{AJ DELA ZVEZA EI7 KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl

V astronavtsko­raketnih organizacijah je vse več mladih

Na nedavni konfe­renci astronavtsko-ra­ketn ih orga nizac ij Ju­goslavije v Sarajevu so ocenili svoje dosedanje delo, spreje li defovni progra m ter za novega sekretarja izvolili Ma­rjana Zidariča iz Sev­nice, sicer dolgoletne­ga predsednika A RK Vega iz Sevnice ter ta­jnika samoupravne in­teresne skupnosti za obrambo pred t očo v osrednji Sloveniji. Po beseda h M arja na Z i­dariča, ki je medtem izdal knjigo o osnovah raketne tehnike, bo zveza poslej v še večji meri skrbela za ra z­mah astronavtsk o- ra­ketne dejavnosti , za kar je zlasti mcd mla­dino in v vrstah JLA veliko zan imanja .

Načrtujmo stvarno Leta lska sezona je že v drugi pol ovici

leta, zato ni odveč, da vse samoupravne struk tu re č l anic ZLOS o pozorim o na pripravo načrta za leto 1985. Do konca septem bra mora ZLOS izdelati celo tni plan za leto 1985 in ga oddati T KS Slove­nije . V mesecu .a vgustu b o PS ZLOS raz­pravljalo o te m p lanu in ga tudi sp reje lo. To pome ni , da moraj o tudi č l a nice sprejeti svoj pl a n strokovne in športne akt ivn ost i za naslednje letodo tega roka. V tej zvezi sm o vam že pos la li dopis, k i se nanaša na morebitne vaše kandidature za repUb liška, zvezna in mednarodna tekmovanja, o k-ateri h bo razprava na 2. sej i PS ZLOS. Pri izdel av i in obravnavi planov pa vas o poza rjamo na rea ln o na­črtovanje. Plani ne smejo vsebova ti samo želja, t e mveč morajo temeljiti na vaš ih realnih prihodkih v letu 1985. Ekonomska situac ija je iz dneva v dan vse težja , kar vpliva tud i na č l a ni ce ZLOS. Družbena sredstva za to de­javnost bodo stvarno vse manjša . Cena gor iva bo znaša la preko 120.- din za kg. Tudi druge da ja tve se bodo povečale. Se več bo treba ustvariti lastni h sredstev, če bomo ho teli u resničiti predviden n ač.rt iz leta 1984. Odgovornost za realno pla ni­ranje, ki mora b1iti finančn o po krito , leži na upravnih odbo rih in ne na upravnikih kot je praksa v nekaterih letalskih šo lah. Tudi č l ans t vo mora sodelova ti pri izde­lavi tega plana . Vsak akti ye n letalec a li

pada lec mora vedeti svoj p lan na leta a li skokov in kolik o to stane . Aktivno mo ra sodelova ti tudi pri reševa nju po kriva nja te h stroškov za njegov na let od nosno skoke. Le s takšnim pristopo m k izdelav i pla na, bo moč zagotoviti rea ln ost p la ni­ranja , ki bo im elo materia ln o osnovo. Vse os talo bodo le hišne številke, ki lahko pripe ljejo o rgani zacij o v težke fi­nančne posledice. Zato apeliramo na vse predsednike in sekretarje č l a ni c ZLOS, d a se oseb no zavza mej o za takšno in pravočasno izdelavo načrta za leto 1985.

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

AEROMITING IN JANJCKII Letošnja največja letalska prireditev

pri nas bo proslava ob 40. obletnici partizanskih letališč v Beli krajini. V velikem aeromitingu na letališču Otok ob Kolpi bosta nastopila ZLOS ln VOjaško letalstvo s svojimi najučll'lko­vitejšimi moštvi. Ker smo obširnejšo informacijo dobili šele med tiskom te številke, je nismo mogli objaviti, pač pa vabimo vse letalce na to enkratno srečanje. Letališče Otok bo urejeno za sprejem vse male avljacije, celo motornih zmajev. Belokranjci gost­oljubno vabijo in pričakujejo močne delegacije iz vseh klubov. Več lahko zveste v pisarni ZLOS v Ljubljani (tel.: 061-222-504) ali pa pri sekretarju AK Bela krajina Franciju Starlhi (Iskra, Semič, tel.: 068-56-000 Int. 273)

Enega izmed najbolj ohranjenih veteranov - novomeŠkega polikarca YU-CJT je vojska prodala tujemu kupcu za 30.000 zelenih dolarjev (hm, to je s šticungo menda stara milijarda !). Domačini, ki so ga razstavili in vkrcali v železniški vagon, so se po dobrih petindvajsetih letih seveda z otožn imi srci in lepimi spomini takole poslovili od prijaznega garača pred njegovo dolgo potjo v Avstralijo. Edina in skromna tolaŽba jim je obljuba, da bo tam še dve leti letel z našimi oznakami... (Foto: Mirko Vesel)

str. 4

str. 10

str. 12

str. 26

str. 30

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XIV * JUNIJ-JULlJ * ŠT. 6-7 Za ta prvi poletni junijsko-julijski snopič se je gradivo natekalo na­

tančno do 6. avgusta, ko smo lahko. "zaključili redakcijo" in ugotovili, da ga je celo preveč. Nekaj obljubljenih prispevkov smo morali celo odložiti za zadnji poletni snopič, ki bo tako menda lahko prej zunaj! Ceprav današnja dvojna številka kar poka od športnih rezultatov, smo le našli štiri strani tudi za najzanimivejšo letalsko kupčijo Slovencev od kralja Sama sem. Preberite na naslednji strani! - Druga eskadrilja NOVJ, ki ima domicil na Dolenjskem je slavila lep jubilej - o tem por­oča Jure Pestotnik, vse drugo pa so prvenstva: od republiških do državnih, od mladinskih do članskih, od jadralnih , motornih in rake­tarskih do zmajarskih, modelarskih in padalskih. Prav, imamo vsaj

..3 zmagovalce in tabele! Pa vendar pogrešamo bolj soč ne in doživete prispevke, včasih celo skromne fotografije šampiona ne moremo do­biti. Ce se ne znamo ali pa nočemo predstaviti javnosti niti v lastnem glasilu, potem tudi od drugih ne moremo pričakovati kaj več pozornosti. Se bomo morali že sprijazniti s tem, da nismo fuzbalisti! Nekatere naše panoge (tudi temeljne, kot modelarstvo!) se po celo leto ne oglasijo v KRILIH, nekateri klubi o svojem delu strogo molčijo, kot da gre za največjo vojaško skrivnost, nekateri naši strokovnjaki samoljubno ti,ščijo svoje znanje in izkušnje zase, nekateri ... kaj bi na­števali! - Da he bomo v teh brezskrbnih počitniških dneh čisto poza­bili, da k letalstvu že dobro dvesto in eno leto sliŠijo tudi baloni, pona­tiskujemo na današnji naslovnici čudovito ilustracijo iz knjige o balo­narstvu, ki jo je letos v bogati zbirki letalskih knjig za holandskega založnika natisnila tiskarna Mladinske knjige v Ljubljani.

Kupili smo pet tristodvajsetk 4 7. mladincev v Ajdovščini 24 Letalska pošta 8 20. prvenstvo motornih 40 let pozneje 10 pilotov 26 po 32 letih spet prvak Za padalske kolajne iz Celja 12 v Bovcu 30 Trifunovič - zmagovalec AIR 1984 34 27. JAR 16 4. pokal dneva mladosti 36 Oo zdaj najštevilnejše ... 18 Lista letalskih strokovnjakov 39

k.1:'LIJ Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 ~.~ Revija izhaja vsak mesec , razen julija in avgusta ~~. Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme

. samo avtor fotografije, uporabljane za naslovno stran : 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za

. točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami . Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo , jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo , zmajarstvo in balo-narstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji ~~. Uredniški odbor : Gustav Ajdič, Mirko Bitenc. Stane Bizilj, Janez Brezar. Jože Cuden , Jurij Franko. Dominik Gregl, Belizar Keršič , Leon Mesarič, Jure Mežnaršič , Franček Mordej, Marjan Moš~o!lJglavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc , Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček * Lektor: Jože Mikec -tr Na­slov uredništva: Marjan Moškon , poštni predal 33, 68001 Novo mesto -to Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu na~::>oz neje do 10. dne v mesecu . pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in, tujih knjig. če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami " Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenile. Lepi pot 6. poMni predal496. 61001 LJUBLJANA. telelon (061) 222-504. tekOČi račun pri ZLOS. štev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporOČite upravi revije ter obvezno napiŠite stari in novi naslov. upravi revije sporOČite tudi , če revije ne .prejemate redno o(:; Letna naročnina 500 din. cena posamezne številke' 50~ din 1'; Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto .

tl~

Kupili ---------r----

POTNiŠKO LETALSTVO

Na sliki pod na­slovom levo je v . krogu ena najve- ' 'čjih zanimivosti­"mini stick" ali mi­ni palica namesto običajnega potni­škega krmila. Ma­Ia palica je takore-' koč vgrajena v na­slonjalo za levo (!) roko pilota, zdaj jo menda z uspe-hom preizkušajo na te­stnem A300, časo­pisi pa že pišejo: Airbus leti v 2001 z , mini-stickom!

Razgovori z Airbusom postajajo stvarnejši!

Se kar precej časa nas loči od dne, ko naj bi naša delovna orga­nizacija dobila Airbus 320, ven­dar so priprave že v polnem teku.

Od 10, do 13, aprila so bili pri na strokovnjaki iz Airbus Industrie. V teh­niki in letalski operativi smo imeli z njimi precej dela, Pričeli smo določati specifi­kacijo letala. To je šele začetna faza in počasi bomo z 'usklajevanjem določili, kakšna naj bo končna oprema.

Ustavimo se kar pri potniški :kabini. Naša komerciala posk uša iztržiti iz letala čim več in zato naj bi , imela čimveč sedežev , Za to letalo jih , proizvajalec priporoča 164, nas pa turistične agencije silijo k večjemu številu sedežev, zato je naša želja, da bi bilo letalo opremljeno s 179 sedeži. To pomeni veliko število po­tnikov, ki jih je treba nahraniti, hrana mora biti pri roki , torej v potniški kabi­ni, zato so stevardese, ki bi želele čimveč delovnega prostora tudi povedale svoje mnenje . Iz tegaje zrasla potreba po štirih kuhinjah . Toaletni prostor kar nekako spada k dobri kuhinji, Upajmo, da bosta , dva dovolj,

Sedaj pa je treba v preostalem prosto­ru razporediti sedeže. Z razmakom 30ali

~e'LI' 5

31 inčev med sedeži bi jih spravili želeno količino v kabino. Treba pa bo izbrati primerne sedeže, da udobje potnikov ne bo trpelo. Novi sedeži dovoljujejo raz­mak samo 29 inčev,

Na slabše opremljenih letali ,:·j~, je treba potnike peljati v kabino po sl'Jpni­cah . DC-9 vozi stopnice s seboj .n je z njimi dobro opremljen, A kaj, ko ima A 320 tako dolge noge, zato morajo biti stopnice daljše, zato so tudi težje in mnogo dražje. Težo plačujemo na vsakem letalu tudi z gorivom, 250 kg, kolikor tehtajo stopnice, ni zanemarjati. Po nekaterih podatkih stane vsak kilog­ram, ki se vozi z letalom, letno blizu 60 dolarjev. Zato je treba dobro preudariti, kje bomo leteli in kolikokrat bomo up­orabili stopnice. Morda je letališki servis cenejši')

Izbor instrumentalne opreme je v le­talskih družbah različen. Pri določanju te opreme so sodelovali tudi piloti . Novo letalo bo popolnoma novo tudi po tehnologiji, vendar je našo miselnost kar čez noč včasih težko spremeniti . V novo !loto posk ušamo morda kaj potegniti iz stare. Na stari !loti pa smo si nabrali precej izkušenj, ki nam pridejo prav v posebnostih našega letenja in jih ne kaže zavreči,

Tudi to, da imamo težave z vzdrže­vanjem. z rezervnimi deli in njihovim pošiljanjem, ne smemo zanemariti,

ADRIA, kot zanesljivi kupec A320, je med prvimi naročniki dobilatud'i maketo novega letala v sv­ojih barvah (Foto: Andrej Sraka)

"DELITEV DELA" med proizvajalci A320

A 320 PRODUCTION SHARING

1. Aerospatiale 2. Deutsche Airbus 3. British Aerospace 4. CASA 5. Belairbus 6. CFMI

PA SE TO Naš osrednji ktalski

prevoznik kaže zadnje čase živo domišljijo . Pokg razreda adriatic je izumil tudi new time. Takok pa gre ta reč: danes k u piš le­talsko vozovnico za jutrišnjo vrnitev iz Be­ograda v Ljubljano in napišejo ti po že lji polet ob 9.30 dopoldne. Takšen je pač v uradnem redu po letov. Ko pa se pojaviš na letališču, te­ga poleta seveda ni kjer ni, marveč se ponuja z opombo "promena vre­mena" oziroma po a n­gleško kot "new time" naslednji let ob 11.20. Zmotno pa bi bilo mi­s liti , da bo letalo zares poletelo ob 11.20. Ko vstopiš skozi zadnja vrata izhoda številka 9, šele vidiš, da se­maror kaže uradno uro odhoda 12.15. Am­pak nikar ne misli, da boš ob tej uri poletel. JalOV new time je pač svoboden čas : leti, ka­dar leti. če sploh kti .. .

