Upload
alessa
View
36
Download
3
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Novinarska konferenca 31. julij 2013 www.stat.si/nk. Vsebina: Inflacija v juliju 2013 in vpliv sprememb DDV na inflacijo: mag. Irena Križman, generalna direktorica (SURS) Vzpostavitev spremljanja dolgotrajne oskrbe: izhodišča: Mateja Nagode, vodja projekta (Inštitut za socialno varstvo) - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
Novinarska konferenca
31. julij 2013
www.stat.si/nk
Vsebina:
Inflacija v juliju 2013 in vpliv sprememb DDV na inflacijo:
mag. Irena Križman, generalna direktorica (SURS)
Vzpostavitev spremljanja dolgotrajne oskrbe:
o izhodišča: Mateja Nagode, vodja projekta (Inštitut za
socialno varstvo)
o analiza podatkov: mag. Stane Marn (SURS)
Beseda mag. Irene Križman ob zaključku drugega mandata uspešnega vodenja SURS-a
Inflacija v juliju 2013 in
vpliv sprememb DDV na inflacijo
Mag. Irena Križman
Inflacija, julij 2013
letna stopnja inflacije: 2,6 %
mesečna stopnja inflacije: –0,3 %
Inflacija, julij 2013
• k mesečni deflaciji so prispevale nižje cene: 1,2 odstotne točke obleka in obutev:
• obutev je bila cenejša za 16,9 %• oblačila so bila cenejša za 16,6 %
0,1 odstotne točke sadje in zelenjava• sadje je bilo cenejše za 4,3 %• zelenjava je bila cenejša za 4,1 %
• k mesečni deflaciji so prispevale višje cene: 0,4 odstotne točke počitnice v paketu:
• počitnice v paketu so bile dražje za 11,8 % 0,2 odstotne točke goriva in energija:
• tekoča goriva so bila dražja za 2,4 %• električna energija je bila dražja za 1,7 %• plin je bil dražji za 1,6 %• goriva in maziva so bila dražja za 1,3 %• daljinska energija je bila dražja za 0,6 %
0,1 odstotne točke druge storitve v skupini prevoz 0,1 odstotne točke tobačni izdelki 0,1 odstotne točke telefonske in internetne storitve 0,1 odstotne točke ostale julijske podražitve
Inflacija, julij 2013
Prispevek višjih stopenj DDV k mesečni inflaciji: skupaj 0,5 odstotne točke:
• višje cene goriv in energije
• višje cene tobačnih izdelkov
• višje cene telefonskih in internetnih storitev
• višje cene: prehrambenih izdelkov, alkoholnih pijač, spodnjega perila, oblačilnih dodatkov, tekstilnih izdelkov za gospodinjstvo, rezervnih delov za avtomobile, pohištva, gospodinjskih aparatov in bele tehnike, zdravil, izdelkov za osebno nego, avtomobilov, izdelkov za vzdrževanje gospodinjstva
• višje cene: komunalnih storitev, gostinskih storitev, popravila avtomobilov, storitev za obleko, pogrebnih storitev, veterinarskih storitev, storitev za vzdrževanje gospodinjstva
Inflacija, julij 2013
Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin:• Mesečna rast: -0,3 %
Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami:
• Mesečna rast: -1,5 %
Razlika med indeksoma: 1,2 odstotne točke
Celoten vpliv zvišanja davčnih stopenj: 1,2 odstotne točke
Vzpostavitev sistema spremljanja dolgotrajne
oskrbe v skladu z mednarodnimi priporočili -
predstavitev izhodišč za spremljanje
Mateja Nagode
Dolgotrajna oskrba
• Storitve, ki jih potrebujejo ljudje v daljšem časovnem obdobju in ki so posledično odvisni od pomoči pri izvajanju temeljnih in/ali podpornih dnevnih opravil (po OECD, Eurostat, WHO)
Porast dolgotrajne oskrbe (Colombo et al. 2011)
Demografske spremembe
Porast povpraševanja po
storitvah dolgotrajne oskrbe
Dolgotrajna oskrba v Sloveniji ni sistemsko urejena
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih• Zakon o socialnem varstvu, Zakon o socialnovarstvenih
