Upload
david-kozuh
View
4.281
Download
5
Embed Size (px)
Citation preview
15. –16. stoletje
Ponovno rojstvo antične umetnosti
1453 – Turki osvojijo Carigrad1453 – Turki osvojijo Carigrad
1492 – Kolumb pristane v San Salvadorju
1517 - Luter izobesi teze za reformo cerkve v Wittenbergu
1517 - Luter izobesi teze za reformo cerkve v Wittenbergu
RAZUMSKO DOJEMANJE SVETARAZUMSKO DOJEMANJE SVETA
1. ZGODNJA RENESANSA (1420-1500)
2. VISOKA RENESANSA (1500-1515)
3. POZNA RENESANSA – MANIERIZEM (1525-1600)
1. ZGODNJA RENESANSA (1420-1500)
2. VISOKA RENESANSA (1500-1515)
3. POZNA RENESANSA – MANIERIZEM (1525-1600)
HUMANIZEM Človek je merilo vsega in ne več Bog
RENESANSA (rinascimento – ponovno rojstvo) - zanimanje za antiko in prenos antičnih idej in pogledov na človeka v tedanje življenje.
Zanimanje za odkrivanje starodavnih znanj in soočenje le-teh s sodobnimi znanstvenimi odkritjiZanimanje za odkrivanje starodavnih znanj in soočenje le-teh s sodobnimi znanstvenimi odkritji
Pozornost velja Pozornost velja človeku in naravičloveku in naravi
Leonardova skica k Vitruvijevemu prevodu “Deset knjig o arhitekturi”
HARMONIJA IN RAZMERJE
Simbol vesolja Simbol Simbol
zemljezemlje
Človek povezuje večno in tuzemsko
Pozornost velja ČLOVEKU, POSAMEZNIKU IN NARAVI
Umetnost je bila sredstvo, da bi človek zorel v razgledano, etično ter odgovorno
osebnost.
Umetnost je bila sredstvo, da bi človek zorel v razgledano, etično ter odgovorno
osebnost.
PREPOROD USTVARJALNE MISLI IN ZNANJA: RAZVOJ ZNANOSTI (astronomija, fizika, medicina, matematika, humanistične vede, iznajdba tiska)
SPREMEMBA ODNOSA DO PRETEKLOSTI (razumska razčlenitev minulih dogodkov in upoštevanje arheoloških spoznanj)
Izoblikuje se zavest o povezanosti umetnosti tega časa s prejšnjimi obdobji
DANTE PETRARCA BOCCACCIO SHAKESPEARE CERVANTES
MACHIAVELLI MORE
DI LASSO, GALLUSDI LASSO, GALLUS
Iznajdba tiska in pomen tiskane knjigeIznajdba tiska in pomen tiskane knjige
Umetnik postane ena od osrednjih osebnosti v družbi
Umetnik postane ena od osrednjih osebnosti v družbi
Umetniki se posvečajo:
- Portretu
- Anatomiji
- Pozornemu obravnavanju okolja
Začetki v Italiji:Začetki v Italiji:
B) Moč mestnih držav z bojem za prevlado plemiških rodbin – Medici, Strozzi (Firence), Gonzaga (Mantova), Este (Ferrara), Malatesta (Rimini, Sforza (Milano) Montefeltro (Urbino)
B) Moč mestnih držav z bojem za prevlado plemiških rodbin – Medici, Strozzi (Firence), Gonzaga (Mantova), Este (Ferrara), Malatesta (Rimini, Sforza (Milano) Montefeltro (Urbino)
C) Papeška država želi ustvariti svoj ugledC) Papeška država želi ustvariti svoj ugled
UMETNOSTNI MECENI
UMETNOSTNI MECENI
A) RAZVOJ MEŠČANSTVA (trgovina, bančništvo, razvoj univerze)A) RAZVOJ MEŠČANSTVA (trgovina, bančništvo, razvoj univerze)
ZGODNJA RENESANSAquattrocento (15. stoletje)
Iskanje zakonitosti v umetnosti, ki so tesno povezane z zakonitostmi v naravi
Novosti v oblikovanju človeške figure
Naturalizem
Renesančni estetski kanon (upodobitev človeka –akt)
Simetrične kompozicijske sheme
Razvoj perspektive
Oblikovanje slikarskega prostora
Ikonografski motivi: krščanski, mitološki, portret, akt, sacra conversazione
ARHITEKTURAArhitekti proučujejo:
grško-rimsko arhitekturo
razmerje zlatega reza in skladnosti med geometrijskimi liki
