstnica Patricija, ki z najstniško naivnostjo poskuša osvojiti srce dvajsetletnega študenta Jurija, ki v življenju ne vidi nobenega smisla in je prepričan, da ga bo preživel sam, saj da »je nekaterim tako pač usojeno že od začetka.«Tina in Teja sta lika, ki pred-stavljata mladi dekleti, povezani v tesnem in neločljivem prijateljstvu ter iskanju ustreznega partnerja, kar pa jemljeta zlahka in kot zabavo. Sergej je agresiven moški. Velikokrat izgubi živce in fizično obračuna tudi s svojimi najboljšimi prijatelji, a mu tega nihče preveč ne zameri, saj vedo, da

mu je žal in da »tak pač je«. Svojo usodo išče tudi Ana, ki se srečuje s istospolno usmerjenostjo in ljubeznijo do Ane. Vita je študentka, katere študij so izbrali njeni starši. Sama ne ve, kaj bi rada v življenju, išče sama sebe.

Konec aprila smo igro dvakrat uspešno odigrali na odru kinodvorane Ljutomer. Tretjič smo jo za širše občinstvo predstavili prav tako v Ljutomeru, vstopnina pa je bila na-menjena dobrodelni akciji za izgradnjo dvigala na naši šoli. Še isti teden, 1. junija je bila igra odigrana v Kulturnem in upravnem središču Sv. Jurij ob Ščavnici – tudi tisti prispevki so bili za dobrodelno akcijo. Skupno si je našo predstavo ogledalo preko 1000 gledalcev,

Ker je naš projekt bil kar uspešen, načrtujemo nekaj pred-stav naslednje šolsko leto tudi na drugih šolah.

Igro si je v Ljutomeru ogledal tudi njen avtor Jurij Švajn-cer

Nina Horvat, 3.A


DIALEKTA 2012Tretji festival slovenske narečne književnosti, ki je pote-

kal v Murski Soboti 17., 18. in 19. maja 2012. Festival je letos potekal v sklopu projekta Evropska prestolnica kulture 2012 Maribor. V četrtek, 17. maja, so ustvarjalci nastopili na pomurskih osnovnih in srednjih šolah, in sicer: na OŠ Križevci pri Ljutomeru, Tišina, Grad, Puconci in na Gim-naziji Franca Miklošiča Ljutomer. Ljutomerski dijaki smo letošnjo Dialekto pripravili kar v Domu kulture Ljutomer, kjer smo gostili: uveljavljenega pisatelja Lenarta Zajca, ki v svojo literature vnaša tudi prvine slenga, žargona, posega po zelo aktualni tematiki tudi za mlade; Simono Kupinšek, pesnico, pisateljico, umetniško razlagalko literature, Tadeja Vesenjaka, znanega prleškega kantavtorja.

Ljutomerski dijaki smo ob tej priložnosti pripravili tudi izredno bogat kulturni program: nastopila je Skupina šol-skega plesnega festivala GFML, mentorica Svetlana Krstič; Kristjan Kuhar Kiki, rep pevec v prekmurščini, Kvintet deč-kov, šolski ansambel Acoustic Art, naši glasbeniki in pevci so prikazali neštete socialno-zvrstne možnosti bogate slo-venščine.

Za zvok in glasbo je poskrbel: Borut Slavic. Popoldne je v salonu Murske republike bila predstavitev

pesniške zbirke Temni smeh Branka Pintariča, zvečer pa so literarni ustvarjalci nastopili v Mladinskem informativnem in kulturnem centru Murska Sobota, kjer so podelili tudi na-grade za najboljše prispevke na literarnem natečaju Jas/jes/ges/dža lajkan. Literarno-glasbeno dogajanje v MIKK-u je spremljala prireditev Dialektino senje.

V petek, 18. maja 2012, bi na Dialekti izpostavili simpozij Narečna dramatika in njeno uprizarjanje, kjer so sodelujoči literarni ustvarjalci, literarnovedni strokovnjaki in dialekto-logi iskali odgovore na vprašanja:- kolikšen in kakšen je literarno-estetski domet sodob-

ne slovenske narečne dramatike;- katere in kakšne so oblike njenega uprizarjanja;- kakšen je njen širši kulturni pomen v slovenskem

etničnem prostoru.V soboto, 19. maja 2011, je bilo literarno popotovanje

Glasovi davnine v besedah sedanjosti, in sicer; obisk praz-godovinske naselbine Gradišče na Razkrižju, Radomerščak, obisk Miklošičeve domačije, zaključili so na Bistrici, kjer so se poklonili Ferdu Godini.

Dialekta ohranja raznolikost žive slovenščine, mladi ima-mo možnost, da se na nam lasten način izražamo v barvitem narečju, v Pomurju je slovenščina še kako živa.

Dialekto organizira podjetje za promocijo kulture Franc--Franc iz Murske Sobote, ki ga vodita Franci Just in Feri La-inšček, na ljutomerski gimnaziji projekt vodi Irena Štuhec, letošnja Dialekta je v sklopu Evropska prestolnica kulture 2012.

Projekt Dialekta je po mojem mnenju odlična stvar. Po-maga ohranjati narečje in kulturo določene krajine Sloveni-je. Le-to je ključnega pomena za nadaljnji razvoj kulturnega življenja v pokrajinah. V projekt se vključujejo tudi naše sosednje države, se pravi, da spoznavamo različne kulture in tako ohranjamo pestrost kultur in jezikov ter s tem kljubuje-mo procesu globalizacije. Pri pripravi literarnih večerov se imamo priložnost izkazati tudi mi sami, s svojimi prispevki in interpretacijami.

Urška Jelenovec, 3. b


Proslava ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju, prazniku dela

V četrtek, 26. aprila 2012, je Občina Ljutomer skupaj z Združenjem borcev za vrednote NOB Ljutomer pripravila proslavo ob 27. aprilu – dnevu upora pro-

ti okupatorju in 1. maju – prazniku dela. Pri proslavi smo so-delovali tudi dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki smo pripravili recitacije in nekaj glasbenih točk.

recitatorjiPo uvodnih nagovorih, ki sta ju podala županja Občine

Ljutomer, mag. Olga Karba in slavnostni govornik Tit Turn-šek, so sledile recitacije del znanih slovenskih piscev, Karla Destovnika Kajuha, Kajetana Koviča, Edvarda Kocbeka in Ferija Lainščka. Pesmi smo recitirali dijakinje in dijaki Živa Vigali, Kaja Čeh, May Žitnik in David Fišinger. S slovensko himno ter s pesmima Oblaki so rdeči in Dekle, da mi rož rudečih se je predstavil dijaški pevski zbor naše gimnazije z zborovodkinjo prof. Tatjano Rozmarič Poštrak, na har-moniki pa je nastopil dijak Alen Pivar z dvema narodnima pesmima. Recitacije sta na kitari spremljala Mihael Hack in Primož Bencak, poslušalce pa je navdušila tudi dijakinja Marina Toplak, ki je zapela pesem Domovina naša je svo-bodna.

Istega dne dopoldne smo pripravili proslavo s podobnim programom tudi za dijake naše gimnazije.

Živa Vigali, 2.e

Alen Pivar na harmoniki

dijaški pevski zbor

Izmenjava s Finsko

S tem, ko gostiš finko ali koga koli drugega pridobiš ve-liko izkušenj in najbolje spoznaš njihovo kulturo.

Izmenjava s Finsko mi je bila zelo zanimiva saj sva se z mojo gostjo Sallo zelo dobro ujeli. Imava veliko skupnega, problem pa ni bil niti pogovor saj je bila ena red-kih, ki so se v angleščini sploh lahko pogovarjali, kar mi je bilo zelo všeč. Naš največji problem je bil prav komunici-ranje v angleščini saj njihovo znanje ni bilo prav blesteče. Čeprav Finci veljajo za bolj zaprti narod se je Salla, ko ji je

bila ponujena možnost, da ima svojo sobo raje odločila da sobo delive kar me je zelo presenetilo saj sem pričakovala popolnoma drugačen odgovor. Tako sva bile skupaj dan in noč ugotovila sem, da gre zgodaj spat a ima zjutraj vseeno precej problemov z vstajanjem. Najbolj čudno mi je bilo, da je kljub temu, da sem ji za zajtrk ponudila vse kar sem v hladilniku lahko našla, jedla kruh z maslom in sirom. Poskusila je tudi pašteto vendar me ni niti malo presenetilo da ji ni bila všeč saj jo kombinirala kar z maslom. V družbi


je veljala za tiho miško, ko sve prišli domov in sve bili sami pa se je odprla in pokazala kdo je v resnici – nasmejana, pozitivna, klepetava oseba z odštekanim smislom za humor, ki obožuje čokolado in je pravi shopaholic. S Sallo sva si včasih že pošteno šle na živce ampak na srečo samo zaradi tega, ker sve utrujeni po napornem dnevu. Izmenjava s fins-kimi dijaki mi bo ostala v lepem spominu.

Dominika Šafarič

Izmenjava s Finsko nam je prinesla veliko novega. Spo-znali smo drugačno kulturo in njihov življenjski stil, ki ga ni-smo vajeni. Naj omenim nekaj stvari, ki se od našega življe-nja razlikujejo. Finci pri vsakem obroku pijejo mleko,vsak dan jejo krompir (pojejo največ krompirja v Evropi), jejo solato brez olja in kisa, ne poznajo kompota in ribane kaše, zato so pri nas kar čudno gledali, ko smo jim to ponudili za jesti. Tam so protestantske vere, zato imajo v večini družin stroga pravila. Eno od teh je, da ne smejo gledati televizije, zato je nekateri niti nimajo. Veliko deklet se omoži že pri osemnajstih letih. Družine so zelo številčne, običajno števi-lo otrok je od devet do dvanajst (tam jim pa res ni dolgčas J). Vsaka hiša ima pravo finsko savno, v katerih smo se po napornih dnevih sprostili. Pridobili smo izkušnjo, ki nam bo v nadaljnje zagotovo koristila. Izpopolnili smo svoje znanje angleščine in pa tudi telesno govorico, saj se včasih nismo popolnoma razumeli in smo morali pokazati z rokami J. S Finci smo stkali močne prijateljske vezi, ki se, upamo, ne bodo nikoli pretrgale. Vsekakor nam ni žal, da smo se od-ločili imeti izmenjavo s Finsko, saj je bilo to res nepozabno doživetje.

Monika Govek, 2.E

Izkušnja z Finsko se mi bo zavedno vpisala v spomin, ker

je bila nekaj posebnega. Razlike med nami in njimi so ogro-

mne, vendar smo vseeno nekako našli skupni jezik. Najbolj mi je bilo všeč to, da je bilo veliko snega, všeč pa mi je tudi njihov šolski sistem. Ljudje so zelo prijazni in pripravljeni pomagati, vendar rahlo zaprti vase. Navsezadnje so Finci! J Imela sem srečo, da sem bivala pri zelo prizemljeni punci, čeprav se najin način življenja zelo razlikuje. Ona na primer ne hodi ven, ne posluša drugega kot klasično glasbo, nam pa to ni poznano. Ampak zdi se mi, da je to dobro, ker sva potem spoznali kako drugačen je najin pogled na stvari in da je dobro, da smo si različni. Meni bo to ostalo v lepem spominu, ker je bila edinstvena izkušnja in veliko sem se iz nje naučila.