(DELO. 25. 7. ~4)

Za primer naj navedem. če bi izbrali samo digitalni računalnik za vodenje leta, ki se pokvari, kako naj čimprej pošljemo rezervnega? Zato smo se odl­očili za dva. DC-9 super gO mora imeti dva. A 320 pa ima poleg tega šc dva ločena računalnika za povečanje sta­bilnosti leta la v zraku.

Ta računalnik je sploh nekaj posebne­ga . Za lažje razumevanje vam lahko povem zgodbico iz dobrih, starih časov, ko so se ljudje šc prevažali s ~onjsko vprego po svetu. Konj je sam vedel, po kateri strani ceste naj hodi in voznik gaje usmeril le tedaj, če je bilo treba zaviti v drugo ulico. Pa so prišli "nesrečni" avtomobili in letala, ki jih je treba stalno voditi in nadzorovati, da se izognejo ne- . sreči. A 320 pa je kot lepo vzgojen konj, ki ve, kako mora leteti, da bo prav . Pilot naj bi mu dajal le navodila, kam naj leti .

To letalo ima še eno posebnost, ki pa ni zadnja. Ostale bomo že še spoznali. Na letalih, ki so sedaj v rabi, upravlja pilot s krmilnimi površinami mehansko.

Te spajajo s komandami ali snopi žic. Pri avtomatiziranem letenju so nanje vezani elektromotorni pogoni . Na novemictalu pa so povezave električne, Ic dve koman­di sta ostali mehanski, da bi letalo lahko pristalo tudi, če bi električno napajanje v

celoti odpoveda lo . To pa je pra ktično skoraj nemogoče.

Šc bi lahko našteval posebnosti nove­ga letala . Upam, da se bodo tudi ostal i, ki imajo opravka z .;rojevanjem " naše nove llote . oglasili s svojimi prispevki . Tako bomo vedno bolj in bolj spoznavali novo letalo in mord a ga bomo dočakali bolj pripravljeni, kot smo bili doslej .

Cockpit A320 - prava pisarna z mizo Cockpit letala A320 je najbrž največja prelomnica v Oblikovanju in opremljenosti potniških letal. Kontrolnih palic z volanom, nameščenih v sredini, ni več.

Namesto njiju sta sedaj kontrolni palici, visoki kakih I S cm, vgrajeni ob stranch v ročne naslone sedcžev: levi

sedež bo imel palico na levem naslonu, desni pa na desnem. Takšna izvedba je mogoča , ker ni več mehanične povezave s krmilnimi površinami, ki so bilc sedaj vezane na kontrolno palico - to so bila krika in višinsko krmilo.

POTNiŠKO LETALSTVO

Iz Mostarja vrata za kanadska letala

Oin.:kt\lr delovne Of­

ganizacije Soko-Vaz­dulwplovstvo Milenko Peješčic in pod predse­dni k za proizvodnjo pri kanadski druž.bi [)e HaviJland Robert M<:Col sta v Mostarju podpisala sporazum o poslovnem in tehniškem sodelovanju. Mostar­ski proizvajale<: letal bo izdelova l vra ta za zasi lni izhod v nowm kanadskem potniškem letalu dash X. Prvi spo­razumje .. vreden" sko­raj mi lijon kanadskih dolarje v.

(Tanjug)

Nižje cene Po pogodbi. k i sta jo

podpisali britanska in ni zozemska vlada . so letalske družbe znižale CC Ile vozovnic Ila pro­gah med obema dr7.a­va ma.

'~ Ch •• ,.r

~.'?; Bristol

• ,IUah A.r •• p.ce •

'Namcsto tcga pa so v letalu A320 tc površinc clektrično vodcnc. Pomožnc mchanskc zvezc pa so šc vedno med pedali za smcrno krmilo in smernim krmilom tcr kolesom za trimanje in višinskim trimerjem, ki omogočajo pristanek letala v slučaju, če na nj e m odpovc vsa elektrika .

Mini kontrolna palica je že bila testi rana na Airbusu A300. letalu. prirejenemu za demonstriranje ln testiranje . Pet pilotov iz uprave za civi ln o letalstvo in tudi nckaj drugih iz letalskih družb naročnic. jc žc Ictclo . s tak o oprem lj~ letalom. Njihove izjave so bile zclo pohvalnc .

Kapitan Gucnzel. cden najbolj izkušcnih airbusovih pilotov pravi . da mu jc zelo všcč letcti z mini kontr'o lno palico. vcndar ta sistcm šc ni dovolj izpopolnjc n. Vprašanjc jc šc. kako bodo palici povezali mcd scbo.j .

Tridcsetcga marca jc rcvija Intcrav ia o.bjavila. da sta palici šc vedno. mcd scboj ncpo.vcza ni in da bo avtomatski sistcm za vodcnjc letala reagiral na zadnjo. logično komando. katercgakoli pilota .

Nekaj pomislekov jc bilo. ČC bo leva kapctanova roka .Iovo lj občutljiva za prccizn o vodcnjc letala. Vendar je podobno tudi v klasičncm cockpit u: v najbolj kritičnih fa zah leta. mcd pristajanj.:m in vzletanjcm.

"'---, , ,

---'

, . I

I

Posamezne sestavne dele airbusov vozijo kooperant je s posebnimi letali transporterji v Toulouse na montažo

fClefL4 7

ima levi pilot v kabini desno roko na ročki za moč. levo pa na krmilu. Nckateri piloti so sc pritoževali, da pri stransko vgrajcni palici ne morcjo za menjati roke na krmilu. toda s kontr~lno palico pilot samo posrcdujc vhodnc podatke v avtomatski sistem za vodcnjc letala. in ko jc mancvcr opravljcn. pilot lahko odmaknc roko od palice. Uprav ljanjc s palico jc lahko. Da sc Ictal o zarotira za I~ '? na VR. jc potrcbnih 5 kg/ cm ' pritiska na palico.

Pač pa .Ic odstranitcv ccntralno namcsccne kontrolne palice dopustila nov pristop k instrumentalni urcditvi Airbusa. Elck tronski instrumcnti. ki dajejo podatkc o letu. so s tcm lahko namcščclll hor izo ntalno . motorski instrumcnti pa so razvrščclll vcrt ikalno na centralni instru mental ni plo§ . Šcst enakih zaslonov na katodni ža rek (CRT). vel ikosti 7.25 kvadratnih inčc v. dajejo pilotu vse potrebne podatke o letu . pilot pa jih lahko prcklaplja il. enega zaslona na drugcga . AJ20 bo lahko poletel z enim pokvarjcnim zaslonom . s tem . da bodo ostali zasloni delovali tako. da bosta oba pilota la hk o videla vse pa ra met rc.

Šc ena novost je . Cockpit bo mogočc oprcmiti z mizicami. ki se jih lahko preklopi pod instrumentalni pancl. Na njih bo dovo lj prostora za na vigacijske karte. Drugače pa je AJ20 popolnoma električno upravljivo letalo (lly-by-win:) . Kot jc že omc nj.:lw . mehanskih zvez med krmil'nimi vl.vodi ln krmili nI. Kontrolne napravc imajo vlože ne take zakone. da pilot nik o li nc more pn: lwra či ti dovoljenih omcji tev . določcnih za strukturo ali za motorski rcžim delovanja. Letalo nc bo imelo a\·top ilo \a. kot ga poznamo v današnjcm smislu. ampak bo ta funkcij;t le del delovanja avtom'a tskcga sis tcma za vodenje letala. Ta sistcm bo scstavljen iz dveh sctov podvo.jcnih rač un a lnik ov. vsak od njiju bo nadzoroval določena področja in do skupne napake ne more priti.

Kot vidimo. bo to res letal o prihodnosti in ČC ga bomo hoteli vzdrževati. se bomo mo rali na nj strokovno pripraviti. Morda .le že malo pozno, saj v tehniki komaj pokrivamo dosedanjo 11 0 to s tem štcvilom ljudi . Pa nc sa mo to: treba bo nabavi ti tudi opremo za vzdrževa nj e tako moderne te hno logij e. Tokrat samo i zv ijači ne bodo dovolj.

Baklo

81A o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI Inexova dasha dobro zasedena

Letali dash-7, k i ju ' je Incx Adria kupila in prejela ti k pred zače­tko m XIV , ' zi mskr,h olimpijskih iger , sta do ko nca junija vzleteli 525-krat, 'bili v ,zraku 636 ur, pre lete(,i 170 tisoč kilometrov in pre­pelja li 15.544 potnikov. IAA ima zdaj več kot 70 zračnih povezav (let z das ho m d o večjega l etali šča , kjer po tn iki presto pajo na medna­rodne proge), ki pa jih bodo že to jesen še po pestrili . IAA se po­gova rja z ust reznimi mednarodnimi letalski­mi o rganizac ijami in bo z uveljav ljanjem zi mskega voznega re­d a odprla proge Sara­

, jevo-Ljubljana, z Br-nikov pa do Munchna, Ziricha in Mila na . Naj­bo lj zasedena sta ta čas dasha, kada r vzletita iz Mostarja. Vozovnice proti Beogradu in Za­grebu so tako re koč razproda ne, na drugih progah (rednih in ča r­terskih) pa število po­tnikov narašča (zdaj so leta la na teh progah zasedena 58-odstotno ), ka r je bilo tudi priča­

kovati. Po tniki se šele privajajo na novo pre­vozniško ponudbo. Na­kup teh dveh ka nad­skih leta l je že dokazal, daje bila dos lej ponud­ba naših leta lskih prev­oznikov z manjšimi le­ta li pomanjklji va.

Varnost v zraku

(Po DELU)

Severnoat lantske le­ta lske linije so naj­varnejše na svetu , je iz­javil predsedn ik o rga­nizacije mednarod ne­ga civilnega leta lstva Asad Kotaite. Po nj e­govi h besedah je ra­da rski sistem na te m koncu sve ta brezh iben in da pri tem ni treba ničesar spremen iti .