načelo simetrije in središčne kompozicije
Nov estetski kanon: uravnoteženost, harmonični proporci, preglednost, preprostost, zmerna uporaba dekoracije, čiste oblike
Arhitekti: Filippo Brunelleschi, Leon Battista Alberti, Michelozzo di Bartolomeo
Primerjava: gotika - renesansa
Filipppo Bruneleschi, cerkev San Lorenzo, Firence, 1421-30
- arkade, raven strop, jasni prostor - poudarjen občutek za simetrijo- izpeljava iz kvadratne osnove križnega kvadrata- miren ritem arkad na vitkih stebrih- celoten prostor vidimo od vhoda - kapiteli, baze, robovi arkad sledijo antiki
Brunelleschi, San Lorenzo, okr. 1420
Filippo Brunelleschi, kupola florentinske stolnice, dogr.1436
- 8 zunanjih reber na osmerokotni bobnici (tamburju)
- dvojna lupina
- obuja spomin na Panteon
Brunelleschi, Kapela Pazzi ob cerkvi Santa Croce v Firencah
Centralna stavba
Kapela Pazzi
Ideja o enovitih sorazmerjih, ki so skupni vsem stavbam (enotni modul)
Leone Batista ALBERTI, cerkev sv. Andreja v
Mantovi, 1470
Pročelje v obliki slavoloka, trikotni zaključek
Banjasto obokano ladjo združi s kupolo
Leone Batista ALBERTI, Malatesto svetišče
v Riminiju, 1453-1468 Preoblikovana gotska cerkev v nagrobni spomenik
Antične oblike: slavolok, korintski kapiteli, medaljoni, trikotno čelo, pilastri
ALBERTI, palača Ruccellai v FirencahUrbano okolje zgradbo
utesni
Ulično pročelje- zaprta oblikovno zadržana površina
Kamniti kvadri
Uravnoteženost med navpičnimi prvinami (pilastri) in vodoravnimi (zidec, okna, kvadri)
Polkrožni loki nad okni blažijo napetost med navpičnimi in vodoravnimi linijami
Enakomeren ritem
Simetričnost
Dvorišče
Michelozzo di Bartolomeo, palača Medici-Riccardi, 1444-1460, Firence
•Dvorišče: lahkotno, z arkadami, okrašeno
Filippo Brunelleschi,Palača Pitti, Firence
Filippo Brunlleschi, Ospedale degli Innocenti-najdenišnica v Firencah
KIPARSTVO
Cilj kiparjev:
Doseči antične mojstre
Zvesto posnemati naravo PROSTOSTOJEČI KIPI GOLIH TELES
PORTRET
KONJENIŠKI SPOMENIK
Kiparji: Lorenzo GHIBERTI, DONATELLO in Andrea del VERROCCHIO
NAGROBNIK
Lorenzo Ghiberti, natečajni relief za
severna vrata krstilnice v Firencah,
Žrtvovanje Izaka
Brunelleschi
Lorenzo Ghiberti – mojster bronastega
reliefa
Severna vrata baptisterija v Firencah
Geometrični deteljičasti okvir
Baptisterij, Firence: Vrata paradiža – vzhodna vrata,
1425-
Poskusi s perspektivo v plitkem reliefu
Zgodba je zapisana v postavitvi in gibanju ljudi
Harmonija med ljudmi in naravo, vznemirjenostjo in spokojnostjo
Jožefova zgodba
Skladnost arhitekture s prizorom
Pravilna postavitev ljudi v prostoru (relief)
Donatello, Prerok Habakuk (Zuccone-
plešec)
Donatello, David
David, kralj Izraela, ok.1000 pr.n.št., je znan po junaških dejanjih. Spopadel se je tudi z velikanom Goljatom. V neenakem dvoboju ga je ubil s kamnom iz prače. To je pomenilo poraz Filistejcev, ki so zatirali nekatera izraelska ljudstva.
Ta dvoboj simbolizira tudi boj Firenc proti mogočnim Viscontijem, milanskim vojvodom. Lovorov venec zmage, ki leži pod Davidovimi nogami, spominja, da so Firence zavrnile mirovni sporazum iz leta 1392, ki jim ga je vsilil nevarni tekmec.
David, prvi bronast akt po antiki v naravni velikosti (1,65 m)
Zmagoslavni junak je povesil pogled in videti je, kot da se ne zaveda razsežnosti svojega dejanja. Skrivnosten nasmeh.