Marija Gjerek 2. e


Jezikovni tabor v avstrijski Lipnici

Gimnazija Franca Miklošiča je ena izmed 9 šol v Slo-veniji, ki so pridobile dovoljenje za izvajanje izpi-tov za mednarodni certifikat Nemška jezikovna di-

ploma oziroma Deutsches Sprachdiplom. Poleg priprav na šoli, ki jih vodi nemška programska uči-

teljica profesorica Anke Scholz ob timskem poučevanju s profesoricama Gito Fras in Liljano Kosič se dijaki vsako leto udeležijo intenzivnih priprav na jezikovnem taboru v avstrijski Lipnici, kjer v prijetnem avtentičnem okolju mla-dinskega centra Jufa na delavnicah preizkusijo potek izpita in utrjujejo izpitne vsebine.

Letos so tam preživeli tri intenzivne dni dijaki tretjih letni-kov, ki se pripravljajo na nemško jezikovno diplomo.

In kaj so o DSD taboru povedali dijaki?Čas, preživet na DSD taboru v Lipnici, je bil enkraten.

Na taboru smo utrdili svoje znanje nemščine in se naučili veliko novega. Ob prijetnih večernih druženjih pa so med nami nastale nove prijateljske vezi. Vsekakor smo iz tabora prišli polni pozitivni izkušenj. (Gregor Marič, 3.c)

DSD tabor v Lipnici je bil super. Imeli smo lep hotel, dob-ro hrano in odlične profesorice. Utrdili smo svoje znanje nemščine, pogovarjali smo se z domačini, gledali nemške filme. Nasploh se mi je zdel tabor zelo prijetna izkušnja, ki bi jo kadarkoli ponovila.(Mirjam Pergar, 3.e)

DSD tabor mi je bil zelo všeč, saj smo skoraj ves čas go-vorili nemško in smo tako znanje iz tujega jezika zelo iz-boljšali. Hrana je bila odlična. In pestrost različnih aktivno-sti je bila res velika. Vzdušje med učenci in učitelji je bilo odlično in če z eno besedo vse skupaj povzamem – bilo je super! (Miha Belak, 3.a)

Na taboru smo se intenzivno pripravljali in imeli večur-ne predstavitve za pripravo na izpit, ki bo decembra. Če-prav smo veliko delali, smo se imeli kljub dežju zelo lepo. S težkim srcem smo se v sredo odpravili domov. Intenziv-na nemščina je pustila posledice pri nas, saj smo le stežka preklopili nazaj na slovenščino. Bilo je nepozabno. (Nastija Kos Rantaša, 3.b)

Na taboru je bilo super. Mladinski športni center, kjer smo bivali, je bil naravnost fantastičen. Zelo moderno urejen je ponujal veliko zabavnih in športnih programov. Tabor pa seveda ni pomenil samo zabave, pač pa trdo delo, s katerim smo se pripravljali na prihajajoči izpit iz nemške jezikovne diplome. (Uroš Heric, 3.e)

Z DSD taborom se skupina dijakov v zelo lepem okolju, z veliko možnostmi preživljanja prostega časa še bolje spo-zna. Pouk je bil zelo zanimiv in posledično smo pridobili veliko znanja v kratkem času. Vsak, ki se odloči za DSD, se tabora enostavno mora udeležiti! (Jan Jurkovič, 3.e)

Trije dnevi nemščine v razredu bi bili za marsikoga nočna mora. Trije dnevi nemščine na jezikovnem taboru pa so bili za nas čisto preprosto paradiž! (Zoran Fijavž, 3.c)

Zbrala in zapisala Gita Fras


Ogled čistilne naprave in Zbirnega centra odpadkov Ljutomer ter CERA Puconci.

V petek, 25. maja 2012, smo se dijaki 2. letnikov, ki obiskujemo predmet študij okolja s profesoricama Matejo Godec in Sonjo Ferčak odpravili na ogled

čistilne naprave in zbirnega centra odpadkov v Ljutomeru.Odpravili smo se peš in si najprej ogledali zbirni center. To

je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. Od-padki v občini se ločujejo že v gospodinjstvih. V ta namen so zgrajene zbiralnice in zbirni center. V zbirnem centru lo-čeno zbirajo papir, steklo, plastiko, les, kovine, električno opremo, sveče, biološke odpadke…, ti pa gredo potem v predelavo ali razgradnjo.

Po ogledu zbirnega centra smo si ogledali še čistilno na-pravo, sekvenčno biološko napravo z aerobno stabilizacijo blata. Ogledali smo si kako je ta zasnovana in spoznali tri faze za prečiščevanje vode. Prva je prelivanja in prezrače-vanja, ki traja 2 uri, druga faza je usedanje, ta traja 1 uro in tretja faza odlivanje. Tudi ta traja eno uro.

Spoznali smo tudi kaj pomenita kratici KPK (kemijska potreba po kisiku) in BPK (biološka potreba po kisiku).

Z večjim zavedanjem, kako pomembno je ločeno zbiranje odpadkov ter njihova nadaljnja reciklaža ali razgradnja za

ohranjanje in izboljšanje zdravega okolja, smo se po ogledu skupaj odpravili nazaj proti šoli.

Že naslednji teden, 1. junija 2012, pa je sledil ogled CE-RO-a Puconci - regijskega Centra za ravnanje z odpadki Pu-conci. Gre za zbirni center ločeno zbranih odpadkov iz ce-lega Pomurja, tudi ljutomerskega zbirnega centra odpadkov. V CERO-u odpadke nadalje sortirajo, ločeno zbrane frakci-je tudi obdelajo in predelajo oz. komunalne odpadke, ki ne gredo v nadaljnjo predelavo odložijo na skupno odlagališče, ki je višje kot en grič. Pa naj slike povedo več kot besede.

Obisk obeh centrov je na nas, »šokovcih« pustil močan vtis, nekateri so omenjali »moralnega mačka«, saj smo se šele zdaj zares začeli zavedati pomembnosti ločevanja in sortiranja odpadkov.

Valentina Sreš, Karmen Pelcl in Tadeja Heric, 2.a


Varujmo - ločujmo21.5.2012 sva se dve dijakinji 2. letnika, Anja Behek in

Tina Benko, v okviru predmeta študij okolja (ŠOK9 skupaj z ravnateljem odpravili na Center za ravnanje z odpadki Pu-conci (CEROP), katerega direktor je Franc Cipot. Naša šola je letos sodelovala v projektu Ločujmo – Varujmo, kjer se je zbiral star papir in plastenke. V ta namen smo se v pone-deljek odpravili v Puconce na podelitev zahval. Dogodek je s svojim obiskom počastil tudi predsednik RS dr. Danilo Türk, ki je najboljšim osebno podelil nagrade in zahvale. Pred tem pa je nas mlade še nagovoril in podelil nekaj be-

sed. Pripravili so tudi malico in pecivo, ki pa je bilo ves čas prisotno tudi na mizah. Po zaključenem programu je po želji sledil ogled CEROP-a in pa zasaditev lipe. Slednje je opravil sam predsednik republike skupaj z direktorjem cen-tra. S Tino sva se ta dan imele lepo in obe misliva, da je prav da naša šola sodeluje v takih projektih, ki osveščajo in nagovarjajo mlade, da naj z odpadki ravnajo odgovorno in jih ločujejo.

Anja Behek, 2.B

Strokovna ekskurzija v Avstrijo

V ponedeljek, 4. 6. 2012, smo se dijaki 3. letnikov od-pravili proti Avstriji z namenom, da pobliže spo-znamo pravila varne vožnje in da se srečamo z naj-

pogostejšimi napakami voznikov v prometu. Po približno uri vožnje smo prispeli na poligon v Lebring, kjer izvajajo tečaj varne vožnje. Najprej so nas popeljali v učilnico, kjer je sledila kratka predstavitev o najpogostejših težavah v prometu. Pogledali smo si tudi nekaj zanimivih posnetkov o raznih nesrečah in jih podrobno analizirali. Nato smo se podali na cesto in tudi sami na lastni koži preizkusili, kaj se zgodi v takšnih situacijah in kako moramo odreagirati.

Polni adrenalina in bogatejši za precej izkušenj s spolzke-ga cestišča smo si privoščili nekaj prostega časa za kosilo in že smo svojo pot nadaljevali proti domu. Vmes smo se ustavili še v Laafeldu ali po slovensko Potrni, kjer smo si ogledali Pavlovo hišo. Ta kmečka hiša je bila pred kratkim obnovljena in je sedaj namenjena predvsem za medkulturna srečanja med Slovenijo in Avstrijo. Imenuje se po pesniku, jezikoslovcu in etnografu Avgustu Pavlu, ki si je prizadeval za povezovanje Slovenije in Madžarske. Ponedeljkov do-poldan je minil hitro, odnesli pa smo veliko koristnih infor-macij, predvsem zato, ker je pred nami čas, ko se tudi sami začenjamo samostojno vključevati v promet.

Kornelija Fras in Nina Horvat, 3. a

Literarno-etnološko potovanje po Prekmurju

V ponedeljek, 11.6.2012, smo se dijaki 3. letnikov od-pravili na etnološko-literarno pot. Najprej smo obi-skali Kovačevo domačijo v Nedelici. Na posestvu

je stara cimprača, v kateri je urejen muzej in bivanjski del, posvečen našemu narodnemu heroju Štefanu Kovaču- Mar-ku. Hiša je propadala, vendar jo je za ohranjanje kulturne dediščine, leta 2000, obnovil njegov sin Štefan Kovač ml. skupaj z ženo Vesno. Z obnovitvijo so želeli prikazati takra-tno življenje in obrt, zato so zbrali kmečko orodje in uredili čevljarsko delavnico, ki je kljub skromnosti vredna pono-sa. Na grünte ob bližnjem potoku Strženu je stal stari vaški mlin, o katerem pričajo njegovi temelji. Z ureditvijo okolice mlina so prispevali k prijaznemu izgledu vasi.


Pot nas je vodila na obrobje Polanskega loga, k Copeko-vemu mlinu, ki stoji na prečudovitem odmaknjenem delu in je pravšnji kraj za sprostitev in odmik od ponorelega sveta. Odlično ohranjeni mlin je danes edini, ki stoji na potoku Črncu. Imel je pomembno zgodovinsko vlogo. V vojnih ča-sih je bil tam ustanovljen odbor OF, ki je ostal edini, ki ni bil nikoli odkrit s strani sovražnika. Obnovo mlina je pod-prla Evropska unija, zatem pa je dobil še mlinarja, zato kolo obratuje še danes. Mlin odlično sovpada z okolico, ki ga obdaja s številnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami; to je tudi edinstveni gozd črne jelše. Poseben čar pa doda še po-toček, ki teče skozi mlinsko kolo. Kraj je vsekakor vreden ogleda, saj je prostor idealen za pozabljanje tegob in nabi-ranje novih moči.

Naša pot se je zaključila na domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani. Na tej domačiji je pisatelj pisal svoja znana dela, v katerih je pisal o domačinih in domačem kraju. V hiši je muzej, v katerem je Miškova delovna soba, njegovi hobiji in njegova dela, ki so tudi prevedena v več jezikov. Urejena je tudi soba, v kateri je majhna galerija njegovih slik. V prostem času se je namreč rad ukvarjal tudi s slikar-stvom. Vsako življenje se na žalost konča s smrtjo, zato smo obiskali tudi njegov poslednji dom. S tem smo mu izkazali spoštovanje in pokazali, da v slovenski literaturi in zgodo-vini še vedno živi.