Predlog za razmišljanje in ukrepanje

Kol d~/egal Z LOS sem na skupščini V.')·.1 dne /26. 4. 1984 111 ed drugim razpra­vljaltudi10 šlevilu letaYskih šol v VS.I. kije vseka,k Cf1 predimenz, ionirano glede na šle­vIlo akti nega čla~sl va in jih je pOlrebno šlevi{čl1 zmanjš(/1! .'frenutno jih je preko _~O. Ce)ih ne bomo ~al;lli. nas bo v 10 prisili­lar:!r,dl;lOl1lska siluq~iija že v: lelu 1985 qd,,6.I!lp 1986. RešireV'problema paje zelo (l"o.Hl/vna. ZK PZ nay;~redPiše nove nor­/Iqli v!' za regislracijo '; elalske šole. ki mo­r'ajppili oSlrejši od se Janjih in zajeli ludi uči!lijce s sodobnimi uč~ imi pripomočki za leorelJki pouk. Vse letalsk e šole. ki ne bodo izpolnjevale pogojev po novih norma­livih pa naj se preregislrirajo v Irenažne cenIre za Irenažo pilolov in padalcev z ve­ljavnimi športnimi dovoljenji. Ti cel1lri naj bi delovali na amalerski osnovi brez profe­sionalnega upravnika in mehanika, ki letno slanela cca 1.000.000 din. Vodili naj bi jih amalerji - učilelji. Za ta denar bi li ('('Il Iri odnosno njihovi piIoli leleli celo lelo. Mislim, da je pOlrebno takoj ler učinkovito reševali la problem na ra vni f ederacije in ga ne prepuščali slihiji. ki bo naredila svoje s ležkimi ekonomskimi posledicami. Z L OSje v lelu 1983 pOlrebo­vala za OD z dajal vami za profesionalno zaposlene kadre 15. 106. 113 din. od TK S paje prejela le 10.927.857 din. V lelu 1984 bodo sredsI va TKS za lO dejavnosI .fe ma­nj.iia. OD z dajal vami pa se bodo povečali za cca 40%. Mislim. da je vsak komentar odveč in da j e sk rajni čas. da ludi v LZ.I preidemo od besed k dejanjem. sicer bosla čas in slihija naredila svoje ludi na podr­očju letalskega .fporta.

M oj k rs tni let

MIRKO BITI:'NC Ljubljana

.le kaj lepšega. kOlleleli v pro.I'lranosli neba in ob čudovali svel pod seboj?

Težko j e opisa li občulke. ki le pre­vzamejo ob jadranju z lelečo plico. Kljub lisočim besedam. ne najdeš USlrezne.

N d lelo je ljudi. ki bi ho leli videli zemljo z vi.fav - jaz med njimi. A nekaj je le res - nikar ne dovolile. da bi vas lelenje pre­vzelo. kajli. ko se lo zgodi. ne najde,\' pOli za vrnilev. Postali bosle-Ielalsk i mački. Morda sem jaz eden izmed njih. saj mi je po k rslnem lelu pOSlalo jasno. da so me le­lala zasvojila.

Bil je prvi april. Sonce se je vZlrajno sk­rivalo za sivo kopico oblakov. ki so se zbi­rali na nebu. Prijalelji so mi obljubili. da bom lahko poskusila leleli. Trdo sem bila

prepričana. da ni prvoaprilska šala. čeprav so se že smejali na moj račun.

Od.fli smo na "naše" lelališče v Ajdo­vščino. Med pOljo smo priliskali nosove na .fipe in se prepričeva li. daje oblakov vedno manj. Tiho sem upala. da bo pihal zahod­nik in pregnal njihove črede. Res je začel pihali - lorej je ludi usoda rekla "da" mojemu letalskemu krslu.

Odprli smo hangmje in pripravili letala. Bilo j e prvič, ko so me ob pripravah pre­v.zemali čudni občulki: začulila sem. da mi le leče plice pomenijo več. kOl sem mislila in me z odprtimi rokami vabijo v kraljes Ivo neba iskali popolnOSli. ki j e na zemlji ne najdem.

Ob pisanju lelov me je prevzemala bojazen. da so lovariši pozabili na obljubo. Toda ve/jela sem v njihove besede. zakaj velik okral so mi pokazali. kaj pomeni "bili njihov"- in jaz sem bila.

Opazovala sem zahodno ok o neba. ko me je predramilglas: "Pripravi se!" Nekdo mi je podal padalo. ki se je v Irenulku znašlo na mojih ramenih in Slekla sem k blaniku.

Stal je na vzlelni slezi lel' čakalna varne rok e jadralca. ki ga bodo zopel odvedIe k soncu. v njegov dom. Pred seboj sem videla le silhuelo učilelja. lov. Slegovca. in zem ljo. ki se je vedno bolj oddaljevala. Nekje v moji notranjOSl i se je pojavil dvom: "ali res želiš leleli?" ln odgovorila mu je pridiga mame: "ostani na zemlji. " Le kaj i.fče.f v vi.favah?" "Ne. lelela bom. "sem si odgovorila in pobožala bIan ika. Zdelo se mije. daje letalo lo čUlilo in me sprejelo v za ve Ije.

Pod seboj sem opazovala zemljo. Ve­likokral setl! si j o predstavljala z zraka. loda tak o. kakr.fna j e bila sedaj pred menoj. ne . . ')·II ·njene hiše. razprosIrti lra v­niki. njive. gozdovi. zasnežena drevesa .. ..

Zavidala sem plicam, Ik arusu. Šele se­daj sem raumela vzdih I': "Rad bi lelel kOl plice!" Že/ela bi ostall-Iukaj - za zme­raj. V ,\'Vel "sanj" j e prodrl glas učil elja : "HoJ lelela?" "Da. " sem brez premisleka odgovorila in prijela za palico. Bilje Ire­Ilul ek . da spoznam skrivnosli letal. Moja misel se je zlila z lel ečo plico injadrali sva skupaj nad Ajdov.včino. izvirom Hublja. Razkrila mi je ,ve zadnje lepOle vi.iia v. jadranja.

"V redu, sedaj poskusi zavoj. " mi je dc­jallov. Slegovec in razložil. kako naj ra v­nam. Upo.vlcvala SC I1/ navodila in naredila prvi zavoj. V lem IrenUlku sem pozabila na vrnilev in krulo resničnosllanejiopolnosl. s kaIcI'o se borim na zemlji. Z ivljenje je pOslalo neminljivo in nekje daleč so misli sonca vpadalc v oblake la se zopel vračale.

"Vrnila se bova v u mo". mije povedal učilelj: "K ol opora naj li ho hi.iiica na kuc-

mA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI Sporazum med ZRN in NDR

Letalski družbi ZR N emč ije in Nemške demok ratičn e republi­ke Lufthansa in Inter­f1ug sta se sporazume­li. da bosta v času lei­pziškega sejma. ki bo od 30. avgusta do II. se ptembra. organizira­li skupne polete med država ma. Po spora­zumu. podpisanem v navzočnosti vzhodno­nemškega ministra za transport dr. Otta Arn­dta. bo uvedla Luft­hansa v tem času dire­ktne zveze med Frank­furtom in Leipzigom. InterIlug pa bo orga­ni ziral polete iz Leipzi­ga v Dusseldorf. Ham­burg in Stuttgart. Pred­stavnik Lufthanse je sporoči l . da namera­vajo skleniti podoben sporazum tudi v času leipziškega pomladne­ga sejma 1985. Po tem sporazumu bodo Luft­hansine vozovnice ve­ljale za InterIlugove polete in obratno. Kot je izjavil predstavnik za hodnonemške druž­be. ta sporazum ponu­ja možnosti za uvedbo rednih poletov obeh družb mcd državama, česar doslej ni bilo. Zahodnonemški drža­vljani so morali na primer potovati naj­prej z letal om do Za­hodnega Berlina. od tod pa z vlakom ali avtobusom do Berlina o .istran meje. kjer so se lahko vkrcali na eno od Interllugovih letal.

(UPI)

Iju ". Iz varnih rok neba me je ugrabila re­:mičnost in vrnila sem se na zemljo. v umazan vsakdanjik.

JadraIci so me radovedna spraševali. kako j e bilo. Nisem vedela. kako naj jim opišem občutke. saj v.endar sami vedo. da ni ustreznih besed. Cudoviti trenutki os­tanejo zaprti v duši pilota in nihče ne ve zanje. doklej- sam ne poskusi.

Nekateri bodo pomislili. da je vse sku­paj le še ena prvoaprilska šala. zame pa je le prelepa resnica. Pridite. nebo nas vabi!

Še zapis v spominsko knjirto: . ' KRSTNI LET - I. 4. 1984 Letalo: Blanik 5353 Učitelj: tov. Stegovec Srečko Kraj ja dra nja: Ajdovščina Stari: 15 h 13 min Pristanek: 16 h 27 min Trajanje: 1 h 14 min

IRIS SILIČ Nova Gorica

Osnuj mo letalsko meteorološko knjižnico

V pogovoru z letalci, ki bi si radi po­globili znanje meteorologije, sem opazil, da je tovrstne liter:ature (še posebej na področju jadralstva) pri nas ze lo malo. Le redki so srečneži, ki posedujejo ka­kšno strokovno knjigo, pa še pri njih je skorajda pravilo, da jo redko vzamejo v roke.

Ker v zadnjem času knjig s tega podro­čja pri nas ni več mogoče dobiti, sem na zadnjem sem inarj u ZLOS v Portorožu dal idejo, da osnujemo centra lno letal­sko meteorološko knjižnico za Sloveni­jo, ki naj bi imela sedež v Meteo centru l eta li šča Brnik.

Z njo naj bi omilili pomanjkanje knjig in izkoristili vse knjige, ki danes marsi­kje zaprašene leže na policah.

Zato naprošamo vse, ki imajo doma kakršnokoli knjigo s področja meteoro-

Uradni list SFRJ št. 20120. 4. 1984) - za vse prošnje din 16,00, za rešitev prošnje din 60,00 (skupaj 76,00 din v držav-nih kolekih). .

V veljavi ostane še vedno določi lo oprostitve taks za orga­nizacije LZ.J, ki prijavljajo svoje športne manifestacije

\.. (tekmovanja, mitingi) ZUKL. ~

logije - pri tem ni važno koiiko je stara in v kakšnemjezikuje napisana -najjo pošljejo ozr. prinesejo v Meteorološki center na l etališču Krnik .

Pri tem ni potrebno , da knjiga strogo obravnava samo področje meteorologi­je. Lahko je poljubna knjiga s področja leta lstva , v kateri je samo en del ali po­glavje posvečeno meteorologiji - kot npr. knjiga Vazduhoplovno jedriličar­stvo in podobne.

V~i bo prispeval (podaril) kakšno knjigo bOI vpisa n v posebno knjigo kot ustanovni č lan knjižnice.

Režim dela knjižnice bomo objavili naknadno, osnovno vodilo pa je, da bi bile. knjige na volje kar največ zai nteresi­ra ntm.

MIRAN FERLAN Meteo center

letališča Brnik

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase politjajte ni na­slov uredhištYa: Marjan Molkon, OO p. 33, 68001 NOVO MESTO. .

V AK Celje smo se od l oči li , da izde­lamo manjšo serijo računarjev doleta. Računarji so namenjeni tako tekmo­valcem, kakor tudi tistim , ki se pripra­Vljajo na prve pn: lete. Z račiinarji smo hoteli doseči to, da bi vsakjadralni pilot imel kvaliteten pripomoče k za letenje in z njim dvignil raven svojega letenja in znania. Računar ima premer cca 12 cm, tako

da ni prevelik, a vendar ima dosti veliko in kvalitetn o ra zdeibo. Narejenje iz plas­tične mase. Tisk na plasti ki je kva li·teten , ta ko da ni bo jazni , da bi se brisal.

Z račun a rj em je mogoče i zračunavati vrednosti za sledeča jadralna letala :

DG 100 Cirrus 75 CL. Libelle Janta r st. Pilatus B4 Cena ko mplet a je 1.200 N din. Računarj e jc moč naroč iti na naslov-

A K Celje, p. p. 16. 6300() Celj e

Spomenik, ki ga je oblikoval sevniški kipar Rudi Stopar sta odkrila nekdanja komandirja oddelkov Miloš Marinovic in Borivoj Majcen - na sliki v naslovu: nekdanji pripadniki II. eksadrilje NOVJ v svečani vrsti

40 let • pozneje

28. in 29. junija 1984 je bila v letalski enoti polkovnika Zvonka Kramarja svečanost ob 40. letnici ustanovitve II. eskadrilje NOVJ. Ta letalska enota proslavlja ta dan kot svoj praznik.