Mlad pobič
Milina, eleganca
S linija - kontrapost
Zgodnja renesansa
Donatello, bron, okr. 1450, 158 cm, Verrocchio, 1472-75, bron, Firenze, Bargello
David
Donatello, Gattamelata, 1447-50, bron, Padova
Prvi renesančni konjeniški kip
Verrocchio, BartolomeoColleone, bron, 1480, Benetke
Močan in vitalen – zgled za barok
KIPARSTVO RENESANSE
• Kiparji iščejo nove ideje v zapuščini antične umetnosti
• Renesančni lepotni ideal (golo telo)• Simboli moči• Realistične upodobitve (čustva in razgibanost)• Portreti • Vrnitev prostostoječega konjeniškega
spomenika
SLIKARSTVO (raziskovalno)
Zgled so kiparska antična dela – osebe naslikane s kiparskim pojmovanjem telesa, portretno opredeljene
Študij upodobitve: perspektive (linearna perspektiva), narave, osvetlitve, telesnosti oseb in detajlov
Nabožno in posvetno slikarstvo
Intelektualno slikarstvo kot vpliv neoplatonistične filozofije na dvoru Medičejcev
Freske, tabelno slikarstvo, olje, grafika
Masaccio, 1401 - 1428/9?
Naslikal Vasari
Freske v Sta.Maria del Carmine, Firence, Masaccio
Masaccio, freske v Sta Maria del Carmine, Firence, 1427
Pogled in perspektiva
*Novo pojmovanje prostora: linearna perspektiva, naravno okolje (arhitektura, pokrajina)
Masaccio, Davčni novčič, 1427, Firence, Sta Maria del Carmine
*Portretna opredeljivost oseb
* Prepričljiva telesnost oseb in njihovega gibanja v prostoru (realizem)
*Modeliranje teles s svetlobo - plastičnost
Masaccio, sv. Trojica, freska v cerkvi Sta Maria Novella, v Firencah, 1426-28
Linearna perspektiva preračunana na pogled gledalca
Masaccio: Kapela Brancacci, Izgon iz raja,
freska, 1426-27
Paolo UCCELLO (1397-1475), Bitka pri San Romanu, Uffizi,Florentinska zmaga nad Sieno 1432. leta, naslikana po
naročilu Medičejcev na treh tablah, ki so krasile sobo v njihovi palači
Niccolò Mauruzi da Tolentino v bitki pri San Romanu, Zanimanje za zgodovino (humanistična tema)
Nova pravila perspektive (sulice, konji, vojaki), nove barve, gibi in drže
ljudi in živali so namenoma kontrastni – dramatični.
PIERO DELLA FRANCESCA
okr. 1415/20 - 1492
Ustvarjal na dvoru Federiga de Montefeltre v Urbinu
PIERO della FRANCESCA, Legenda sv. križa, prezbiterij c. sv. Frančiška v Arezzu, okr. 1486
Harmonični red, brez nepotrebnih predmetov in dejanj
Osebe so portretne
Ustvarjal na dvoru Federiga de Montefeltre v Urbinu
Bičanje, ok. 1445, Urbino, Narodna galerija
Battista Sforza in Federico da Montefeltro iz Urbina, 1465-66, Uffizi,
ANDREA MANTEGNA (1431-1506)Dvorni slikar Lodovica Gonzage iz Mantove
Mantegna
Pieta, 1470, Brera, Milano
Študij perspektive človeškega telesa, portetni realizem
Andrea Mantega, Camera degli Sposi-Sobana mladoporočencev, Dvorna palača v Mantovi, 1471-74
Na stropu so štukaturni tondi portretov rimskih
cesarjev, na stenah prizori iz življenja družine Gonzaga
Andrea MANTEGNA, Dvor Gonzage v Mantovi, 1465-1474
Portretni realizem, študij perspektive, začetek iluzionističnega slikarstva
Portretni realizem, študij perspektive, začetek iluzionističnega slikarstva
Strop imenovan okulus, 1471-74
freska, premer 270 cmCamera degli Sposi, Vojvodska palača v
Mantovi,
Balustrada z ženskami in putti
Začetki iluzionističnega slikarstva (skrajšava)
Sandro BOTTICELLI (1455-1510)
Poveličevanje gracioznosti, elegance, lahkotnosti, ženski ideal lepotePoveličevanje gracioznosti, elegance, lahkotnosti, ženski ideal lepote
Botticelli, Venerino rojstvo, okr. 1480. Uffizi, Firence
ALEGORIJA
POŽELENJEČISTOST
LEPOTA
POMLAD
SIMBOL, ATRIBUT, POOSEBITEV
Sandro Botticelli, Pomlad
Atena in Kentaver
Neoplatonist na Medicejskem dvoru
Perspektiva ga ne zanima
Čiste linije
Ozračje je čisto, tančice prosojne, obrazi idealizirani
Literatura in viri za slikovno gradivo
Umetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005
Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003
Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993
Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998
Slikovno gradivo s spletnih strani
http://www.wga.hu/
http://www.hp.uab.edu/image_archive/
http://www.greatbuildings.com/
http://www.casteland.com/indexuk.htm
http://www.casa-in-italia.com/arte/
http://www.thais.it/scultura/
http://www.arca.net/tourism/florence/museums.htm