Etnološko-literarna pot je bila zanimiva, poučna in polna novih dogodivščin; Prekmurje nas in vas vedno vabi …

Vanja Kovač, 3. e in Laura Lajnšček, 3. b

O ekskurziji so zapisali:»Medtem ko so se četrti letniki lotili pisanja mature iz

matematike, smo se tretji letniki odpravili na kratek izlet čez Muro. Zjutraj smo se odpravili proti rojstni hiši narodnega heroja Štefana Kovača, ki je ohranjena, zahvaljujoč njegovemu sinu, v starem prekmurskem stilu. Ogledali smo si posestvo, kateremu ne manjka nič, kar bi bilo v sanjah vsakega prekmurskega kmeta v času med vojnama. Ohran-jenost hiše in njene okolice priča o čudovitem odnosu tam-kajšnjega prebivalstva in občine do volje ohranitve sloven-ske dediščine, ki je za to regijo še kako pomembna. Hiter pogled na zrušen mlin, od katerega stojita le še klop in ka-

men, pa smo se odpravili k naslednji točki; mlinu, ki je skrit v zavetju gozda in visokega travnika, zato ni presenečanje, da je bil v letih druge svetovne vojne kraj dobivanja prista-šev osvobodilne fronte. Po kratkem ogledu prečudovitega potoka in okolice smo se odpravili v vas, kjer se je rodil slo-viti Miško Kranjec. Po izstopu iz avtobusa smo ozrli čudovit naravni park, šolo in kip Miška. Po predstavitvi pisatelja in njegovega delovanja nas je gostiteljica povabila v notranjost hiše, kjer smo si ogledali obsežno zbirko knjig in pisalni stroj, s katerim je pisatelj ustvarjal.«

Mihael Pojbič, 3. b


Ekskurzija v Idrijo Idrija, majhno mesto, katerega smo 2. letniki gimnazij-skega programa obiskali v ponedeljek 4. junija 2012, je v vzhodnem predalpskem delu Slovenije. Ob pol šestih, ko smo se z dvema avtobusoma odpravili tja, o Idriji nismo vedeli kaj dosti, vsem je po glavi rojila le misel, da je tam rudnik živega srebra in znana idrijska čipka. Po do-brih treh urah vožnje smo se razdelili po skupinah. Vsak razred je bil v eni skupini. 2. c smo se najprej odpra-vili proti gradu, kjer smo obiskali muzej. Seveda ni šlo brez delovnih listov, katere smo kaj hitro začeli reševati. V muzeju sta dve razstavi: o idrijski čipki in rudarska zbirka. Na gradu pa se nahaja tudi glasbena šola. Sami smo se na lastne oči prepričali, da se idrijska čipka vidno razlikuje od evropske čipke.

Nato smo se odpravili do akvarija. Tam smo videli zani-mive ribe iz vseh morij. Imajo tudi strupene žabe ter nekaj želv. Nato smo pešačili do vodnega kolesa »kamšt«, ki so ga uporabljali za črpanje vode iz rudniških rovov. Videli smo tudi značilno rudarsko hišo iz 1. polovice 18. stoletja. Hiša spada k idrijskemu mestnemu muzeju, zavarovana pa je kot kulturni spomenik. Stavba je v celoti izdelana iz lesa, stene so izdelane iz lesa ter nato ometane. Sicer si večina rudarjev ni mogla privoščiti takšne hiše, zato so predvsem

mlajši rudarji stanovali kot podnajemniki pri bogatejših, ka-sneje pa so si našli svoj prostor v stanovanjskih blokih.

Od hiše smo se po klancu spustili do Antonovega rova. Najprej smo si ogledali kratek film o zgodovini rudnika ži-vega srebra, nato pa se spustili po rovu. Med hojo nam je ponagajal tudi škrat, ki izključi elektriko, vendar na srečo pusti obiskovalce v temi rudnika le kratek čas.

Okrog pol štirih smo se vrnili na avtobuse, ter so odpeljali do Ljubljane, kjer smo imeli nekaj prostega časa za kosilo. V Ljutomer smo prispeli ob osmih zvečer.

Patricija Zver, 2. c


Veliki čudeži majhne Slovenije - izlet na Notranjsko

V četrtek 12. aprila smo se dijaki četrtih letnikov, ki smo si kot maturitetni predmet izbrali geografijo, odpravili na dvodnevno ekskurzijo na Notranjsko.

Zjutraj nas je pri Uncu najprej pozdravil nadvse zgovoren in prijazen vodič Lojze, ter nas popeljal do Velikega in Malega naravnega mostu in reke ponikalnice, ki se ponaša s sedmi-mi imeni. Na poti skozi vas Zelše smo si ogledali cerkev Sv. Volbenka., ki slovi po posebni obliki, saj je tloris zasnovan kot triperesna deteljica. Preveriti smo želeli trditve o njeni akustičnosti, kjer nam je priskočil na pomoč Alen Pivar, saj je iz svoje harmonike izvabil čudovite zvoke.

Nato smo se odpeljali do Dolenjsekga Jezera, kjer smo si v Jezerskem hramu ogledali maketo z multivizacijo Cer-kniškega polja in se čudili tej pokrajini tisočerih obrazov, kakršne ni na svetu.

Po kosilu smo se spustili v Križno jamo, kjer smo z majh-nimi lučkami iskali pot po temnih rovih, del ogleda pa preži-veli tudi na gumijastem čolnu, ki nas je popeljal po kristalno čisti in ledeno hladni vodi.

Prvi dan smo zaključili z ogledom gradu Snežnik in s to-plo večerjo v Postojni, kjer smo se tudi namestili v bungalo-ve (eni spat, eni pa naprej iskat čudeže).

Naslednje jutro smo se najprej podali do Vivarija Prote-us, kjer so nam na sodoben način predstavili Kras in smo si lahko ogledali tudi čisto pravo, živo človeško ribico ali proteusa z drugim imenom, ter veliko drugih jamskih ži-vali. Pot nas je vodila še do Predjamskega gradu, kjer smo slišali malo zgodovine. Posebej pa nam je v spominu ostala zgodba o usodi Erazma Predjamskega in njegovi smrti na stranišču.

Pocingljali smo še z grajskim zvončkom, da bi se nam uresničila katera od skritih želja. Vsi pa smo si zaželeli, da bi se vse te lepote Slovenije, ki smo jih videli, dobro ohrani-le še za poznejše rodove.

Dva dneva ekskurzije sta minila dinamično, pustolovsko in (pre)hitro.

Laura Prečič, 4. e

Skupno poročilo z ekskurzije v Bruselj, Luksemburg in StrasbourgUvod

Ekskurzija 3.e razreda v evropske inštitucije, ki je trajala od 8. do 12. maja 2012 ni bila le počitniški izlet, pač pa je namen le-te bil tudi, da pobližje spoznamo delovanje inšti-tucij. Zato smo dobili za nalogo izdelati skupno poročilo, ki je sestavljeno iz treh sklopov:

A) Poročilo v obliki dnevnika z vključenim slikovnim gradivom

B) Kratka predstavitev naših dveh gostiteljev: mag. Tanje Fajon in dr. Marka Ilešiča ter

C) Skupna analiza anketnih odgovorov.


A) Poročilo v obliki dnevnika z vključenim slikovnim gradivom

Dijaki 3.e smo se 8. maja 2012 odpravili na strokovno ek-skurzijo v Bruselj, Luksemburg in Strasbourg. Ekskurzija je bila obvezen del našega evropskega programa. Spremlja-li so nas naša razredničarka profesorica Klaudija Tivadar, profesor Jernej Jakelj in profesor Franci Čuš. Na poti nas je spremljal tudi naš turistični vodič Martin Leljak, ki nas je vedno nasmejal s prijetnimi in zabavnimi šalami ter zanimi-vimi zgodbami.

TOREK, 8.5.2012Dan se je začel kot vsak drug. V torek zjutraj smo šli nor-

malno v šolo, nato pa se hitro vrnili domov in začeli pripra-vljati stvari za na pot. Imeli smo le nekaj ur časa, da pripra-vimo vse kovčke in nahrbtnike, se malo okrepčamo in si odpočijemo. Ob šestih nas je v Ljutomeru že čakal avtobus, ki nas je nato sproti pobiral na poti do Murske Sobote. Ne-kaj minut čez pol sedmo smo bili v Murski Soboti že vsi na avtobusu in pot se je lahko začela. Pomahali smo staršem in se odpeljali proti severu.

Po avtocesti smo se peljali čez Avstrijo in Nemčijo. Ne-kateri smo poslušali glasbo in občudovali okolico, drugi so klepetali, tretji pa že spali. Kmalu se je zvečerilo, zato smo se vsi udobno namestili in poskušali zaspati. Nekaj se nas je tudi znašlo na tleh avtobusa, kjer smo se namestili s svoji-mi blazinami in odejami. Na vsake toliko časa smo naredili kratke ali pa daljše postanke, da smo se lahko malce prete-gnili, se nadihali svežega zraka in se okrepčali.

SREDA, 9.5.2012Zjutraj nas je prebudila jutranja svetloba in klepet neka-

terih sošolcev. Ko smo pogledali naokrog, smo opazili, da se peljemo skozi lepo nemško pokrajino, v kateri so prevla-dovale kmetijske površine. Površje je bilo rahlo valovito. Opazili smo tudi, da so temperature tamkajšnjega podnebja nekoliko nižje, vreme pa je bilo muhasto. Zaradi manjšega vpliva celine je bilo večino časa oblačno in nekajkrat je tudi deževalo.

Čez nekaj časa smo prispeli v Belgijo, vsi navdušeni, da se bo naša pot kmalu končala. Toda le nekaj kilometrov po pri-hodu v Belgijo nas je že ustavila tamkajšnja policija in nas usmerila proti postajališču, kjer so nas temeljito pregledali. Tako smo izgubili približno pol ure, nato pa se le odpravi-li dalje proti Bruslju. Malo pred Brusljem smo naredili še zadnji postanek, da smo lahko poskrbeli za osebno higieno in se preoblekli, saj nas je kasneje čakal obisk Evropskega parlamenta.

Ob približno pol dvanajstih smo se že nahajali v Bruslju. Naš vodič Martin nam je razlagal o znamenitostih in zgodo-vini Bruslja ter nam zaupal svoje izkušnje iz prejšnjih po-tovanj. Mi smo medtem gledali skozi okno in občudovali arhitekturo ter naravo. Bruselj je namreč eden najbolj zele-nih prestolnic na svetu, saj ima veliko parkov in zelenih po-vršin. Najprej smo se zapeljali skozi mesto proti atomiumu, kjer smo naredili skupinsko sliko in se hitro vrnili na avto-bus, saj je deževalo. Nato smo se zapeljali do centra mesta,

kjer smo imeli prosto za kosilo in ogled mesta. Ogledali smo si nekatere znamenitosti, kot so deček, ki lula (Manneken--Pis). Večina nas je tudi poskusila belgijske vaflje, ki smo jih lahko dobili v različnih okusnih kombinacijah. Dobili smo tudi anketne vprašalnike in nalogo, naj anketiramo pet prebivalcev mest, v katerih smo se nahajali te tri dni. Čez nekaj časa smo se vrnili na avtobus in se zapeljali proti par-lamentu EU.