II. eskadri lja NOVJ je bila ustanovlje­na 1. julija 1944 v Beninu pri Benga/.iju v Libiji kot No .151 Yugoslav Squadron RAl · inje bila v sestav i 2XI britanskega winga balkanskega letalstva (Balkan Air hHl:e). II. eskadrilja je imela v svoji ses­tavi 16letalllurrican IV RP.lskadriljo so sestavl.ia li JugoshlVani: IX oricirj~v, (,.1 podorici rjev in 164 voja kov, od tegaje bilo 24 pilotov. Komandant squadrona je bil kapetan Cenic Aleksander , koman­dir A oddelka kapetan Marinovic Miloš, komandir B oddelka J61'ranjo, pozneje poročnik Majcen Branivoj.

IX. jUlija 1944 je I. lctališča Kanc v ita­liji i/.vršen prvi bojni polct nad ozellll.iem .1 ugosla vij e, da bi kasneje eskadrilja do konca vojne izvrševala !)ojne naloge z le­tališč na otoku Visu in Skabrnjc pri Zad­ru. Eskadrilja je borbenodclovala na na­šem ozemlju pri čemerjc z uspehom pod­pirala operacije naših enot, II. korpusa NOV in POJ, kasneje od marca 1945 1. pa IV. Armado. .

JUBILEJI

Polkovnik Zvonko Kramar odpira razstavo v domu JLA v Brežicah, levo: znani poskusni pilot Tugomir Prebeg

Zlato plaketo VL in PZO je letalski enoti polkovnika Krama­rja v imenu komandanta vojnega letalstva izročil general­major Ivan Hočevar

Priznanje in plaketo je med drugimi prejel tudi Marijan Božič iz Brežic, komisar prve pilotske šole II. eskadrilje NOVJ

Končalo se je s tovariškim srečanjem (zaradi dežja) kar v kaponirju in seveda z obveznim in slastnim vojaškim pasuljem

rere,u, 11

16. maja 1945. 1. 1. inIl. eksadri lja NOV.J izs top ita iz sestava R AF. iz eskad rilj p'a je us ta novljen Prvi lovsk i po lk v ses tavi Jug . voj. letalstva .

V J 19 vojni h d ne h jc II. eskad r ilja NOV.J dosegla pomc m b ne uspe he in t udi imela svojc Žl' tw. iz borbcnih poletov se niso vrni li pi int i: pomčnik Vnuk Sta ni ­s lav. I.astav ni k Pcšic .J ova. pod poroč n ik Venic Nikola . kapetan Ce nic Aleksa ndcr.

2 1. maja 19X2 so Skupščine občin Brcžice. Krško in Scv n ica v znak pozornosti ob 40. letn ici ustanov itve voj nega leta lstva in pmt izrač n e obra mbc in kot prizna nje enot i in borcem II. eksad­ril je NOV .J ugos lavijI! Ili njihovo ud eldbo in uspcšno vodenje bojev v na­rodnoosvobodi lni vojni pode li li skup ni domici l v občina h Brežicc. Krško in Scv­nic i z namcnom. da se zagotovi in posp­eš u je trajno sod elova n je mcd občina mi v !'osavju in VI' . 5X70 Ccrk lje. k i nad a l juj e

uspcš no delo II. eskadri l je NOV .J ugo-slavije . '

o bojni poti II . eskadrilje NOVJ sta spregovori la genera l major Iva n Hoče­var in polkovnik Zvon'ko Kramar. V imenu do m ici ln ih obči n je eno t i čestita l za nje n praznik pred sed nik SO Brežicc Kambič Mirko. a v ime nu borcev II. cskadrilje NOV.J se je za hvali l ko ma ndir A oddelka Mi lo~ Marin ovic. Pr ipad­n ik o m II. eskadri lje NOV.J so podeli li poseb na pri zna nja in p lake te in odk r ili spomi nsko obeldje del o k iparja Rud ij a Stoparja iz Sevn ice. k i p rikazuje m nogo leta lsk ih kri l. k i se d vigajo v zrak. se širijo in na svoji h kr il ih nos ijo peterok­rako zvezdo.

I'osa mcznim vojako m in starešinam e no tc. pn:dsed n ikom občinski h sku­pšči n . ddovnim organizacija m Posavja so izroči li prizna nja.

Za na jbo ljšega' p il ota e no te je bil pro­g lašc n Marko Bukowc. a za najboljšega mchaniča rja Mi livoje Vas ic. ki sta preje- ' la prchod no zas tavico.

Ob tcm jUbilcj u jc b ila odprta v domu .JLA foto razs tava .. Ustanovitev II. eskad rilje in n jena borbe na pot", v brcžiške m gradu je bi la svečana akade­mija ob prazniku enote, ter tovariško srečanje borcev II . eskadri l je NOVJ, pri­pad ni kov Ietal1>ki h e no t in gos tov.

To srečalije- borcev I I. eskadri lje NOV.J in pripadnikov leta lski h enot pos-taja trad icionill'no. _

Besedi lo in slike: JU R E PESTOTNI K

JADRALSTVO

V Vietnamu novi predpisi o zračnem prometu

Vietnam je sprejel sk lep, da bo svoje zakone o zračnem pro­storu in prometu us­kladil z mednarodnimi predpisi. Kot je spor­očila vietnamska časo­pisna agencija, so se oblasti v Hanoiu odl­očile , da bo v prihodnje vietnamski zračn i pro­stor zajemal ves prostor nad območjem Vietna­ma, njegovimi morji in otoki. Kot poudarjajo, bodo vanj zajeli tudi prostor nad otoki Spra­tli in Paracel , ki so v Južnokitajsk em morju in za katere Hanoi ia t­rjuje, da so ses tavni del njegovega ozemlja.

(Tanjug)

Organizacija 29. prvenstva v jad­ralnem letenju, je bila zaupana AK Rudi Čajevec iz Bimj"al uke v času od 6. - 16. junija 1984. Od desetih možnih dni,~ je bilo mogoče izpeljati samo 5 hitrostnih preletov.

Letošnje državno prvenstvo je bilo za­nimivo, saj je letos Banjaluka, kakor lani Slavonski Brod, organizirala tekmo­vanje prvič. Tako se je večina tekmo­valcev seznanjala z novim okoljem šele prvi tekmovalni da n. S tem je odpadla prednost "domačega terena" in so tako imeli tekmovalci enake pogoje za čim višje uvrstitve. Pred tekmovanjem je bilo vprašanje, ali se bo letelo tudi proti jugi v bosanske hribe, vendar seje kmalu izkazalo, da so vse discipline usmerjene bolj proti severu, saj je v teh smereh naj­več možnosti za zunaj letališke pris­tanke . Tekmovalci z navigacijo niso ime­li posebnih težav, saj je na območju kjer so leteli, nekaj markantnih točk. Nekaj km severno od letališča se začne viti v smeri zahoda mogočna Kozara. Severneje

Dviganje državne zastave ob začetku prvenstva

.ie Sava, avtocesta Zagreb-Beograd in še dlje na sever se vije Papuk , ki je večini tekmovalcev poznan že z lanskoletnega državnega prvenstva.

Največ težav v letošnji sezoni imamo jadralei z vremenom. Organizatorji leto­šnjih jadralnih tekmovanj niso imeli sreče, saj niso realizirali niti polovico pla­niranih tekmovalnih dni. Druga težava je pa še vedno naše vojno letalstvo, s katerim še vedno ne najdemo skupne besede.

Letošnjega državnega prvenstva se je udeležilo 34. tekmovalcev jz 'vseh repu­blik in pokrajin , razen Crne gore in Kosova . Od favoritov, katerih je okoli 15, letos ni manjkal nihče . Največ se je pričakovalo od reprezentantov, ki so tekmovali na evropskem prvenstvu v klubskem razredu v Lescah in še nekate­rih drugih . Kerje krog favoritov velik, je znano pravilo, da ni potrebno imeti visoke dnevne uvrstitve za končno visoko mesto, ampak vsqkodnevna_ uvrstitev pri vrhu, s tem da se ne naredi bistvene napake. To pravilo se je iz­kaza lo tudi leto s. Lanskoletni prvak Thaler, letošnji evrops~i prvak v klub­skem razredu Simene, Starovic, Medič, Čerin so naredili le eno večjo napako in boja za najvišje mesto je bilo konec. Zato pa' so s sofidntmi dnevnimi uvrstitvami iz dneva v dan nap[edovali navzgor Stari­ha , , Peperko, Ziva Frenc, Kolarič, Primer za to je Stariha, ki se v dnevnih uvrstitvah ni plasiral nik oli med prve tri,

ICFefL.414

Tudi Avstralec kmalu v vesolje

Na naslovnih straneh časo pisov in v najbolj pomembnih oddajah radia in televizije so objavili. da bo kmalu v vesolje poletel tudi prvi Avstralec. Pravzaprav gre za ameriškega zna­nstvenika Paula Scul­Iyja Powerja. oceanog­rafa. ki se je rodil v Sydneyu v Avs tra lij i in ki je kariero nadaljeval v Ameriki. kjer je lani dobil tudi državljanstvo. V veso lje bo po letel predvidoma oktobra. kot je sam izjavil . pa bo vze l s seboj tudi avstra lsko zastavo .lu­žnega križa. ki jo na­merava po vrnitvi vrni­ti premieru Hawkeju in svoji .. ~tari domovini".

JADRALSTVO '0'

na koncu pa zasedel 3. mest(t . To je dobro izbra na taktika, ki zah es l.ji \'o pripe lje do uspeha. Posebnih prese netf nj ni bilo. Opozoriti velja na Mariborča na Vršiča, ki je na koncu zasedel solidno 9. mesto. Nesrečen slučaj je pra v gotovo Celjan Berginc, ki je zaradi zmede na ci­lju poza bil izvleč i kolo, in se ta ko ustavil slabi h 50 m do ci lj ne linije . Priznali so se mu samo kilometri .

Na prvenstvu sta bili da ni tudi dve da­ljši disciplini. Prelet v trikotniku 311S km, ki ga ni o pravil nihče . Mal o preko 320 km sta preletela le Staravič in Medič.

Druga disciplina je bila prelet v trikotni­ku 307 km . To disciplino so o prti-v iIi vsi t~kmova l c i , najboljši pa so bili Simenc, Cerin in Peperko, ki so imeli hitrost preko 112 km / h. Pogoj za zlaci .,C", pa je izpolnilo Il tekmovalcev. Ta dan je bil verjetno najboljši v tem letu za doseganje dobrih rezu ltatov v jadralnem šport u.