prejemkih, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev• Zakon o vojnih veteranih, Zakon o vojnih invalidih• Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih
Pomen podatkov o dolgotrajni oskrbi
• Na mednarodni ravni pritisk po poročanju vse bolj podrobnih podatkov – izdatki, prejemniki, kadri
• Potreba po organiziranem, usklajenem in sistematičnem zbiranju in spremljanju statističnih podatkov
• Ustanovitev medresorske delovne skupine za sistematično spremljanje stanja in razvoja dolgotrajne oskrbe pri nas
Mednarodna definicija dolgotrajne oskrbe po SHA 2011
Komponente dolgotrajne oskrbe
Meje
Primarne potrebe po dolgotrajni oskrbi
Medicinska in
zdravstvena oskrba
Osebna oskrba (ADL)
Podporna oskrba (IADL)
Druge storitve socialne oskrbe
Dolgotrajna oskrba (zdravstveni del) (HC.3)
Dolgotrajna oskrba (socialni del) (HC.R.1)
Delno izven mej dolgotrajne oskrbe
Dolgotrajna oskrba – analiza podatkov
Mag. Stane Marn
Izdatki za dolgotrajno oskrbo po virih financiranja, Slovenija, 2003 – 2011
Indeks 2011/2003
2003 2005 2007 2009 2011
Skupaj (v mio EUR) 255 317 351 437 477 187
javni izdatki 193 247 272 333 355 183
zasebni izdatki 62 70 79 104 122 198
Delež v BDP (v %) 1,01 1,10 1,01 1,23 1,32 130
javni izdatki 0,77 0,86 0,79 0,94 0,98 128
zasebni izdatki 0,25 0,24 0,23 0,29 0,34 138
Struktura (v %) 100 100 100 100 100
javni izdatki 76 78 77 76 74 98
zasebni izdatki 24 22 23 24 26 106
Vir: SURS 2013, Izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva, Slovenija, 2011
Struktura DO po izvajalcih, Slovenija, 2011
Bolnice
Zdravstveni domovi
Drugi izvajalci
Gospodinjstva
Druge socijalne institucije
Domovi za starejše
0 10 20 30 40 50 60
5.2
7.3
8.0
8.4
15.8
55.2
Viri: SURS 2013, Izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva, Slovenija, 2011; OECD Health Data 2013
V %
DO na domu: 23%
Deleži izdatkov za dolgotrajno oskrbo v BDP, Slovenija in druge države OECD, 2011, v %
Nizoze
msk
a
Šveds
ka
Norve
ška
Dansk
a
Finska
Švica
Belgija
Franc
ija
Islan
dija
OECD 2
0
Avstri
ja
Nemčij
a
Sloven
ija
Španij
aZDA
Koreja
Mad
žars
ka
Poljsk
a
Češka
Eston
ija
Portu
galsk
a0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
3.5
4.03.7
3.6
2.6 2.52.5
2.2 2.2
1.81.7
1.61.5
1.41.3
1.1 1.00.8
0.50.4
0.3 0.30.2
Skupaj
Zasebni izdatkiDel
ež v
BD
P,
v %
Vir: OECD Health Data 2013
Izdatki za zdravstvo skupaj, delež v BDP:OECD: 9,3Slovenija: 8,9
Izdatki za dolgotrajno oskrbo v USD PKM na prebivalca, 2011
Norve
ška
Nizoze
msk
a
Šveds
kaŠvic
a
Dansk
a
Finsk
a
Belgi
ja
Kanad
a
Avstri
ja
Islan
dija
Franc
ija
OECD 25
Nemčij
aZDA
Nova
Zelan
dija
Slove
nija
Špani
ja
Japo
nska
Korej
a
Mad
žars
ka
Poljsk
a
Češka
Estoni
ja
Portu
galsk
a
Grčija
Slova
ška
0
200
400
600
800
1,000
1,200
1,400
1,600
1,800
Vir: OECD Health Data 2013
USD
PK
M
Izdatki za zdravstvo na prebivalca, v USD PKMOECD 26: 3339 Slovenija: 2421
Povprečne realne rasti izdatkov za zdravstvo in DO na preb, Slovenija in OECD, 2004-2011
Izdatki za zdravstvo OECD
Izdatki za DO OECD Izdatki za zdravstvo Slovenija
Izdatki za DO Slovenija0
1
2
3
4
5
6
Vir: OECD Health Data 2013
v %
Povprečne realne stopnje rasti izdatkov za zdravstvo in DO, Slovenija in OECD, 2008-20011
Izdatki za zdravstvo OECD
Izdatki za DO OECD
Izdatki za zdravstvo Slovenija
Izdatki za DO Slovenija
-4
-2
0
2
4
6
8
10
12
2008/20072009/20082010/20092011/2010
v %
Vir: OECD Health Data 2013
NAPOVED NASLEDNJE NOVINARSKE KONFERENCE
Petek, 30. avgust:
Gospodarska rast v 2. četrtletju 2013
Stik:Ida Repovž Grabnar, odnosi z [email protected] tel. 24 16 458