Skupinska slika pred Atomiumom (Bruselj)

Ob treh smo že bili pred parlamentom, kjer nas je osebje lepo sprejelo in nas napotilo v predavalnico. Tam smo po-slušali predavanje o EU, ki ga je vodila Laura Zandersone. Čez nekaj časa je prišla tudi naša gostiteljica, poslanka Ta-nja Fajon, ki nas je lepo sprejela in nam povedala nekaj o svoji karieri in o svoji vlogi v parlamentu EU. Dijaki smo njej še posebej hvaležni, saj nam je namenila veliko finanč-nih sredstev, ki so znatno znižala zneske na naših položni-cah. Gospa Fajon je na ta dan praznovala tudi svoj rojstni dan in tako smo njej tudi mi zapeli vse najboljše. Deveti maj je tudi dan Evrope. Po pogovoru se je prijazno poslovila in že odhitela naprej, saj so jo čakale druge službene dolžnosti. Mi smo nadaljevali s predavanjem, po končanem predava-nju pa smo se napotili proti sejni sobi, kjer smo lahko opa-zovali zasedanje parlamenta. Dobili smo posebne slušalke, s katerimi smo lahko zasedanje poslušali v vseh 23 uradnih jezikih EU. Po zasedanju smo se odpravili še v bližnjo infor-macijsko točko, kjer smo si s pomočjo računalniških naprav in filmskih predstavitev ogledali zgodovino EU.

Na sprejemu pri mag. Tanji Fajon in Lauri Zandersone


Utrujeni od dolge poti in celega dneva smo se odpravili proti hotelu, ki se je nahajal na obrobju mesta. Z lokalnim avtobusom smo se zapeljali proti hotelu, na poti pa smo opazovali kamnite hiše, ki so značilne za to območje. Ob prihodu nas je že čakala večerja, katero smo že vsi nestrpno pričakovali. Po večerji smo se razporedili v sobe in se stuši-rali. Zaradi utrujenosti smo hitro zaspali. Zjutraj nas je čakal avtobus za Luksemburg.

ČETRTEK, 9.5.2012:Zjutraj smo se zbudili v oblačno in vetrovno jutro. Neka-

teri bolj, drugi spet manj naspani. V hotelu Etap v Bruslju smo opravili zajtrk, spakirali kovčke in nadaljevali z našim potovanjem proti Luksemburgu. Na poti smo se še ustavi-li pri Waterlooju, kraju, kjer se je Napoleonova francoska vojska bojevala proti pruskim, britanskim in nizozemskim vojakom. Kot se je izkazalo, je to bila tudi zadnja bitka ve-likega francoskega vojskovodje. Najprej smo si ogledali 2 filma o bitki pri Waterlooju. Nato smo se peš odpravili na visok, umetno narejen grič, s katerega se nam je prikazal čudovit razgled nad okolico. Na njem nam je vodič razlo-žil, kje in kako je potekala bitka. Celi premraženi in mokri (vmes je začelo deževati), smo odhiteli dol z griča v stolni-co, kjer smo dobili občutek, da smo kar na sredi vojne. Ta stolnica je bila namreč okrogla, na zidu so bili poslikani prizori iz vojne, trpljenje vojakov ipd. Na koncu smo si lah-ko kupili tudi nekaj spominkov. Svojo pot smo okoli pol 12 nadaljevali proti Luksemburgu, mestu v istoimenski žepni državi, v katerem je Sodišče evropskih skupnosti . Vmes se je tudi vreme izboljšalo in postalo je kar prijetno. Ko smo končno priseli v Luksemburg, smo morali nekaj časa čakati pred sodiščem. Na koncu se je zgodilo točno tako, kot pravi znani slovenski pregovor: »Kdor čaka, dočaka.« Enako kot v Evropskem parlamentu v Bruslju, smo tudi tu morali »pre-živeti« detektor kovin, da smo lahko prišli v zgradbo. Tam nas je sprejel prijazen Francoz, ki nam je razkazal sodišče in nam povedal nekaj več o delovanju le-tega. Nato smo odšli v konferenčno sobo, v kateri nas je sprejel slovenski sodnik na tem sodišču, Marko Ilešič. Ta nam je povedal nekaj več o delovanju Sodišča evropskih skupnosti in tudi nekaj zelo zanimivih anekdot iz svojega poklica, ki ga opravlja že do-brih 8 let. Na koncu predavanja, ko smo nekateri bili že kar pošteno lačni, smo si še ogledali sodno dvorano, ki je zelo velika in v kateri si lahko obiskovalci tudi ogledajo kakšno zasedanje. Nato pa je sledil odmor v središču Luksemburga. Vsi smo ga izkoristili za obisk McDonaldsa, Pizza Hub-a ali

kakšne trgovine. Ne-kateri smo si tudi vze-li čas in za projektno nalogo pri EŠ-ju an-ketirali domačine. Ko je ura že bila 6, smo se zbrali na glavnem trgu, odšli proti av-tobusu in se odpelja-li proti Strasbourgu, mestu ob meji med

Francijo in Nemčijo. Okoli 10 smo prispeli na želeno desti-nacijo na obrobju Strasbourga, v Hoenheim. Nato je sledila večerja v bližnji restavraciji, odhod v sobe in »spanje.«

Hoja na grič v Predavanje dr.Marka Ilešiča Waterlooju po motu v sodni dvorani

Sodna dvorana

PETEK, 9.5.2012Ker je bil predviden čas odhoda iz hotela šele ob 9.30,

smo to izkoristili in se naspali. Po zajtrku smo (spet) spa-kirali kovčke, šli v trgovino po okrepčila za dan, ki je še bil pred nami, in odšli na avtobus. Od tod smo krenili proti centru Strasbourga. Najprej smo se ustavili pred Evropskim parlamentom, kjer poslanci zasedajo enkrat mesečno, in si ga ogledali od zunaj. Od parlamenta smo se peš odpravili po mestu. Ko smo šli ob reki Ill, ki teče skozi Strasbourg, smo videli uslužbenca, ki je bil uradno oblečen in je v reki ribaril. Seveda smo ga takoj vsi začeli slikati, on pa se je v zameno tudi nastavljal kameri. Pozno dopoldne smo se use-dli na ladjo, ki nas je po reki Ill peljala po mestu. Na ladji je bilo tudi polno turistov različnih narodnosti. Šele po tej plovbi smo dojeli, kako lepo in zanimivo mesto je Stras-bourg. Videli smo tudi dijake, ki so verjetno svoj odmor preživeli ob reki. Edina slaba stran te plovbe je bila vročina. V Strasbourgu je bilo ta dan namreč sončno in zelo vroče. Po tej vroči avanturi smo odhiteli v muzej, v katerem smo si ogledali celotno zgodovino Strasbourga, od nastanka mesta do zdaj. Po ogledu muzeja je sledil še kratki obhod mesta. Na koncu smo prišli do katedrale Notre Dame, ki smo si jo tako od zunaj, kakor tudi od znotraj ogledali. Okoli 3 po-poldne, pa nam je vodič dal 2 uri prostega. Večina je šla v


bližnji nakupovalni center, mnogi so spet šli med domačine in jih anketirali. Ob 5 smo se zbrali pred nakupovalnim cen-trom, se vkrcali na avtobus in počasi odpravili proti domu. A ker nas E-jeke na daljših ekskurzijah vedno spremlja sreča, je bilo tudi v petek tako. Naš šofer je namreč »kresnil« v narobe parkirani avtomobil. Takoj nas je lastnica starejšega renaulta, ki smo ga »kresnili« prehitela in od naših šoferjev zahtevala odškodnino za poškodovan avto. Po več kot uri pogajanj, je skupaj z možem dosegla to, kar je hotela in naši šoferji so morali plačati. Pot proti domu skozi Nemčijo in Avstrijo je potekala hitreje kot pot v Bruselj. Lahko bi po-tekala še hitreje, če nemški policisti v bližini Münchna nebi zaprli avtocesto in na postajališču izvajali kontrolo prometa. To je seveda povzročilo doooolge zastoje. Polnoči je že cel avtobus (razen šoferja, ki je vozil) spal. J

Preživljanje proste ure po strasbourško

Najlepši del Strasbourga, »Le petit France« (mala Francija)

V dvorani evropskega parlamentaSOBOTA, 12.5.2012Po celonočni vožnji z nekaj postanki smo dijaki že ne-

strpno čakali, da pridemo domov. Ob sedmih zjutraj smo že bili na končni postaji v Murski Soboti. Vsi smo se od-pravili spat, kasneje pa smo se že učili, saj smo naslednji teden že pisali teste. Ekskurzija je bila enkratna. Videli smo

delovanje institucij EU, si ogledali Bruselj, Luksemburg in Strasbourg ter spoznali kulturo in življenje tamkajšnjih lju-di. Naravnost čudovito!

B) Predstavitev naših gostiteljev: mag. Tanja Fajon in dr. Marko Ilešiča

1. mag. Tanja Fajon

Funkcije v Evropskem parlamentuPodpredsednica:D-HR Delegacija pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Hr-vaškaČlanica:LIBE Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve CRIM Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja - Namestnica

Nadomestna članica:AFET Odbor za zunanje zadeve DSEE Delegacija za odnose z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno Goro in Kosovom

Življenjepis

Rojena: 9. 5. 1971

Izobrazba in delovne izkušnje: magistra znanosti na področju mednarodne politike, univerzitetna diplomirana novinarkadiplomirala na Fakulteti za družbene vede - novinarstvomagistrirala na Univerzi v Parizu - mednarodna politikanovinarka na Radiu Glas Ljubljanednevni časopis Republikadnevno-informativni program RTV Slovenijazunanjepolitična redakcija Radio Slovenijaprispevki za posebno oddajo CNNdopisnica RTV Slovenija iz Brusljaposlanka Evropskega parlamenta

Znanje jezikov:angleščinanemščinafrancoščinahrvaščinaHobiji:

športglasbapotovanja

2. dr. Marko IlešičRojen leta 1947; doktorat iz pravnih znanosti (Univerza v Ljubljani); specializacija v primerjalnem pravu (univerzi v Strasbourgu in Coimbri);


pravniški državni izpit; profesor civilnega, gospodarskega in mednarodnega zaseb-nega prava; prodekan (1995-2001) in dekan (2001-2004) Pravne fakul-tete Univerze v Ljubljani; avtor številnih pravnih del; sodnik in predsednik senata na Sodišču združenega dela v Ljubljani (1975-1986);

predsednik športnega razsodišča Slovenije (1978-1986); predsednik borznega razsodišča v Ljubljani; arbiter pri Gospodarski zbornici Jugoslavije (do 1991) in Slovenije (od l. 1991); arbiter pri mednarodni trgovinski zbornici v Parizu;

sodnik na pritožbenem razsodišču UEFA in FIFA;predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije (1993-2005); član mednarodne zveze pravnikov, Comité maritime inter-national in več mednarodnih pravnih društev; sodnik na Sodišču od 11. maja 2004.

Govori: slovensko, srbsko, hrvaško, poljsko, rusko, portu-galsko, italijansko, francosko, nemško, latinsko, češko, slo-veško, bolgarsko, luksemburško.

3. Skupna analiza anketnih odgovorov

Na naši ekskurziji v Bruselj, Luksemburg in Strasburg smo imeli nalogo anketirati 5 naključnih mimoidočih in s tem preverili njihovo znanje o evropskih inštitucijah. Glede na to, da nas je 34, smo dobili odgovore 170 anketirancev.

Vprašanja so bila naslednja:

1. Naštejte sedeže evropskih inštitucij.

Našteje vse tri 83Našteje dva 17Našteje enega 28Ne našteje nobenega 42

Ugotovili smo torej, da le polovica prebivalcev v krajih, kjer so inštitucije, zna našteti vse tri sedeže Evropske unije. Kar četrtina ne ve našteti nobenega, kar je dokaj zaskrblju-joč podatek. Očitno se ljudje ne zanimajo dosti za to podro-čje.