(Tanjug) Prireditelji so tokrat poskrbeli tudi za prijetno presenečenje: Tomažu Ber­gincu iz Celja so namenili poseben pokal - za najmlajšega udeleženca

Nekaj besed o novem državnem prva­ku. Franc Peperko sodi med jadraln e pilote , ki letijo že preko 20 let. Aktivno

Generalna uvrstitev tekmovalcev Medalje po disciplinah

1. 09 Fra nc Peperko Ce lje 4161

1. DISCIPLINA hitrostni prel et ti 2. 30 Živa Frenc Zrenjanin 4043

trkotniku 3. S I Janez Stariha Ljubljana 4004

1. Ivo Šimen ALC Bled 4. 119 Igor K o l arič Ptuj 39711

2. Tone Čerin ALC Bled 5. 14 Marijan Medič Ljubljana 3919

3. Miha Thaler ALC Bled 6. Il Vladimir Pfeifer M. Sobota 39111 7. E2 Ivo Ši menc ALC Bled 31177

2. DISCIPLINA hitrostni prelet u Il , LJ T o ne Čeri n ALC Bled 3772 trikotniku 172 km 9. 73 Ivan Vršič Maribor 3743 1. Franc Peperk o Ce lje 10. LP Vojko Starovič Po rtorož 36S11 2. Ivo Šimen ALC Bled Il . 117 Bogda n Lelija Celje 3590 3. Tone Če rin ALC Bled 12. F I Mi odra g Ga to lin Novi Sad 3569

13. BS Miha Tha ler ALC Bled 35 10 3.D ISCIPLlNA hitrostni prelet u 14. Ol Črtom ir Ro jnik Celje 34011 trik ot niku 311S km 15. TIl Nenad Tepeš V. Gorica 3070 1!2. Vojk o Starovic Portorož 16. D6 Brank o Brod nik ALC Bled 29111 1/2 .

v Marijan Medič Ljubljana 17. 93 Tomaž Berginc Celje 2945

3. Ziva Frenc Zrenjanin lil . ZS Goran Ilic Zagreb 21127 19. 13 Stipo Krišto Banjaluka 254 1

4. DISCIPLINA - hitrostn i prelet u 20. 2ll Mita Vukovie Subotica 2536 trikotniku 227 km 21. 24 Dušan Studen Sarajevo 24!l9 1. Vladimir Pfeifer M. So bota 22. RI Ivan Ču bric Rijeka 2463 2. Mi odrag Gatolin Novi Sad 23. llS Marija Letic Subotica 2391 3. Ma rija n M ed i č Ljubljana 24. OS Ivan Filko Novi Sad 22111

25. 03 Vlatko Rihter Novi Sad 2224 5. D ISC IPLIN A - hitrostni prelet u 26. lil Nikola Popovski Bitola 2209 trik otniku 307 km 27. 29 Mil enk o Vranješ Banja luk a 2161 1. Iv o Šimenc ALC Bled 2ll. M7 Ern es t Pušenjak Ma ribor 2093 2. Tone Čerin ALC Bled 29. 63 Zlatko Zemlj ic ?agreb 2060 3. Franc Peperko Ce lje 30. !lI Boris .l anevs ki St ip 1911S

Evropsko letalo ACA

Obrambni ministri Velike Brita nije , Fran­cije, ItaiDe, ZR Ne­mč ij e in Spa nije so se dogovari li , da bodo skupno razvili in začel i izdelovati bojno le­tal o ACA (AgiJe Co m­bat Airccraft). Za ra­zvoj leta la bod o po dogovo ru prispevale Velika Britanija. Fran­cija in ZR Nemčija po 23-26 odstotkov, Itali­la 15-19 odstotkov in Spanija II odstotkov potrebnega dcnarja. Razvoj in izdelavo le­tala so prevzele to­varne MBB (Messersch­mitt-Bolkow-Blo hm) iz ZR Nemčije, British Aerospace iz Velike Brita nij e. Avions Mar­cel Dassauit iz Franci­je . Aeritalia iz Italije in CASA (Co nstrucci o­nes Aeronauticas) iz Španije, ki naj bi po le­tu 1995 izd elale 1.000 leta 1. 250 za za hod no­nemško. 200 za bri­tansko. 150 za franco­sko in po 100 letal za italijansko ter špansko voj no leta Ist vo , 200 pa jih nameravajo proda­ti drugim državam. Cena letala bo 70 do X4 milijonov mark . torej bo evropsko letalo za 20 do 40 odstotKOv dražje od podobnega ameriškega letala F IX Hornet. -

(Po DLl.LJ)

Naročilo stoletja American Airlines

je namč'i1 pri McDonneli Douglasu 6 7 leta IM D­X2 il; podpisal opcijo za nadaljnih )OO letal M D-X2. Ze od prej ima naročenih 33 leta l tega tipa. Vrednost prvih 67 letal je 1.35 milija rd dolarje v. če pa bodo potrdili naročili še na­daljnih 100 letal. bo skupna vrednost pre­segla .IJ milijarde do­larjev. Od naročenih 67letaljih bodo po 25 dobav ili v letih 19X5 in 19X6. ostalih 17 bodo dobavili leta 19X7. l.e­tala bodo o prc mljena z motorji JTXD-217A 111 b;)do imela 142 sedcž.ev. (A))){ lA)

Na zmagovalne stopničke so se povzpeli stari asi: Franc, Živa in Janez

tekmuje že I~ kt. Udekžil se je vcč svetovnih prvenstev . Ima več uvrstitev med prve tri . Letos 'pa je doseg<:i vrh z mestom državnega prvaka. Tak o smo Celjani dobili po J2 letih /Opet državne­ga prvaka .

Organizacija v Banjaluki je bila solid­na . Na začetku je bil o nekaj manjših na­pak , vendar se jc proti konc'lI vse lllTdilo. tako da ni bilo večjih pripomb. Na­skdnje prvenstvo bo verjetno v Sloveniji. Zanj sta kandidata MlIrska Sobota in

Ptuj . NI KO GROBLLNJK

Vesoljska petletka Na.inllvl'jši program ameri ške upra vL' l a

raliskovanje wsolja in acronavtiKc (N ASA) l a na slednjih pet kt prcdvidcva <)X polet()\' I

veso ljsKimi raKctoplani . V tcm OKviru bo \'Cč sto '1Hlšk ih in },c.: l1sk ra znih poklicev soddll­va lo pri izs trelit vah in popra vilih vcsoljsKih ladij. pa tudi v tajnih vojaških raziskava h.

Po programu . sprejctem na za četku junija. bodo ktos l)pravili pet poletov z veso ljskim raKl·toplarh) m. Koncc meseea bo prvič poletel Discovcry. tretji raKetoplan za Co lumbio in Chaliengerjem, četrti l imcnom Atlantida pa septembra prihodnje leto.

Drugo leto bodo dogradili tudi novo vesoljsko središče v vojaški bazi Vanderberg v

Kali!'llrniji. Discll\'CI'y bo petKrat polctel iz Cap C<l11<I\ 'erala. spomla di pa ga bodo preseli­li \: Vandcrh..:rg. cellter. k I ga grade.: ameriške letalske silc: lO. o Ktobra prihodnje let o ga boti" poslak na tajno misijo ameri škega ob­ralllhl1 L'e.a ministrsl\'a.

NAS,\ poleg omcnjenega načrtuje tudi več i /s trdilt..'\ ' I: \Tnpskl:ga \'l'so l.iskl:ga laboratori­ja Spacdaba . Teh poletov s~ bo udelež ilo več t ujih \~soljc~\. m~d dru!!im Francoz. Ka na-d2;ln. Kita·. j,'c in Ta,jec. - ' (Po DLLU)

Poljski sistem protiletalske obrambe

Poveljnik poljske protiletalske obrambe general Longin Lozowicki je izjavil, da ima Poljska sodobne naprave za odkrivanje more­bitnega napada z raketami pershing in manev­rirnimi raketami, ki jih bodo namestili v Zahodni Evropi . V intervjuju za agencijo PAP je general Lozowicki dejal, da se bodo morali "že v mirnem času naučiti odkrivati "zračne cilje" injim slediti, zlasti tistim, ki delujejo na majhnih višinah". Po njegovih besedah bodo pri tem sodelovali s sosednjimi državami čla­nicami varšavskega pakta, tako bodo rakete odkrili, še preden bi prišle v poljski zračni prostor. General Lozowicki pa je poudaril, da noben sistem protiletalske obrambe vsvetu ni sposoben povsem uničiti sodobnih sredstev za napade iz zraka. (Tanjug)

Trifunovic - zmagovalec 27. jugoslovanskega

aerorallya Bil je nestrpen

Iz zapora v Lomp­ocu v Kaliforniji je pobegnil 32-letni John Rusel DiIIon. Ukradel je enomotorno cessno in verjetno odpotoval v Mehiko. Jetnik je po po klicu pilot in je bil obsojen na 5 let za po­ra, ker je prevažal uk­radeni nakit. Kot tr­dijo letališke oblasti,je bilo v letalu goriva za okoli 900 kilometrov, torej dovolj, da bi letel do Mehike. Dillon je bil očitno neučakan , saj sodijo, da bi ga 9. maja verjetno pomilo­stili, To je že drugi pobeg iz zveznega za­pora v Lompocu v lewšnjem letu.

Jugoslovanski rally motornih pilotov, ki so ga organizirali ob 40. obletnici prvega bojnega poleta tovariša Tita, je v konkurenci 33 posadk iz vseh naših re­publik in pokrajin, dobil Zagrebčan Sve­timir Trifunovic. Ptujčan Karel Krepil se je uvrstil na drugo mesto, odločilnih devet točk, ki ga ločujejo od zmagp valca, pa.ie Izgubil pri zadnjem pristanku.

Najboljšim motornim pil9tomje priz­nanja i zročil generalmajor Zivko Blago­jev, predsednik predsedstva LZJ , ve like za ključne slovesnosti, ki jo je spremljalo več ko 10.000 ljubitelj ev letalskega špor­ta, pa se j.e udeležil tudi Branko Mikulic , član predsedstva SFRJ.

Državno rally prvenstvo za prehodni pokal Maršala Tita je po tekalo v času od 31. maja do 3. j unija, udeležilo se ga je 63 pilotov iz 25 aeroklubov, iz vseh repu­blik in pokrajin, ra ze n pilotov s Kosova. Iz Slovenije je tekmovalo 10 pilotov odn. 5 posadk.

Prvenstvo je bilo etapno, po programu su bile naslednje etape:

1. - Sremska Mitrovica - Borovo v dolžini 63 km (31.5.)

Il. - Burovo. -Osijek- Banja Luka - Prijedor v dolžini 259 km (31.5.) Borovo - točnost pristaja nja (1.6. )

MOTORNO LETENJE

Polet številka 244

Pred ka bi no boei n­ga 737, ki se je na dcnverskem letališču pripravljal na vzlet, so kar v vrsti stali repor­terji in celo televizijske skupine, da bi videli nekaj kar je predstav­nik letalske družbe Frontier Airlines oz­načil za "golo naključj­e". Prvič v zgodovini al11eriškega civilnega letalstva je bila pilot­ska posadka, v celoti ženska , pilotka je bila EMILY WARNER, ko­pilotka pa BARBARA COOK. Po raiporedu sta pač prišli "na vrst­o", da vodita polet 244 od Denverja do Le­xinb>tona, Emily Warner je bila leta 1973 prva pilotka, ki jo je vzela v službo ena od večjih al11eriških letalskih družb, da je dosegla svoj cilj, je trajalo polnih šest let. Zanil11ivo je, da jc bilo t ud i osebje v letalu prilagojeno novim raz­l11era 111: za dobro po­čutje potnikov so skr'­beli ena stevardesa in dva stevarda.

(Po DELU)

Brencelj za kmete Strok(lInjaki aero­

navličncl!,a inštituta v Pckin>!u"so izdelali in preizk-usili nov tip zelo la h kel!,a dvoscdc7.nCl!,<I Ietala~ priJlH:rnl'ga ;a kl11etijska dela . V Ie­talskl:1ll minislrst\'lI so s poročili. da bo kl11alu stekla industrijska pr­oizvodnje. (jn: /.a .. hrl'n­clJe ··. d;,lge 6111etrol' in I isoke 2.6 l11etra. ki lahko 215 kilol11etro v daleč prepeljejo najl 'cč sto kilocrallHl\ ' tovo­ra. Zanil;1anje za letalo ili :; jL' zdo ·"diko. saj ga jc 1l10g0L'c.: upora­bljati la škropljenje. varst vo l!,o/.dov in 1'0-tografira~,jL" Do Idaj so uspešno izvedli 7.t.: ICČ kot ()OO poskusnih poicl<lI'. Delavci v kl11c­tijst vu in gOl.darstvu so jih naroč'ili i,e 79. priea k ujejo pa ŠLO 500 novih narol'iI il drl.avc in tujine.

III. - Prijedor - Ključ - Bos. Petro­vac - Titov Drvar v dolžini 141 km (2.6.)

IV. - Bos. Grahovo - Titov Drvar - Livno - Glamoč v dolžini IIH.5 km (2.6.)

V. - Glamoč - Kupres v dolžini 32 km (2.6.)

Skupaj so znašale vse maršrute 613,5 km

V skupnem seštevku vseh rezultatov na maršrutah so bili najbolje plasirani po disciplinah:

Navigacijske naloge: (maks. število 1430 točk)

1. Nijaz Delic. Borovo. 1234 2. Karel Krepil, Ptuj, 1177 5. Oto Verbančič. Maribor, 1154 9 , Danilo Hojnik. Ptuj 1070

13 . Slavko Kos. N. mesto, 969 14. Leon Bauer. Celje 967 Časovna točnost: (tnaks. število ~40

točk)

1. Svetomir Trifl'novic, Zagreb. 796 2. Karel Krepil, Ptuj, 764 3. Oto Verbančič, Maribor, 74~ 5. Leon Bauer, Celje, 734 6. Danilo Hojnik. Ptuj , 70H 9,/10. Slavko Kos. N. mesto. 64H Točnost pristajanja: (maks. število

600 točk) "

1. Ztlravko Lukic. Tuzla. 550 7. Karel Krepil. Ptuj, 520

12. Leon Bauer. Celje 490 17. Oto Verbančič. Maribor. 460 23. Slavko Kos . N. mesto. 420 29. DaniilI Hojnik. Ptuj. 370 Generalni Plasman: (maks. število

2~70 točk) 1. Svetomir Trifunovic - Teodor

Goričanec, Zagreb . 2470 , 2. Karel K;epll - Tomo Verbančič.

Ptuj. 2461 3. Nijal Delič - Stanko Nedič.

Borovo. '2446

-l. Oto Verbanči~ - Darko Madža­rac . Maribor. 2.162

9. Leon Bauer - Duša'n Šemrov. Ccljc.2191

(1. Danilo Ilojnik - Vinko Pišek. Ptuj . 217~ ,

1'2. Slavko Kos - Matej Jevšček. N. mesto. 2037

• •• V Zimbabveju bodo zgradili satelitsko postajo

Nedaleč od zimbabvejskega glavnega mesta bodo februarja začeli graditi telekomunika­cijsko satelitsko postajo. Dokončana bo že aprila 1985, s čimer bo Zimbabve postal

~e,L,t' 17

telekomunikacijsko središče južnoafriških držav. Pogodbo o gradnji satelitske postaje sta podpisala Zimbabve in Japonska konec decembra. Japonska bo financirala načrt in prispevala 11,6 milijona dolarjev ter poskrbe­la tudi za ustrezno opremo. Zimbabve bo to vsoto odplačal v 25 letih s 4,5-odstotnimi obrestmi . Prek nove zemeljske postaje se bo vključil v satelitski sistem Intersat. Imel bo več zvez in možnost naglega komuniciranja s svetom, tako se bo znebil precejšnje odvisnos­ti od južnoafriŠkega telekomunikacijskega sistema. (Tanjug)

Štiridesetletna bomba Policijski strokolnjaki l ' Berlinu (NDR) so

uničili angleško letalsko bombo. težKo 250 kilogramOl, ki je na Berlin padla mcd dnl>!o S\'ctO\"110 vlljl10. ~.~ . so jo <..1t·lan:i mcd k~)w panjem nekega jarka. (lIi,ba ni eksplodirala laradi pok\ar.ll.'l1cga ti 'tonatorja .

Odločitev za Ariane Indonclija rCSll11 proučuje mu7.nost. da bi

za izstrelitel Slojega naslednjega satelita proti koncu stoletja uporabila nam,'sto ameriŠKega I'esoljs kega i'a ketopla na ka l' e\Tops KO ra Kel o Ariane. To ,je izjal'ilminister za komunikacije Achmat Tahir. Na I'abilo franCOSKe ministri~e 1.<1 zunanjo trgo\"ino Edith Crcsson si jc og k­dal izstrelitel' Ariane il. leSl)ljshga središča Kouron l' I: rancoski (jl'ajani'. ŠI(~ ,je za pni popolnoma Komercialni polet l' zg<lllol'ini r,lIiskolanja lesol,ja . saj je bil l ' raketi satelit neKe zasebne amcrišKe družbe.

Sredi prejšnjega desetletja so 1. ameriškim Icsoljskim raKetoplanom uspešno spralili l' tirnico OKoli Zemlje dl'a indonezijska satelita. toda tretji, k iso g,i izstrelili !'cbru'arja letos. ni prišel l' Slojo orbito. stal pa je 30 milijonov dolarjel'.

ImionClijski minister Tahir je izjavil. da je SKupina francoskih strok",'njakol' že pom:,­gala pri projeKtiranju 'wI'ega indonezijskega satelita - \"Cl'jega in 11ločlh:,išcga od doseda­njih - ki naj bi ga izstrelili \' naslednjem desetletju. .

(Po DELU)

Pišite Marsovcemi Kdor ni zadovoljen s tcm. da si lahko dopi­

suje 1. Zemljani. bo lahko v kratkem za pičlih \o dolarjev poslal sporočilo na enega izmcd planetovali/vod. STAN KA PLANje v Mas­sachusettsu ustanovil družbo Teleplanct Ser­vices, k i naj bi začela delati že 1. l11aja. Nova dru~,ba ima radijsko postajo s šest metrov dolgo anteno in računalnikom. ki določa lego planetov in zvezd.

..Mcdplanetarno sporočilo" bo stalo 9.98 dolarja. ne glede na to . ali naj bi ga poslali na Mesec. Venero ali kakšno drugo daljno zvezdo. Različen bo le čas potovanja sporoči­la - od dveh sekund do Meseca do 15 milijard let do zvezdnega sistema na koncu vesolja.

Kaplan upa. da bo družba poslovala us­pešno. in napoveduje, da utegnejo čez čas v vesolje pošiljati tudi fotografije.

(Po DELU)

Raje je odšel v zapor

DENNIS MILNER, poklicni britanski pilot , nikakor ni hotel plača­ti 270 funtov (52.000 dinarjev) denarne kaz­ni, čeprav mu je so­dišče v Newburyju po­nudilo, da lahko globo odpl ačuje v majhnih obrok ih. Raje jc odšel za trideset d'ni sedet v ječo. Letos maja je Milner nad ameriškimi oporišči odvrgellctake s pozivi k jedrski razo­rožitvi .

XXII. republi~ko prvenstvo v jad­ralnem letenju

Republiškega jadralnega prvenstva, letos v organizaciji aerok luba Celje, scje udeIcžilo največje števi lo tekmovalcev in sicer 34 iz 12 aerok I ub ov ZLOS. Odso­tna je bila le leta lska šo la OLC Portorož. Ža l' vreme tudi v času tega prvenstva ni ' bilo naklonjeno tekmovalcem . To pot­rjujejo naslednji podatki: od ~ dni -prvenstvoje bilo od 19. do 27. maja -je bilo le 5 tekmovalnih . Skupna dolžina tekmovalnih maršrut je znašala Ic 1079,4 km, preletenih paje bilo 23.123 ,8 tekmo­valnih kilometrov. Da bi bila mera neugod nost i še večja , se je 21 . maja poja­vilo za 5 dni na mariborskem letališču na šolskem letenj u ktalo DC9Swissair-a in

zaprlo možnosti letenja mcd Mariborom in Ptujem prot i severovzhodu.

Prvenstvo je organizira l in tudi izpe ljal zelo dobro aeroklub Celje . Za vsa potrebna dela v s lu žbah je bilo dovolj domačega č lanstva, ni bilo problemov z vlečnimi letali. Odlet tekmovalcev na maršruto je bil registriran z zemeljsko uro (posojilo ALe Lesce), vsi rezultati pa so se obde lova li računalniško in tudi razmnoževali kar na ktališču. Tekmo­valc i so dobili na dnevnem posvetu na­logo, meteo podatke in izseke kart obra­tnih točk na razmnoženem obrazcu. Dobro in hitro je deloval tudi foto labo­ratorij . Meteo podatkeje vodstvo spreje­malo po telefonu z Brnika, razen prvi dan, ko jc bil na posvetu navzoč s podat­ki tov. I:erlan. Na delo vodstva in sod-

JADRALSTVO

Franc Peperko Tomaž Berginc Igor Kolarič

Tone Čerin Vladimir Pfeifer Branko Brodnik

Marjan Medič Janez Stariha Janez Pintar

Darko Krašovec Ernest Pušenjak Žan Pižom

Bogdan Lilija Herman Debevec Viljem Ekar

ICIefL419

nikov ni bilo nobenih pritožb. tako da tekmovalna žirija ni imela dela.

Na prvenstvu je bilo že 16 letal DG 100. skoraj polovica . 12 Cirrusov. 2 CI ub libelli. 2 .Jantarja in po en Ph6bus in B 4. Pripombe. ki sojih imeli sodniki pa so na tehnično opremljenost s fotoaparati. Večina tekmovalcevje imela podva apa­rata . vsaj tretjina aparatov pa je že za od­pis. Velikokrat so morali tekmovalci do­kazovati uspešnost opravljene naloge z drugim filmom zaradi slabih ali celo praznih posnetkov na enem od filmov. padale pa so tudi kazenske točke.

Sedaj pa h kroniki tekmovanja:

19. maj - 1. tekmov(lni dan Po svečani otvoritvi je ~dana prva

tekmovalna naloga: hitrostni prelet na cilj spovratkom Celje- Vara ždin-Celje. dolžina IW km. Nalogo sta opravila le dva tekmovalca. ker pa je bil tekmovalec Lilija diskvalificiran za radi nedelovanja barografa - sicer bi bil zmagovalce dis­cipline - se je ocenjevala samo razdalja. Večina tekmovalcev je pristala na pov­ratku iz Varaždina. Skupaj je bilo pn:lctenih 2.977.4 km. Maksimalno šte­vilo točk 660. dnevni faktor 0.691. l km 2.533 točke. Iz zadnjega podatka je možno izračunati iz tabele za vsakega tekmovalca dolžino prelcta. ~

Vodja letenja je billikuieni Vlado Kočevar

rcefL,420

Rudolf Boltežar Jože Keršič Niko Slana

Leon Bauer Silvo Bencik Marjan Skalieki

Srečko Stegovec Ivan Vršič Sašo Petek

Srečo Mohar Janez Poglajen Špacapan

Riko Vrane Jože Verdev Stefan Ružič

JADRALSTVO

20. maj - 2 tekmovalni dan Vodstvo.ie določilo nasledn.io nalogo:

hitrostni prelet v trikotniku Cel.ie-Kr­vavec-Lesce- Krvavec-Maribor-Ce­Ije. dolžina 252 km. Nalogo.ie opravilo 5 tekm ova lcev. ostali so pristali na poti proti Mariboru odn. že pro ti Ce l.iu . Dva tekmovalca sta pri tem poškodovala sv­oji letali. Maksimalno število točk 1000, tinevni faktor 0,800. 1 km 2.916 t oč k . Skupaj preleteno 5.224,4 km. Na.ihitre.iši je bil tekmovalec Lilija z 62.99 km / h. Po 'dveh disciplinah so hili v vodstvu Ber- : ginc s 1122 točkami. Krašovec 1117 in Pfeii'cr s 1088 točkami.

21. mal - netekmovalni dan za­radi dezja. Za udeležence tekmo­vanja or~anizirana "strokovna ekskurzija' v pivovarno Laško.

22. maj - po vzletanju vseh tekmovalcev Je vodstvo tekmo­vanje prekinilo zaradi poslabša­nja vremenskih pogojev.

23. maj - netekmovalni dan za­radi dežja.

24. maj - 3. tekmovalni dan Kljub obetavni vremenski prognozi se

je vodstvo moralo od l očiti za minimalno ·doI7.ino maršrute. Oblastna kontrola .ie · prepovedala športnemu letalstvu v Slo­vcniji za ta dah letenje. Po vseh telefon­skih' urgencah .ie bila' prepovcd ukinjena po 14 uri. letelo pa.ie tudi letalo DC 9 v Mariboru. Zato je bila določena naloga : hitrostni prelet v trikotu Celje-Sloven­ska Bistrica-Slovcnjgradec-Celje (100.2 km) oz. dvakraten oble!. 200,4 km. Vzle­ta nje se.ie pričelo šele ob I J.JO uri . prele­tanje lini.ie mileta ob 14. 15. Nalogo.ie opravilo IJ tekmovalcev . Maksimaln o števi lo točk 759. dnevni faktor 0. X27. I km 2.J7 točk. Skupaj preleteno 1 .6J 1.2 km . Zmagovalec discipline.ie bil Cerin z 7 1,95 km/ h. Po treh tekmovalnih dnevih. so bili v vodst vu: Berginc s 1730 točkami . Peperko 1641 in C\:rili s 1604 točkami.