2. Koliko uradnih jezikov je v EU?

Pod 20 3320 1721 222 223 4124 1025 1626 127 3830 2Ne vem 8

Iz teh odgovorov lahko vidimo, da le četrtina anketirancev ve, koliko je uradnih jezikov v Evropski uniji. Dobra petina jih je mislila, da jih je enako kot držav, nekateri so pa sicer bili na dobri poti, saj so vedeli, da več držav govori isti je-zik, a do številke 23 vseeno niso prišli.


3. Koliko tujih jezikov govorite?

1 212 583 634 215 66 1

Iz rezultatov te ankete vidimo, da tamkajšnji krajani zelo dobro obvladajo tuje jezike, namreč kar 16% jih govori vsaj štiri tuje jezike, vsaj tri pa že več kot polovica.

4. Katere od teh držav so članice EU?

- Slovenija- Norveška- Hrvaška- Švica- Srbija

Slovenija 60Norveška 53Hrvaška 23Švica 18Srbija 16

Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo, da tamkajšnji prebivalci niso dobro obveščeni o tem, katere države so čla-nice Evropske unije. Sicer je pravilno odgovorilo 35% an-

ketirancev, vendar število nepravilnih odgovorov še vedno prevladuje (65%).

5. Katera je vaša prva asociacija, ko slišite besedo Slo-venija?

Razno 151Ne poznam Slovenije 19

Dobra desetina anketirancev sploh ni poznala države Slo-venije. To je zaskrbljujoč podatek, saj država leži le dobrih 1000km južno od njihove in je vseeno ne poznajo, kar po-meni, da nekateri ne poznajo niti geografije na relativno lo-kalni ravni. Tisti, ki so Slovenijo poznali, so navedli nasle-dnje stvari:

Postojnska jama, lepa dekleta, zelena dežela, majhna država, Ljubljana, Alpe, Portorož, gozd, socializem, no-gomet, reven del EU, baltska država, vzhodni blok, Pe-ter Hanke, mrzla država, Planica, košarka, Alpe, Koper, Gorenje, nizki standard, soseda Avstrije, zelena barva, Maribor, jama, smučanje, gore, Bratislava, Tito, kokoš, Novakovič, Zahovič, Peter Poles.

Navedli so večino dejavnikov, ki so značilni in mednaro-dno prepoznavni za Slovenijo.

ZaključekNa podlagi ankete lahko ugotovimo, da so ljudje še vedno

slabo obveščeni o sami Evropski uniji, njenemu delovanju, sestavi in članicah. Mogoče je to le naključje in je statistika v večjem obsegu drugačna a po naše ni velikih odstopanj. Kot zaključek v tem poročilu iz ekskurzije bi se radi zahva-lili vsem, ki so le-to omogočili. Velik del stroškov je pokrila sama Evropska unija, kar je zelo pohvalno, saj na tak način dijaki lažje potujejo in spoznavajo delovanje le-te. Na iz-letu smo se imeli lepo, saj smo se naučili mnogo stvari in veliko videli. Glede na to, da smo le mi imeli privilegij te ekskurzije, smo veseli, da smo dijaki evropskega oddelka. Zahvaljujemo se tudi našim spremljevalcem in mentorjem; Klaudiji Tivadar, Francu Čušu in Jerneju Jaklju.

3.e


PragaNašo skupino sta spremljali profesorici Marija Meznarič

in knjižničarka Veronika Prijol, drugo skupino pa profeso-rice Mojca Rižnar Nedeljko, Svetlana Krstič in Liljana Faj-diga.

Naše profesorice in gospa knjižničarka

Med potjo smo naredili tudi nekaj postankov, večino poti pa smo kar prespali. Nekje okrog pol dveh popoldan smo prispeli v zlato Prago. Že med potjo smo veliko izvedeli o Pragi, saj smo imeli super vodičko.

Najprej smo si ogledali Karlov most, tam pa imeli tudi nekaj prostega časa. Že prvi vtisi so bili čudoviti, saj je vso mesto poživela reka Vltava.

Nato smo se odpravili do staromestnega trga, kjer smo si ogledali staromestno hišo z zanimivo astronomsko uro, ki je ena največjih praških znamenitosti

Pozno popoldne smo se odpelji proti hotelu. Sledila je ve-čerja ter druženje po sobah.

Naslednji dan, v nedeljo, smo si ogledali še druge zname-nitosti Prage.

Pod Masarykom na gradu Hradčani, kjer smo v nedeljo opoldne dožive-

li menjavo straže

Pred Karlovim mostom z našo vodičko

Nato pa je sledil ogled samega gradu. Grad velja za enega največjih gradov na svetu. V Guinessovo knjigo rekordov je vpisan kot največji antični grad. Meri 570 m v dolžino, približno 130 metrov v širino in pokriva območje, večje od sedmih nogometnih igrišč. Njegova zgodovina se začenja v 9. stoletju. Skozi zgodovino je bil grad večkrat obnovljen. Leta 1920 je takratni predsednik Masaryk najel slovenskega arhitekta, Jožeta Plečnika, da je obnovil ta grad.

Zbrali smo se na trgu pred staromestno hišo

Ogledali smo si še katedalo sv. Vita in baziliko sv. Gre-gorja.

Katedala sv. Vita

Na koncu smo se sprehodili še po Zlati ulički. To je ulica ki leži ob severnem zidu gradu. Pisane hiške so bile zgraje-ne v 16. stoletju za ostrostrelce, a so jih kasneje uporabljali razni obrtniki in alkimisti - zlatarji.


V eni izmed hišk (števlika 22) je od 1916 do 1917 živel tudi pisatelj Franz Kafka (Preobrazba).

Danes je Zlata ulička zanimiva atrakcija za turiste, v hiškah pa so raznorazne trgovinice s spominki.

Nato smo se vrnili v hotel. Proti večeru smo se odpeljali do reke Vltave, kjer nas je čakala ladja Prague, na kateri smo večerjali in se potem še družili na palubi ladjice. Med vožnjo smo občudovali nočno Prago. Po dve urni vožnji smo se vrnili v hotel, kjer smo preživeli našo drugo in hkrati zadnjo noč.

Nočna Praga

V ponedeljek zjutraj smo spakirali svoje kovčke ter po zajtrku zapustili hotel. Odpravili smo se še na naš zadnji sprehod po mestu.

Z našo knjižničarko

Zraven velikega nakupovalnega centra, s preko 200 trgo-vin, smo imeli nekaj prostega časa za kosilo ter morebitne nakupe.

Pred židovskim pokopališčem


Plečnikova cerkev srca Jezusovega v Pragi

Nazadnje smo si ogledali še židovsko pokopališče ter zu-nanjost Plečnikove cerkve Srce Jezusovo v predelu Vino-hrady. Potem pa je sledila dolga vožnja proti domu.

V Ljutomer smo prispeli v zgodnjih jutranjih urah. V naših mislih pa je bila le še udobna domača postelja.

Besedilo: Patricija Zver, 2. cFotografije: Veronika Prijol in Ines Hidič

V soboto, 21. aprila, smo se dijaki drugih letnikov ob šti-rih zjutraj, z dvema avtobusoma odpravili na ekskurzijo v zlato mesto – Prago. V češko prestolnico smo prispeli okrog popoldneva in svojo pustolovščino pričeli s sprehodom po mestu. Ogledali smo si znameniti Karlov most in prisluhnili legendi o Janezu Nepomuku, nakar smo si ogledali še Staro mesto in znamenito uro Oroloj. Zvečer smo se odpeljali v naš hotel, kjer smo uživali v obilni večerji in kozarcu piva. Naslednji dan, ki smo ga preživeli na drugi strani reke Vlta-ve na Mali Strani, je prinesel nova doživetja. Ogledali smo si Strahov stadium, Loretto in Hradčane, staro mestno četrt, kjer stojijo glavne znamenitosti kot Praški grad, katedrala sv. Vida, bazilika sv. Gregorja… Po zaključenih ogledih smo se sprehodili po Zlati ulički proti obrežju in preosta-nek popoldneva preživeli na drugi strani reke. Vltava je bila vseskozi naša stalnica in večer drugega dne smo preživeli na romantični večerji na palubi, s katere smo Prago doživeli v popolnem blišču in lepoti. V ponedeljek smo si ogledali še Prašno brano, zadnji spomin na nekoč mogočno obzidje, židovsko pokopališče in Plečnikovo stvaritev Cerkev srca Jezusovega. Nato smo se morali žal posloviti od slavnega mesta ob Vltavi.

Pogled na Prago

Karlov most

Oroloj Utrinki s Karlovega mostu

Večerja na ladji

Besedilo: Urška ElblFotografije: Urška Elbl in Valentina Sreš


Mlade raziskovalke v Velenju

Na j p r e j d e l o (ob l iko -

vanje raziskoval-ne naloge), potem zabava: v ponede-ljek, 14.05. 2012, mlade raziskoval-ke GFML- eno-dnevni izlet v Ve-lenje in Šoštanj.

Po dolgi a za-bavni poti smo prispeli v Velenje, kjer so nam pred-stavilii medpod-jetniški šolski cen-ter Velenje, njihov šolski program in učne dosežke, na koncu pa še predstavili raziskovalno na-logo, katera se je v projektu Mladi raziskovalci tudi uvrstila na državno tekmovanje. Nato smo si ogledali kemijski labo-

ratorij ERICO ter spoznali zanimive stvari in naprave pove-zane s kemijo. Pot smo peš nadaljevali do nizkoenergijske hiše, ki so nam jo tudi natančno predstavili. Ta zanimiva hiša iz lesa nas je vse osupnila, saj je v njej bilo nenormalno top-lo, kljub temu da v njej ni bilo nobenega radiatorja. Pozneje so nam razložili, da je tako zato, ker je zgrajena iz lesa, ki zadržuje toploto ter zaradi bazena pod hišo, ki jo tudi ogreva s talnim gretjem. Od »zelo vroče« hiške smo se z avtobusom odpravili v termoelektrarno Šoštanj. Pred vstopom v zelo veliko in hrupno termoelektrarno smo se morali zaščititi z rumenimi čeladami. Do razgledne točke smo se skozi ter-moelektrarno odpravili peš, bilo je pa zelo glasno in vroče, kar 28°C. Po končanem ogledu termoelektrarne smo se od-peljali do usnjarskega muzeja, kjer so nam opisali delovanje ta prve usnjarske tovarne ter življenje v njej nekoč. Videli smo različne izdelke iz usnja ter tudi vrste usnja. Usnjarstvo na Slovenskem je bilo nekoč zelo pomembna panoga, saj so k nam po usnjene izdelke prihajali tudi iz tujine.

Nazaj proti domu smo strnili spoznanja dneva: veliko smo se naučili in to na zabaven način, raziskale tudi Velenje in ne samo žvečilnih gumijev, ki so bili tema naše raziskovalne naloge.

Laura Šadl, Ines Kozar, Patricija Zver, Sara Pucko 2.c

Gardaland

Dijaki 4.b-letnika smo se 28. 4. 2012 odpravili na že dolgo zasluženi izlet v Gardaland, ki smo ga pred dvema letoma kot nagrado prejeli za 1. mesto na

Kulturnem maratonu. Naša pot proti največjemu zabavišč-nemu parku v Italiji se je začela v zgodnjih jutranjih urah, ko smo z dvema avtobusoma odrinili izpred Tuša.

V zabaviščni park smo še malce omotični od spanja na avtobusu prispeli ob 9. uri zjutraj. Takoj po prihodu se nas je večina odpravila na glavne atrakcije, kot so: Blue Torna-do, Magic Mountain, Sequoia Adventure in Raptor, saj ob relativno zgodnjih urah še ni bilo pretiranih čakalnih vrst. Meni osebno sta se v spomin najbolj vtisnila Blue Tornado

Ekipa


in eno leto star objekt Raptor, saj zaradi številnih lupingov in visoke hitrosti ponujata še najvznemirljivejšo izkušnjo. Količina adrenalina v telesu pa še toliko bolj naraste, če se odločiš sesti v prvo vrsto in po počasnem začetnem vzponu na vrh – pri Raptorju) dobrih 30 metrov – pod sabo vidiš le cesto, proti kateri v naslednjem trenutku letiš š s približno 90 km/h. K visoki stopnji adrenalina v telesu pa prispeva-jo še jekleni drogi in umetna drevesa, blizu katerih drviš z visoko hitrostjo in ki ti dajejo občutek, da lahko vsak hip izgubiš katero izmed spodnjih okončin.

Po začetnem navdušenju je sledilo obdobje lakote, ko smo se vsi zatekli v razne restavracije s hitro hrano in picami, ki pa niso nikomur preveč teknile. Zaradi vročine, polnih trebuhov in velikih čakalnih vrst smo se nekateri pozneje odločali za nekoliko „lažje“ dejavnosti, ki vključujejo vodo, ali pa smo preprosto poskušali užiti trenutek brezskrbnosti v kaki senci. Kasneje, pred odhodom, ko so se temperature nekoliko umirile, smo še enkrat preizkusili vse glavne at-rakcije in nato okoli sedmih zvečer odrinili proti Sloveniji.

Zabava pa se za nas še zdaleč ni končala, saj nas je čakala še pot domov, ki smo si jo, kot je za naš razred v navadi, popestrili s petjem in zvoki harmonike.

Tako se je na lep način končal še en izlet, ki pa je vendarle pustil nekoliko grenak priokus, saj smo se vsi dobro zaveda-li, da je zadnji, ki smo ga doživeli skupaj kot razred.

Gregor Prša, 4. b

Novinarji na novinarski ekskurziji

7. junija nas je tako večina novinarjev, ki smo čez leto pridno lovili informacije ter sooblikovali šolski multu-medijski center ter druga javna občila, kot sta meseč-

nik ter radijska oddaja na Maxiju, obiskala Ljubljano, kjer smo najprej doživeli nadvse poučni sprehod po prostorih te-levizijske hiše POP TV. Prvo so nas sprejeli v prostorih Ka-nala A, kjer smo iz prve roke, t. j. roke novinarja, urednika in voditelja Gregorja Trebušaka, izvedeli do potankosti vse: kako lovijo informacije, kako selekcionirajo, preverjajo, montirajo, rušijo, gradijo …, skratka povzeto, kako nastane televizijska oddaja, kot je Svet na Kanalu A. Seveda smo na lastni koži podoživeli vse to v istoimenskem studiu, kjer je nastalo tudi nekaj luštnih fotografij. Nato smo se radove-dno razgledovali po studiu 24ur ter z izjemnim zanimanjem spremljali vodeno razlago urednika Denisa Oštirja, ki ni mogel skriti navdušenja nad novo sceno oddaje Preverjeno. Ja, in jo je razkril, izdal, čeprav je bila to kar varovana skriv-nost. Hm, očitno do našega prihoda. Šli smo še v režijo, kjer smo se eni kar izgubili med vso tehnologijo in do večera bi

lahko čepeli tam ter študirali sistem, a smo morali še naprej, in sicer so nas že pričakovali na Dunajski 5, v uredništvu Dela ter Slovenskih novic.

Kar za novinarsko mizo, kjer vsako jutro usklajujejo delo tekočega dneva, nas je glavna urednica ga. Romana Dobni-kar Šeruga prijazno seznanila z delom časopisnega novinar-ja ter z izzivi in težavami časopisa v sodobnem času. Odpra-vili smo se tudi v arhiv in malce zaplavali v preteklost, ko so težave s hranjenem gradiva reševali še brez računalnika. Za marsikoga izmed nas nepredstavljivo. Zanimiv je bil tudi podatek o tem, kolikokrat in kje vse se je v časopisu poja-vila GFML. Seveda smo pokukali tudi v tiskarno, ki pa se je v tem času dneva, bilo je zgodaj popoldne, še komaj prav prebujala, stroji so komaj zagnali, saj se pravi cirkus tam začne šele zvečer, tiskarji pa imajo največ dela (beri stresa) prav ponoči.

Naša zadnja postaja je bila stavba Radia Slovenije, Vala 202. Bombastično! Sprehod po prostorih, spremljanje sne-manja oddaj, tudi v živo … Šele tukaj človek vidi, kaj vse se


skriva za tistim malim zvočnikom avtomobilskega radia ali budilke, ki gnjavi vsako jutro. Sicer imamo GFML novinarji že kar nekaj izkušenj z radiem, saj vsak teden pripravljamo oddajo na radiu Maxi. Ampak tole tukaj je megalomansko. Verjetno sedaj marsikdo razmišlja, da iz muhe delamo slo-na, ampak delo novinarja, moderatorja ali spikerja (ja, to ni eno in isto!!) na tem radiu ni nič kaj enostavno, saj mora v nulo obvladovati med drugim tudi ZBORNI knjižni jezik. Dejstvo je, da med 100 radijskimi postajami v Sloveniji pač niso vse enako kvalitetne. In smo šli skozi zgodovino sne-manja, vse od starih analogcev in magnetofonskih trakov do sodobnih mešalnih miz in računalnikov. Kanček dela radijca pa smo lahko preizkusili tudi samo ob branju prometnih no-vic v snemalnem studiu 1.

Šele sedaj vemo, kaj pomeni biti pravi novinar – nikakor zgolj študija novinarstva na FDV-ju, kasneje tipkanja na ra-čunalnik in poročanja o vsakodnevnih dogodkih … Večina tistih, ki se danes s tem poklicno ukvarja, nam je celo sveto-vala, da naj študiramo kaj specialnega in ne samo novinar-stva; zanimivo, saj menda določena strokovnost pripomore k boljšemu reportu. In res je, da je delo novinarja vse prej kot enostavno in spokojno. Je pa tudi neizmerno zanimivo, pestro, dinamično, presenetljivo in očitno niiiikooooli dol-gočasno. Vsekakor pozitivna plat poklica tukaj prevlada.

GFML novinarji

GFML prostovoljci v vlogi žrtev

Dne 2. junija 2012, smo se dijaki gimnazije Ljutomer ob pol 7. uri zjutraj zbrali v prostorih Rdečega križa Ljutomer. Čakal nas je zabaven in pester dan. Kot

prostovoljci, smo se podali v zanimivo in pomembno nalogo obenem; igrali smo žrtve na 18. regijskem preverjanju uspo-sobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa v Pomurju. Skupaj nas je bilo okoli 20 dijakinj in dijakov ter osnovnošolk, katera naloga je bila igrati žrtev z določenimi poškodbami. Tako smo igrali na 4 različnih lokacijah, od ma-lega in velikega parka do hipodroma in občinske zgradbe v Ljutomeru. Seveda smo najprej morali dobiti svoje poškodbe, ampak brez skrbi ni nas boleloJ. Imeli smo namreč super ekipo najboljših maskerjev iz Slovenije, ki nas je odlično »namaski-rala« v žrtve potresa, potopljence ali pijance. Da pa tekmo-valnim ekipam ne bi bilo tako zelo lahko, smo imeli odlične igralce, ki so zaradi psihičnega pretresa zapletali dogajanja. Torej po lokacijah smo imeli različne poškodbe, da bi skupine

pokazale svoje sposobnosti v reševanju. Ker smo morali odi-grati prizore, ki bi se (in se) dogajali v resničnem času, smo


potrebovali odlično igralsko žilico, ki pa je ni manjkalo. Zani-mivo je bilo igrati in spoznavati ljudi iz različnih koncev regije in njihov način reševanja. Ob tem smo se tudi mi naučili, kako prepoznati določene poškodbe in jih pravilno oskrbovati, kako pristopiti do ponesrečenca in mu pomagati. Tako so se odlično odrezale vse 13 ekipe, vendar je lahko zmagale le ena in sicer ekipa Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota. Zanimivo in težko ob enem je bilo tudi delo z tujimi ekipami; ena ekipa iz Čakovca (Hrvaška) in dve iz Madžarske - iz Letinja in Kör-menda. Sicer je bila komunikacija malo težja, ampak so njim pomagali tolmači ter krvave rane. Pohvala gre tudi najmlajši ekipi prostovoljcev Rdečega križa osnovne šole Veržej, saj so poškodbe odlično oskrbovali, kljub rosnim letam. Reševanje je prišel tudi pogledat minister za obrambo RS, Aleš Hojs. Medtem, ko smo mi tulili in jamrali od bolečin ali pa se delali mrtve, so v velikem parku predstavljali dejavnosti in opremo gasilci, potapljači, civilna zaščita, policija, slovenska vojska, kinologi, taborniki, služba nujne medicinske pomoči, Rdeči križ in ostali, ki pomagajo ponesrečencem. S svojim dvigom roke, ko nas je prof. Sonja Ferčakova nagovorila, naj pridemo v Ljutomer, smo se zavedali odgovornosti, da prisostvujemo izboljševanju skupin ljudi, ki žrtvujejo svoje življenje za dru-

ge v primeru nesreč. In bilo nam je v veliko čast, spoznali smo tudi več ljudi in se veliko smejali (ko nas pač ni bolelo ali pa nismo bili mrtvi J).

Nastja Gregorec, 3.a

Šolski plesni festival

Kot vsako leto je tudi letos Plesna Zveza Slovenije orga-nizirala Šolski plesni festival. Letošnji festival za sre-dnješolce je potekal 11. 5. 2012 v Črnomlju. Vsako

leto se na festivalu srednješolci, ki se z plesom ne ukvarjajo profesionalno, predstavijo s standardnimi, latinsko ameriškimi in modernimi plesi. Iz vsake šole v Sloveniji, ki se prijavi, lah-ko sodeluje le 6 dijakov, in mi smo se na tekmovanje odpravili v popolni skupini.

Izpred šole smo odrinili ob 8. uri zjutraj, pred tem pa smo seveda vse plese tudi ponovili. Vožnja v Črnomelj se nam je zdela neznansko dolga in končno smo prispeli na srednjo šolo Črnomelj, kjer je profesorica Svetlana Krstić dvignila naše tekmovalne številke. Nato smo se odpravile v garderobo, se preoblekle, nališpale ter ogrele in pripravile na tekmovanje. Po kar nekajurnem čakanju, no vsaj tako se je nam zdelo, se je tekmovanje v posameznih plesih začelo. Na oder so plesalke klicali po številkah in prvo se je plesala osmina finala.

V četrtino finala sta se uvrstila dijakinji Alela Kavaš in Re-beka Bezjak. Finale si je priplesala le Alela in zasedla odlično 4. mesto. Vseh tekmovalcev je bilo 78; naše dijakinje pa zase-dle naslednja mesta: Alela Kavaš 4. mesto, Rebeka Bezjak 36. mesto, Andrejka Pek 55. mesto , Nives Pertoci 59. mesto, Leja Koštric 59. mesto in Špela Jerebic 63. mesto. Kot skupina so naši šoli priplesale odlično 7. mesto.