25. maj - 4. tekmov~lni dan Zaradi slabc vn:menske napovedi .le

bila dana ša krajša disc!J>lina : hitrostni prelct vtrikotu Ce l.ie-Ziče-S l ovcn.ig­radcc-CeI.ie. 79,4 km min. dvakrat s 15X.X k m. Nalogo.ie opravilo I X tekmo­valcev. Zmagovalec discipline .ie bil Kolarič s 76.74 k m/h. Skupaj preleteno 4.IX9.2 km. Po štirih dneh so vodi li : Peperko s 190X točkami. Berginc IX9X in ('e rin I X96 točkami.

JADRALSTVO

Anton Lipovšek

Iztok Žagar

Janez Podbevšek

Martin Petkovšek

"e'LIJ 21

26. maj - 5. tekmovalni dan I zkoriščen je bil rezervni dan, kerje bil

že 21. maja soglasen dogovor tekmo­va lcev, da se ta dan tekmuje , četudi je prvenstvo že priznano. Vods~vo j e dol-

očilo na logo: hitrostni prelet Celje-Ma­ribor-Krvavec-Lesce-Trebnje-Ce­lj e, dolžina 290,2 km. Na logo so opravi li 4 tekmovalci , dva pa sta priletela na cilj, ko je bila ci ljna linija že zaprta (tud i ob­razec za i z račun hitrosti ne bi dal rezulta­ta, ker sta lete la do cilja predolgo). Mak-

. sima ino število točk 1000, dnevni faktor 0,784, I km 2,498 točk . Skupajpreleteno 6. 106,6 km. Zmagovalec discipline Pepe­rko z 72,81 km/h . Da ni bila disciplina uspeš na je razlog v tem, da so se pričele lo kalne nevihte prej , kot so bile na pove­dane, saj je kar 18 tekmovalcev moral o pristati v bližini Lesc. S to disciplino je bilo končano republiško prvenstvo .

Naslednji dan , 27. maj a je bila še sveča na proglasitev rezu ltatov in pode­lit ev medalj in pokalov.

Zmagovalci prevzemajo odličja: Franc Peperko ~ Tomaž Berginc in Igor Kolarič

!lang

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34.

Q:~ ~ o ~ ~ ~ 3 ~ ~ ;A g- o 2.""8 g:;:; '"=3 : ~ ~ ;3 3' ~ ~ -t ~ rt. C. c.. 3 o '- o ~ o <: O<:r. ~ "'" rtl " ". (ti rtl c/) CD 3:om~co O o- 6:ON = 2-~~ ~~n~~_~ ~ . ~ . 3 ::. . ~.., <: <: ~ o 4- -:-' :::':r "" OO 0' . o" O tJ ~ (3 c» o· ~ ::r' ~ ~ ~ OO "s:.; O OO c.. N "" " ~.~"O NtO t:: rtl '" <

~~ a S ~ ~ ; "'F Q; Q; (3 ~ ~ ~ O "o ~ . s" rtl ~ -o ~ ~ O ca rtl"'o.::I~(1j·N O< ::10..::10."0..,-,0::1 :l rtl~~:~

"c C

.... O '- o ih ,,::1 ~ - . tJ::I (ti 2 o f'tl o ~ o o .... < rtl '- o N iii ~ ("')c ~ ~ o. '" o ~ - : er "" ;!: "o _ o.. 3 rtl N s:.; oo < :r ~ ,-. .. (ti ""o ~ N (")~ ..:: . (')c - =: o .., t"D ~ _ h; '" .c::::

O g ~ b :l ~ <: ~ ~ ~ 3'; :2. o 3" ; 'c[;"O () ~< z <~. ~ ~ ~ = 6~=g~o;=~<C~~ N ~ - ~~~~~3 c 9 ~~. ~ ~ §" r ~~~~: ~ 7 9 9~ ' 5 ~ . ~~ ? N i~ ~

Tekmovalec Aeroklub Tip . jadro TOČK

Peperko Franc Cel j e OO 100 2692 Berginc Tomaž Cel j e Ci rrus s t,. 2670 ~olarič Igor Ptuj OO 100 2470 Cerin Tone Lesce OO 101 2264 Pfeifer Vladimir M. Sobota OO 100 2254 Brodnik Branko Lesce OO 100 2231 Medič Harjan Ljubljana OO 100 2220 Stariha Janez r..iubljana ro 101 2209 Pintar Janez Lesce ro 100 2094 Krašovec Darko Lesce OO 100 2092 PnšenjaJs Ernest Maribor Cirrus 75 2067 Pižorn Zan Celje Cirrus 75 2066 Lilija Bogdan Celje Cirrus 75 2039 Debevec Hennan L,iubl j ana Cirrus 75 2021 Ekar Viljem Lesce ro 100 1966 Boltežar !hdolf Postojna DG 100 1908 Keršič Jože Vrhnika OO 101 1763 Slana Niko Ljubljana Cirrus 75 1575 Bauer Leon Celje C. Libelle 1569 Bencik Silvo S. Gradec Jantar st . 1535 Skalicki Marjan Celje C.Libelle 1527 Stegovec Srečko N. Gorica OO 100 1511 Vršič Ivan Maribor Cirrus 75 1507 Petek Sašo Ljubljana Phoebus 1487 Mohar Srečo Lesce OO 100 1424 f'ogla j en Janez Celje Cirrus 75 1374 Spacapan Aleksander N. Gorica OO 100 1339 Vranc Riko Maribor Cirrus 75 1279 Verdev Jože Velen j e Pilatus 1229 !hž ič Štefan M. Sobota OO 100 1228 !Jpovšek Anton Mari bor Cirrus 75 984 Zagar , Iztok ,Ptuj Jantar st. 690 Podbevšek Janez Postojna Cirrus 75 589 Petkovš ek Martin N. mesto Cirrus 17 140

------ -- - - -

Preglednica: S. BIZILJ

§"~'r. '~~c :: . .; 3;-~ 2 ~· 2 . ~~3 [~""Q ~ ~~C3 < ~..=: ~ :r: 3~ o~~3 g~c: =- 5" _ % N :r ~ ~ : o ~ ~"O ~ o=-=-; ~,,~. 2 ",:; c c 5 = ~ ~ 3 ~ 2<: z -. ~ N tr. o. n n. N:J C v: ~ -.., C :r: ~ o C =.; rtl g c: "'o ~ ~ - ; "'- - O- c - . ""'o (J; < =..: rt. t.: :.;;I:::z::II ~ ::1 E:~ . o ~ !:?~ 5. :3 5 " E- a. < ~ C 1.- . o :J :::.~ '- . 2.. c; n ~ c: ~ t: < ~.., ~ - . rr. ~ ~ ~ ,C < ~~~~ N n~3:o~ n N . - n~ ~~ cr"~~ c~_~~n = -

::1 _ .. C- t"; .. <: '"'OC"C ::1 =-= o'" h f;; rt rtl ;r.''''O ''= : ~' g c: - . ~. iE N 'r ~ C <" ~ <: ... o:; CD

3 ~"o ~~C c Q ~~ s:; ~ ~ ~ ~'ri .~ =-=.: . ~ ... 5 C~ ' ;'2 ~~ ~-o 2 ~< 3 Z e C C ...o -' '- o C!!..oc tr. ~ C ,-:" . 3 ,-:" . - ~ S r;. < , ::'::::1 O < C oc ~ _ . r...: ro. _. == C")e 2 ~8-; .'c ro. g-? n'ti ·~ . ~; ~ c ~ ~ §- = ~ ~ ~'r.; · ~?~· ;-+:-.gerr;' - · N ~-.=:

O < CO C ~ < Co:; N ~ - ro. ~ C <E.. O c'= : ~ O r)< "8 c - Ze C ul to; t:; c ~;;:tI •

~ ~ · ~~ . f &~; ~;"~2 ~e~C; ~~.~ c. ~~ C ~ ~~· ~< 36,.. ~ ~ =' 5-~ .. z O ~ Cc;.:"( =: ~ fJ. C 9 ~ C ~ ~ g ~ c~ 9"? C 9~ 7 t:: 4::; 1 7 7" č. 9 'n . 719 9 7' ,. ..ta..

1. dan 2. dan 3. dan 4. dan 5. dan -ac 0<

12 285 2 795 4 561 16 267 1 784 3 402 5 720 2 608 I 21/ 23 168 2 772

7/ 10 299 18/22 467 8 548 1 408 4 748 2 440 12/14 536 ' 1 628 9 292 24 368

7/ 10 299 4 789 ! 18 329 19 245 11 592 5 329 18/22 467 I 6/ 7 549 24/ 28 161 ' 5/6 725

16/ 20 228 3 791 ! 6/ 7 549 15 275 19/22 377 15 281 15 524 I 14/ 15 339 3 315 3 750 6 307 12/ 14 536 I 3 588 I 10 286 19/ 22 377 1 456 7/ 8 661 19/ 22 324 7 296 25/28 355

16/20 228 9 636 11 530 2 318 25/28 355 24/ 25 167 6 679 I 19/22 324 I 17/18 258 7 638 32/ 34 O 1 799 5 554 I 4 309 19/22 377 26/29 140 7/8 661 9 544 5 299 19/22 377

30 128 12/ 14 536 i 23 319 i 17/ 18 258 5/6 725 11 298 18/22 467 I 12 475 13 278 15 390

16/ 20 228 17 507 1 19/22 324 11 284 13 420 26/29 140 26/29 323 14/15 339 21/ 23 168 10 605 12/ 14 285 18/22 467 16 334 12 281 32 202 16/ 20 228 18/ 22 467 I 19/ 22 324 24/28 161 25/28 355

22 218 11 563 28 93 6 298 25/28 355 7/10 299 26/ 29 323 27 106 24/ 28 161 8/9 622 7/ 10 299 32/ 34 O 10 536 8 293 18 379

32/ 34 O 10 564 13 375 24/ 28 161 16 387 12/14 285 23 387' 29/30 81 14 277 14 394 32/ 34 O 16 510 29/ 30 81 24/28 161 8/9 622 24/ 25 167 26/29 323 17 332 30 142 23 375

4 342 25 340 31 79 20 177 30 341 23 l RS 26/ 29 323 24 237 31 129 29 354

26/29 140 30 299 32 49 21/ 23 168 12 572 21 221 32/ 34 O 25 220 29 160 17 383 31 126 ' 31 178 26 171 32 O 31 215

16/ 20 228 24 361 - - - - - -26/30 140 32/34 O - - - - - -

~ -tJ) C'D_ ~::;

3< oC'D <:l !!Ol» :l~ -'C'D :l"-a Q,C :l!;! C'D _. < tJ)c -.~ :l"C'D

3 -. 1» Q, ~

!!o :l C'D 3 -a ~ < C'D :l tJ) -< C

rt

f ~

c... ~ O :lJ ~ r (J) -i < O

Prvi kitajski letalec

Nekaj let po prvih poskusih letenja, trinajst let po poletu Lilienthala (1896), devetnajst let za Aderjevim prvim pole­tom z letalom s parnim motorjem in šest let po podvigu bratov Wright so se v ameriških časnikih pojavili članki z na­slovi, kot je "Kitajci puščajo v letalstvu be lee za seboj." Vzrok je bil polet sede­mindvajs,etletnega Kitajca Fenga Ruja, ki je septembra 1909 v Oaklandu poletd z letalom, ki ga je sam izdelal. Uspeh je zasenčil podobne poskuse v Evropi in Ameriki in mednarodna družba za spod­bujanje raziskav v aeronavtiki mu je podelila diplomo z odlično oceno,

Feng Ru se je rodil leta 181D revnim k metom v Gua ngdongu. Že od malega se je rad učil. Pri dvanajstih se je moral pa odpraviti v San Francisco z enim od staršev s trebuhom za kruhom. Bil je st­režaj, kasneje pa se je v neki newyorški tovarni priučil mehanike.