Po podelitvi priznanj smo se odpravili domov in se seveda obvezno ustavili v McDonaldsu. Za vse dijakinje je bilo tek-movanje odlično, saj so vendarle premagale tremo, nastopi-le pred večjo publiko in doživele nepozabno izkušnjo. Skozi učenje vseh treh plesov, popa, latina, hip hopa, ki so karseda zahtevni, so uspešno preplesale celotno pripravljalno in tekmo-

valno pot s pomočjo naslednjih dijakinj: Tjaše Gazdag, Simo-ne Pišek in Laure Jud, ki se s plesom profesionalno ukvarjalo v svojem prostem času. Seveda pa gre tudi velika zahvala naši mentorici Svetlani Krstić.

Laura Jud , 1.D


Frankofonski večer v Mariboru parlez-vous français?

V torek, 29. 5. smo se dijaki 3. letnikov – Staša Vintar, Vivian Patricija Horvat, May Žitnik in Laura Vlaj – odpravili v Maribor na Frankofonski večer, ki se

je odvijal na II. gimnaziji v okviru dogodka Maribor – Ev-ropska prestolnica kulture in ki ga je organizirala tamkajšnja tuja učiteljica za francoščino, Mary Ellen R. Virtič. Pred-stavili smo se z recitacijami pesmi Jacquesa Préverta: »Le cancre« (Slab učenec), »Pour toi mon amour« (Zate, moja ljubezen) ter »Je suis comme je suis« (Sem, kakršna sem).

Ko smo prispeli, smo uspešno prestali generalko in nato, ker smo bili že zelo lačni, naročili ogromne pice v italijanski restavraciji, ki so bile, milo rečeno, neverjetno božanskega

okusa. Nato smo se vrnili na II. gimnazijo, se tudi spoprija-teljili z drugimi nastopajočimi in se kar hitro podali na oder.

Za spodbudo so nas spremljale dijakinje 2. letnikov in prof. Lidija Kos Ulčar, za še bolj francoski pridih nastopa pa je poskrbel maturant Alen Pivar s svojo harmoniko.

Izkušnja je nepozabno doživetje, francoščina pa je, zame osebno, jezik strasti in ljubezni. »Aimer, ce n’est pas se re-garder l’un l’autre, c’est regarder ensemble dans la même direction.« (Ljubiti ne pomeni gledati en drugega, ampak gledati skupaj v isto smer; Mali princ, Antoine de Saint-Éxupery)

Laura Vlaj, 3.c

Obisk Splošne knjižnice Ljutomer in projekt Rastem s knjigo

V tednu od 14. do 18. 5. 2012 smo dijaki prvih letnikov, v okviru projekta Rastem s knjigo ,obiskali Splošno knjižnico Ljutomer. Spremljala nas je naša knjižničar-

ka, gospa Veronika Prijol. Projekt Rastem s knjigo je nacionalni projekt spodbujanja

bralne kulture. Cilji projekta so: mlade spodbujati k branju ka-kovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja, promocija domačih ustvarjalcev ter obiskovanje splošnih kn-jižnic.

Za letošnje šolsko leto je bila izbrana knjiga pesnika Andre-ja Rozmana Roze, Izbrane Rozine v akciji. Vsi dijaki smo to podarjeno knjigo ob koncu prejeli. Pesmi temeljijo predvsem na podobah ljudi ter na krivičnosti sveta ter dogodkov, ki se odvijajo okoli nas. Nekatere pesmi so napisane na zelo samos-voj način, s tem mislimo, da pesnik predstavlja tudi tiste plati življenja, ki ne slikajo le »rožic«. Nekatere pesmi so dobro ra-zumljive, poučne, medtem ko nekatere predstavljajo aktualno problematiko.

Navdušeni bralci s knjižničarkama, Jasno Branko Staman in Veroniko Prijol

Zbirko pesmi Izbrane Rozine v akciji nam je podrobneje

predstavila knjižničarka, gospa Jasna Branka Staman. Kustos, gospod Anton Ratiznojnik nam je predstavil razsta-

vo razglednic, na katerih je predstavljen Ljutomer skozi zgo-dovino

Veliko smo izvedeli o razvoju razglednic ter o projektu Ra-stem s knjigo, nekateri dijaki pa smo se v knjižnico tudi včlani-li in bomo njene storitve in možnosti informiranja s pridom iz-koristili v času šolanja na gimnaziji in tudi kasneje v življenju.

Jana Žnidarič, Laura Prša, Monika Ivančič, Katja Prajnar in

Maja Vičar, 1. c


Praznik knjig

2. april je mednarodni dan knjige za otroke, ki ga je Med-narodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) progla-sila leta 1967. Za mednarodni dan knjige za otroke, ki

ga od njegove ustanovitve praznujemo tudi na Slovenskem, je IBBY proglasila rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana An-dersena, ki je napisal okoli 160 pravljic, te pa so prevedene v kakšnih 100 jezikov.

23. april je svetovni dan knjige. Slovenija je ena redkih dr-žav ki praznik knjige praznuje več dni. Letos so ti dnevi trajali od 16. do 20. aprila.

Na pobudo gospe knjižničarke Veronike Prijol sva Ines in Maja za oba praznika knjig izdelali plakat, postavili pa smo tudi stojnice s knjigami, ki smo jih v sklopu akcije Podarimo knjige ponudili vsem dijakom in zaposlenim šole, ki so imeli tudi možnost podariti svoje rabljene knjige. Na stojnicah so bili tudi odsluženi učbeniki iz učbeniškega sklada, nekaj uč-benikov, ki so ostali pa smo dijaki podarili Splošni knjižnici Ljutomer.

M.F. & I. H. , 2.c


Zbogom, prijatelj moj (Marinka Fritz Kunc)

»Samo enkrat se je zgodilo. Bilo je dovolj, da se je najstnici Tisi življenje povsem spremenilo, saj se je okužila z virusom

HIV. Naučiti se mora umetnosti upanja, z zahrbtno »boleznijo v duši« se bojuje sama.«

Marinka Fritz Kunc, učiteljica, pisa-teljica in novinarka, piše resnične zgodbe o raznih zasvojenostih v da-našnjem svetu. S svojimi deli želi opozoriti na najaktualnejše probleme sodobne družbe. Njena dela so zani-miva in zelo poučna za vse generaci-je. Ena izmed njih se mi je posebej vtisnila v spomin. To je knjiga z na-slovom, Zbogom, prijatelj moj.

V pripovedi pisateljica z velikim razumevanjem uprizori mučen stik sodobne malomeščanske družine s »sramotno bo-

leznijo«. Glavna junakinja, Tisa spozna, da se je okužila z vi-rusom HIV. Ko domačim pove, se mati razburja, kako se ji je lahko to zgodilo, ji moralizira. Prijatelji pa ji stojijo ob strani, jo razumejo in ji pomagajo. Dekle ne obupa nad boleznijo. Od-loči se, da se bo borila do konca.

V današnjih časih je velika možnost okužbe. Zdravniki, raz-lične organizacije in društva nas opozarjajo, naj se pred spolni-mi odnosi zaščitimo, saj tako lahko preprečimo spolno preno-sljive bolezni. Trg nam danes ponuja veliko različnih izdelkov za zaščito (kondomi, diafragma, kontracepcija). Vsak posame-znik si jo lahko izbere sam, tisto, ki mu najbolj ustreza. Ali pa se vzdržimo, se osvobajamo iz zasvojenosti, imamo stalnega prijatelja, prijateljico.

Priporočam vam, da pokukate med knjižne police, poiščete knjigo in jo preberete, saj vas bo njena vsebina prevzela.

Urška Lukovnjak, 2. va

Sodelovalno poučevanje pri angleščini

Eden od projektov v okviru sodelovalnega poučevanja pri angleščini – poudarjeni nivo (prof. Liana Miholič in ga. Beverley Landricombe) so bili najbolj pereči – in

morda za nas malo manj znani – ekološki problemi 21. stoletja. Potem, ko smo si ogledali film HOME, smo dobili različne naloge, ki so vključevale raziskovanje, pogovor, predstavitev in esej. Medve s Sanjo sva raziskali korelacijo naslednjih poj-mov: Carbonfootprint (ogljični odtis), fairtrade (pravična trgo-vina), food (hrana).

V samem procesu raziskovanja sva se največ naučili o ogljičnem odtisu in bili presenečeni nad njegovo razsežnostjo v našem vsakdanu. Če povzamem definicijo ogljičnega odtisa je to skupna količina toplogrednih plinov, proizvedena nepo-sredno ali posredno, ki podpira človekove dejavnosti, običajno izražena v tonah ogljikovega dioksida. Najbolj šokantni so bili podatki, kako zelo velik je ogljični odtis večine hrane, ki jo zaužijemo – npr. produkcija zgolj 1/3 ameriškega cheesebur-gerja v ozračje prispeva 3,1 kg ogljikovega vodika. Na končno številko med drugim vplivajo tudi vsi prevozi, ki so potrebni, da pride meso/zelenjava ipd. do končne destinacije. Povečanje emisij CO2 zaradi prevoza izdelkov je žal povezano tudi s si-cer odlično zastavljenim konceptom pravične trgovine, kateri temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju. Prizadeva si za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini in prispeva k trajnostnemu razvoju z zagotavljanjem boljših pogojev za tr-govino marginaliziranim proizvajalcem in delavcem. Problem nastane, ker za pomoč tretjemu svetu, ustvarjamo milijone ton škodljivih toplogrednih plinov, ki nastanejo s transportom bla-

ga iz držav tretjega sveta v Evropo in drugod. Zato si oznaki pravična trgovina in ogljični odtis včasih tudi nasprotujeta. Kljub temu pa bom, če bom le imela možnost izbire, raje ku-povala izdelke z oznako pravična trgovina.

Ajda Auer in Sanja Karakatič

Moja skupina je imela nalogo, da besede Africa/The Congo, Telephones, Computers (Afrika/Kongo, telefoni, računalniki) smiselno poveževa in narediva predstavitev. Med raziskova-njem po internetu sva zelo hitro ugotovili, da povezava med besedami ne skriva v sebi nič dobrega. Torej, kaj sva našli? V vseh naših računalnikih, telefonih in drugih elektronskih na-pravah najdemo kovine kot so zlato, tantal, volfram in kositer, ki se uporabljajo za shranjevanje električne energije, za vezja, itd. Velika količina teh rudnin se nahaja v Kongu (država spada med najbogatejše glede na naravne vire). Tem rudninam pravi-mo tudi konfliktni minerali, saj jih oborožene skupine s prisi-lo izkoriščajo in prodajajo naprej, denar pa porabijo za nakup orožja in s tem za nadaljevanje vojne. Tamkajšnje prebivalstvo si podjarmijo z ustrahovanjem, veliko žensk pa je zaradi tega tudi žrtev posilstva. Konfliktne minerale nato pretihotapijo čez mejo, kjer jih stopijo, zmešajo z kovinami iz drugih držav in prečistijo, tako da je na koncu zelo težko (vendar ne nemogo-če) ugotoviti, od kod izhajajo.

Kljub temu lahko vsi nekaj storimo, saj imamo kot kup-ci pri tem veliko vlogo. Večina nas poseduje vsaj eno izmed elektronskih naprav, torej moramo od proizvajalcev zahtevati produkte, ki ne vsebujejo konfliktnih mineralov. S tem lahko


veliko naredimo za zmanjšanje konflikta, ki je do sedaj terjal že vsaj pet milijonov življenj.

Stran, na kateri lahko najdete še nekaj podatkov, kako poma-gati izboljšati stanje v Kongu (stran je v angleščini):

http://www.raisehopeforcongo.org/Kaja Raščan

Naša skupina je dobila temo odgovoren porabnik. Iz našega projekta in predstavitve je tukaj nekaj praktičnih nasvetov:- Kupujmo hrano le, ko nam je zmanjka (torej pravočasno po-

rabimo in ne mečimo stran)- Jejmo sezonsko sadje in zelenjavo in doma ali lokalno pride-

lano hrano- Kuhajmo s pametjo in jejmo več surove zelenjave in sadja

- Varčujmo z vodo- Reciklirajmo- Ne kupujmo novega, če nam staro še dobro služi- Preverimo, kakšen je ogljični odtis stvari, ki jih kupujemo.

(kupujmo tiste z manjšim)Luka Bohar, Laura Lajnšček, Sara Šiftar

S takimi projekti pri angleščini, ko sami raziskujemo in ugo-tavljamo dejanska stanja, pridobivamo veliko splošnega znanja o svetu, pa tudi o domačem okolju. Na ta način se predvsem ozavestimo o tem, kako lahko posameznik, če le ve kaj se do-gaja in če ima korekten odnos do ljudi in okolja, pripomore k reševanju lokalnih in posledično svetovnih problemov.

Matjaž Voroš

Fracking v Pomurju?

Pri predmetu angleščina je ena ura na teden namenjena sodelovalnemu poučevanju (prof. Miholičeva in naravna govorka ga. Landricombe), kjer se med drugim ukvarja-

mo tudi s perečimi temami današnjega časa in ena od njih je hidravlično lomljenje (angl. hydraulic fracturing).

Fracking je postopek pridobivanja plina, ki je ujet v ze-meljski skorji. Za razliko od druge bolj poznane metode pri-dobivanja zemeljskega plina, pri kateri se plin nahaja v večjih ali manjših nahajališčih pod zemljo, pa je pri tej metodi plin »ujet« v kamnini, zato ga morajo na površje spraviti s poseb-nim postopkom »fracking«. Ta postopek je najbolj razširjen v Ameriki, kjer je aktivnih več kot 500.000 vrtin, v javnost pa je že prišla novica, da s takim pridobivanjem zemeljskega plina želijo začeti tudi v Pomurju, in sicer blizu Lendave, kar pa posledice, s katerimi se že soočajo v ZDA, zelo približajo tudi nam.

Pri tem postopku se v kamnino, ponavadi je to skrilavec, izvrta luknja, v katero se po ceveh načrpa posebna tekočina. Za vsako vrtino se porabi 4 - 20 milijonov litrov vode (kar bi bilo za Pomurje, kjer imamo težave z vodo, prava katastrofa). Voda povzroči tlak, zaradi katerega kamnina razpoka in plinu omogoči pretok v vrtino in po ceveh do rezervoarjev na po-vršju. Sam po sebi se ta postopek ne zdi prav nič nevaren ali okolju in človeku škodljiv. Če se le malo pozanimamo in stvar raziščemo, pa ugotovimo, da se na račun tega po-stopka naredi ogromna škoda tako naravi kot tudi zdravju ljudi.

Pri tem postopku je uporabljena zmes, ki poleg ogromnih količin vode, ki ji je primešan pesek, vsebuje skoraj 300 kemikalij, med katerimi so ne-katere kancerogene ali strupene, kot npr. svinec, uran, živo srebro, metanol, radij, klorovodikova kislina… Te snovi se med postopkom lahko spro-ščajo in s tem onesnažujejo bližnjo podtalnico. Ljudje, ki živijo na območjih s tako onesnaženo podtalnico, lahko vodo zaradi vsebnosti metana dobesedno »zažgejo«! Zaradi vsebnosti drugih kemikalij pa se nevarnost za zdravje ljudi in dru-gih organizmov še veliko bolj poveča.

Vsebnost plina v vrtini pri Lendavi ocenjujejo na 10 milijard kubičnih metrov, kar bi celotni Sloveniji zadostovalo vsaj 10 let. V času krize, ki jo doživlja ves svet, verjetno ni politika, ki bi nasprotoval odprtju vrtine. Vse lepo in prav, a kaj, če se vse skupaj zdi kot, da bi način pridobivanja plina želeli zamolčati. Redki so, ki so popolnoma seznanjeni s tem, kaj se v resnici dogaja v vasi Čentiba. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da so o tem najmanj seznanjeni ravno okoliški prebivalci, ki se jih ta vrti-na najbolj tiče, saj bo prav njim verjetnost onesnaženja pitne vode, zraka in okolja nasploh vrtoglavo poskočila.

Po ogledu videa v šoli, sem doma še sam malo pobrskal po medmrežju in po prebranem se podatki vlade in podjetja, ki naj bi pridobivalo plin in izjave prebivalcev ZDA, ki se že so-očajo s posledicami frackinga ne skladajo niti najmanj. Večina »žrtev« v ZDA se je odselila drugam, saj nimajo moči proti velikim podjetjem. Sam sem mnenja, da te vrtine v Sloveniji, kljub svetovni krizi, niso nujne. Vodilnim v državi je zaupana naloga, da skrbijo za in varujejo prebivalstvo, a z dovoljenjem takega pridobivanja plina mu bodo samo škodovali - korist bodo imeli le lastniki podjetja, ki je 75% v tuji lasti. Poleg tega pa se Pomurje ne bo moglo več ponašati z neokrnjeno naravo, s čemer zdaj oglašujemo naš turizem.

Jure Škedelj


Acoustic artAcoustic art, glasbena skupina, ki jo sestavljamo dijaki gi-

mnazije Franca Miklošiča Ljutomer in sicer David Duh, 1.B, Jaka Žunič, 1.D, Matjaž Vöröš, Timotej Jagodič, Miha˝Slavica. Zbrali smo se točno pred enim letom z namenom, da bi zaigrali našim uspešnim dijakom na vsakoletni podelitvi priznanj. Prvi javni nastop nam je uspel, zato smo se odločili, da bomo svojo glasbeno pot nadaljevali. V začetku letošnjega leta smo vklju-čili tudi dva nadarjena glasbenika iz prvega letnika. Za nami je uspešno leto z obilo nastopi na šolskih prireditvah. Vsi skupaj si želimo te uspehe nadaljevati in s svojo glasbo navdušiti še več ljudi. Če ste zamudili naše nastope, si jih lahko ogledate na uradni šolski strani www.gfm-ljutomer.si/tv.php.

Matjaž Vöröš, 3.B

Milica Pevec, roj. Glavnik (6. junij 1913, 5. maj 2012)

Rodila se je v Ajdovščini, ki je takrat pripadala Italiji. Ker so očeta uradnika večkrat premestili, je osnovno šolo obiskovala v različnih krajih. Meščansko šolo je začela

obiskovati v Slovenj Gradcu in končala v Ljutomeru. Dokonča-la je tudi glasbeno šolo, kjer se je učila igranja violine in klavirja. V študijskih letih se je naučila igrati še harmoniko in citre. Leta 1934 je diplomirala na učiteljišču v Mariboru.

Prva leta po diplomi je inštruirala, poučevala na osnovni šoli v Vučji vasi in na deški osnovni šoli v Ljutomeru. Honorarno je poučevala violino na glasbeni šoli v Ljutomeru.

Prvo državno službo je dobila 17. septembra 1937 na osnovni šoli v Gornjem Lakošu pri Lendavi. Po materini smrti so jo na njeno prošnjo januarja 1940 premestili na osnovno šolo Cven. V tem obdobju se je vpisala na štiriletni visokošolski študij zemlje-pisa in zgodovine v Zagrebu, kjer je tudi diplomirala. Službo-vanje na Cvenu je kruto pretrgala nemška okupacija leta 1941. Z očetom in mačeho je bila deportirana v taborišče v Hrvaški Kostajnici. Po razpustitvi taborišča je odšla na osvobojeno oze-mlje v Virje pri Ðurđevcu, kjer je na nižji gimnaziji poučevala do julija 1945. Po okupaciji se je peš odpravila v Ljutomer, kjer so ji šolske oblasti ponudile službo. Po vojni je do leta 1949 poučevala na nižji gimnaziji v Ljutomeru in na glasbeni šoli. Ob vsem delu je našla tudi čas za igranje v ljutomerskem orkestru, kjer je spoznala moža.

Leta 1949 jo je službena pot popeljala na Svobodno tržaško ozemlje v Portorož, kjer se je ustanavljalo slovensko šolstvo. S sodelavci so opravili pionirsko delo, saj so prepričevali starše, da so vpisali otroke v slovensko osnovno šolo. Kasneje je poma-gala pri ustanavljanju slovenske gimnazije v Piranu. V Primorju je v 13 letih poleg poučevanja pripravila tudi tri samostojne igre, vodila večerno šolo, poučevala v različnih tečajih in na ribiški šoli v Piranu.

Po vrnitvi v Pomurje, jeseni 1962 je poučevala na osnovni šoli v Ljutomeru, je bila med smelimi posamezniki, ki so orali ledino ob ustanavljanju ljutomerske gimnazije. Obstoječe gospodarske in družbene razmere so narekovale razvoj te ustanove. Milica

Pevec je s svojimi primorskimi iz-kušnjami in učiteljskimi poznanstvi pridobivala dijake za prvo generacijo ljutomerskih gimnazijcev. Kakor je bilo v tedanjih časih v navadi, je svoj intelektualni potencial uresničevala kot profesorica različnih predmetov. Na gimnaziji je v letih od 1963 do 1974 poučevala zemljepis, zgodovi-no, umetnostno zgodovino in socio-logijo. Njena največja ljubezen je bil nedvomno zemljepis. Kot geografinja je znala svet predstaviti na zanimiv način, tako da je v očeh dijakov brez trohice dvoma delovala kot svetovna po-potnica velikega formata. Z mnogimi svojimi izjavami je svoje sogovornike hote ali nehote pripravila h kritičnemu razmisleku, tudi o tistih stvareh, o katerih v določenem obdobju ni bilo za-želeno razmišljati, kaj šele dvomiti. Poleg poučevanja je vodila tudi dramsko sekcijo in klub OZN, ustanovila je še Počitniško zvezo v Ljutomeru in bila zastopnica Prešernove družbe.

Toda po upokojitvi ni zaprla šolskih vrat za seboj. Od septem-bra 1976 do vključno šolskega leta 1978/79 je poučevala zgodo-vino in zemljepis na Centru poklicnih šol v Murski Soboti in na Kmetijski šoli v Rakičanu.

V jeseni življenja je še naprej spremljala novosti na pedago-škem in strokovnem področju, redno je zahajala v knjižnico in prebirala dnevno časopisje.

Na svoji poklicni poti se je zavedala, da delo učitelja zahte-va srce in dušo. Posebej globoko se je vtisnila v spomin vsem tistim, ki so kadar koli sedeli v njenih šolskih klopeh. Nobena redkost ni bila, da so jo kot svojo učiteljico v isti družini poznale kar tri generacije. Za svoje strokovno delo in delo z mladimi je prejela številne pisne pohvale, denarne nagrade in odlikovanje.

Milica Pevec je in bo ostala del naše zgodbe, ki se je začela leta 1963. To je zgodba Gimnazije Franca Miklošiča, v njo samo vsto-pamo, dokončno pa nikoli ne izstopimo.

Documents

GFM Novice št.5 2011/12