Intenzivno se je ukvarjal s tehniko in po desetih letih trdega študija postal odločen tehnik .

Leta 1904 je izbruhnila rusko-japon­ska vojna. Veliki sili sta tekmovali, da bi razkosali Kitajsko. Feng Ru je v letalih videl mogočno in nujno potrebno orožje, s katerim bi lahko njegova domovina varovala meje. Prav iz domoljubja je začel graditi letala . Finančno so ga pod­pirali kitajski somišljeniki in leta 1907 je guandgdonška družba za gradnjo strojev postavila v Oaklandu tovarno in imeno­vala Ruja za direktorja. Naslednje leto so zgradili prvo letalo, polet pa se ni po­srečil in kasneje je požar uničil poslopja . Ru se je zaklel, da se ne vrne, prej, preden se ne posreči polet. To se je zgodilo septembra 1909, ko jt: pretel 32 kilo­metrov s hitrostjo približno lOS km na uro na višini 231 metrov .

S sodelavci je delo nadaljeval, skupaj so zgradili biplan, potem pa st: je kljub mamljivim ponudbam Američanov od­pravil domov z dvema svojima letaloma, se pridru7.i1 revolucionarjem, a se že na­skd njc leto (avgusta 1912) sm rtno pone­srečil med poletom v Jantangu.

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garaina vrata lamelirant profili lamelirane ploi&t

, i inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061)861·411

Marko Dežman

Anton ~pacapan

RepUbllSkO mlaalnSkO prvenStvo v jadralnem letenju v Ajdovščini

Letošnje republiško mladinsko prven­stvo bi moralo biti po športnem koleda­rju in kandidaturi v Novem mestu. Zara­di odpovedi OLe Novo mesto le o~ga~ nizacijo prevzel aeroklub "JosIp Krlzal iz Ajdovščine v novem termll1u od 30. 5. do 3. 6., katerega pa je zaradi predvIde­vanj slabega vremena preložil za ted:n dni , t. j. od 6. do 10. lulllla . Vendar srece z vremenam ni bilo tudi v tem čas u , tako, da je bilo že tretje letošnje jadr~lno tekmovanje bolj pod oblaki 111 v dezlu,

Prvenstva se je udeležilo vsega 7 tekmovalcev iz 4 klubov, ker so nekateri klubi že prej sklenili, da za radi nepoLIla­van ja terena ne bodo pos lali svoJIh mla­dincev na tekmovanje.

Prvi tekmovalni dan je bil 6. junija z disciplino Ajdovščina- Postoj na-K rom­berk (pri N. Gorici)-Ajdovščina, 91 ,6 km z rezultati:

1. Marko Dežman 94,379 km/h IO()O 2. Pavel Ahčin 65 ,97g km/h g06 3. Aleksander Špacapan 56,350 km/h 741 4. Valter Fagane l 35,3 km 26 1 5. Martin Jančar 34,1 km 252 6. Miran Plešnar .13.6 km 203 7. Srečko Urh O O

Drugi tekmovalni dan je bil X. junija, ker je predhodni dan deževalo. I . disci­plino: Ajdovščina-Nanos-Krombe­rk-Renče-Nanos-Ajdovščina (11 1.7 km)

1. Aleksander Špacapan 79,204 km / h IO()O 2. Marko De7.man 67.617klll / h ni 3. Martin .Jančar 64,743 km / h 7()() 4. Pavel Ahčin 57.429 klll/h 5XX 5. Valter Faganel 55.X97 km/h 559 6. Miran Plešnar 44 ,527 km/ h 337

Tekmovalce Urh Srečko ni tekmoval, ker je prvi dan poškodoval letalo.

T'retji tekmovalni dan , 9. junija, je hil ral'velj'avljcn, ker se je vreme toliko po-

JADRALSTVO

Pavel Ahčin

Martin Jančar

Valter Faganel

Miran Plešnar

Srečko Urh

slabša lo, da bi tekmovalci, ki so imeli dis­ciplino Ajdovščina-Kromberk-llirska Bistrica-Ajdovščina, morali pristati v oko lici Postojne in ne bi bila preletena kvalifikacijska razdalja. Zato .so se po odločitvi vodstva še vrni li z varne višine nazaj na letališče. Kmalu po vrnitvi pa je začelo deževati.

Tako je bilo prvenstvo zaključeno 10. junija (po tradiciji v sončnem vremenu) z dvema tekmovalnima dnevoma in kon­čnimi rezultati:

1. Marko DdmanALC Lesce D(j I(X) 17XI 2. Anton ŠpacapanN . (jorica D(j I(X) 1741 J. Pavel Ahčin A LC Lesce D(jltxl 1394 4. Martin .Jančar Maribor Cirrus 75 95X 5. Valter faganel N. (jorica D(j I(X) X20 6. Miran Pkšnar Ajdovščina .Jantar 5.19 7. Srečko Urh Maribor Cirrus O

Organizator AK Ajdovščina je prven­stvo pripravil dobro.

Zmagovalcem je podelil medalje glavni sodnik in predsednik športne komisije ZLOS Rok Golob

KF:'L.425

"Izziv tisočletja" Strokovnjaki amcriške nac.:ionalne uprave

za aeronavtiko in vcsoljske ruziskave (NASA) skušajo ugotoviti. ali.k imel Albert Einstein

prav. ko je trd il. da la hko gravitill:ija v vesolju .. skrči" čas . Projekt se imenuje gravitacijski poskus B. izvedli pa naj bi ga kta 19~H! v vesoljskem raketop lanu oziroma kta 1990 v krožečem satelitu.

V tej fazi bodo preverjali samo del Einst­einovc splošne teorije. imenovane gravito­magnetizem. Ta del teorije govori o tem . da imajo ve lika gibajoča se teksa . kakršna je Ze­mlja . gravitacijsko polje. ki lahko izmaliči gravitacijsko polje v kroždem vesoljskem objektu .

.. Menim. da gre za največji ra ziskovalni iuiv našega tisočktja . " jc izjavil vodja znanstvenc ekipe NASA prof. frank McDonald.

lui\'. o katerem govori prof. McDonald. je prcdvsem v tem. da bi lahko z morebitno praktično potrditvijo omcnjencga dela Einst­cinovc teorije pojasnili nekatere uganke ves­olja. po kg tega pa bi strokovnjaki zelo na­predovali pri gradnji veso ljskih plovil. ki bi ktela s hitrostjo blizu svetlobne. Če bi bilo mogoče potoviiti s tolikšno hitrostjo. bi vesolj­ci v prihodnosti lahko obiska li druge planetne sis teme in se vrnili na Zemljo še v času svojega življenja. medtem ko bi na našcm planetu mi­nilo več sto kt.

Vesoljska veteranka Pred čdrt stoktja so izvedli prvi ameriški

veso ljski pokt z živim bitjem in s te m utrli pot člowškim posadkam. Prva .. vesoljska " opica Saker je obktniw dočakala živa in zdrava v vesoljskem središču v Alabami in je prav gotovo ena najstarejši h predstavnic svoje vrstc na svetu . Stara je 27 let, te opice pa običajno žive največ 9 do 13 let. Po izjavi čuvajev se kar dobro počuti. čeprav že kaže znamcnja staranja in j o muči revmatizem.

Opica Bakcr je bila 28. maja 1959, ko je potovala v vesolje. stara komaj dve leti. Ta­krat so uporabili raketo Jupiter C , polet pa so izvedli dve leti pred prvim potovanjem ame­riškega vesoljca.

(PO DEL.U)

20. prvenstvo motornih pilotov Slovenije Laoška pilota pobegnila n,a Tajsko

25. jUlija sta dva lao­ška pilota z manjšim transportnim letalom pobegnila na Tajsko. Po izjavi tajskega voja­škega predstavnika sta z letalom sovjetske iz­delave antonov 2 vzle­tela v mestu Vatrai v Laosu, letela nizko in čez trideset minut pris­tala v nekem vojaškem oporišču na sverovzho­du Tajske. Izjavila sta, da bosta skušala dobiti politični azil v ZDA.

(AFP)

Indonezijska letala za ZDA

Indonezijska držav­na tovarna letal Nurta­nio je poslala ameri­škim kupcem prvo od treh naročenih dvo­motornih letal CN 212, ki lah ko prepelje 12 potnikov. Septembra bo poslala v ZDA še dve letali tipa CN 212 S. ki jih v celoti izde­lujejo v tovarni v 8al1-dUl1gu.

Na prvenstvu motornih pilotov se je na I~tališ~u aerokluba Velenje v Lajšah pri Soštanju 22. junija popoldne zbralo 16posadk (pilot in pomočnik-navigator), kt so morale že v prihodu na tekmo­

vanje, da let ne bi šel v "prazno", opraviti nekaj nalog za točkoyanje. Ocenjevaini let Je bli Sicer kratek (Zalec - Mozirje­letališče, dolžina 26,S km), dal pa je že prve rezultate.

Spet pa je, po tradiciji vseh letošnjih republiških tekmovanj, ponagajalo vre­me, saj dve posadki iz Ajdovščine ta dan sploh nista mogli poleteti na prvenstvo.

Najboljši ta dan je bil jože Lukanc z 216 točkami, sledila sta Iztok Pekolj z 215 in Verbančič Oto z 203 točkami.

\ Naslednji dan, 23. junija, je bil v

dopoldanskem času že drugi tekmovalni let na poti: letališče - Velenje - (Go­milsko) - letališče Celj~ - Laško -Grobeljno - (samostan Ziče) - Vojnik - Polzela - Mozirje - letališče (117,5 km) , V tekmovanje sta se vključili tudi obe posadki iz Ajdovščine .

Tekmovalni let je vseboval vse tri dis­cipline motornih tekmovanj: časovna točnost odi eta. navigacijske naloge z me-

Posnetka sta z letališča v Lajšah, ki je tako doživelo svojo prvo tovrstno prireditev

MOTORNO LETENJE

Udeležence prvenstva je pozdravil predsednik Aerokluba Velenja tovarli Volenčak

Letala je bilo treba vendarle napolniti, čeprav z zaičitnim dežnikom ....

Razglasitev rezultatov

Še en zmagovalski pokal več za vitrino Ota Verbančiča (desno) Vse fotografije Jure Pestotnik

ritvami razdalj in smeri, iskanje krajev in objektov, sk iciranje, časovne točnosti v doletu in točnost pristajanja. Posebnost je bil let po krožnici od Velenja do nez­nanega kraja, ki so ga morali tekmovalci izračunati, da pa bi bilo letenje res pre­cizno , se je na neznanem kraju merila še časovna točnost letenja. Na tekmo­valnem letu je po žrebu prvim tekmo­valcem na nekaterih delih maršrute na­gajal še dež in onemogoči l boljše rezul­tate v izvidniških nalogah.

Najboljši v drugem tekmovalnem letu so bili: Slavko Lakovič s 534 t očkami, Leon Bauer s 493 in Iztok Pekolj s 481 to­čkami . Po dveh letih so vodili: Iztok Pekolj 696 točk, Leon Bauer 675 točk in Oto Verbančič 672 točk .

Istega dne popoldne je bil izpeljan tudi tretji tekmoval.J1i let na nekaj krajši poti: letališče - SoštanL - Dobrna -Slovenske Konjice - Sentjur - Prebold - JBraslovče ) - Mozirje - l eta li šče . Dolžina leta je znašala 95 km. Tekmo­valne naloge so bile slične dopoldan­skim, le pri navigaciji je bilo več štetja (podporniki viadukta, okna na tovar­nah, mostovi). Najboljši v tem letu so bili Oto Verbančič s 5~4 točkami , Slavko Kos 517 in Karel Krepfl s 502 točkami. V

Kuvajtske vojaške pilote bodo šolali ameriški strokovnjaki

Pentago n je obves til a meri ški ko ngres, d a na merava usposa blja ti ku vajtske vojaške pi­lote in da bo prodal Egiptu in Jo rd a niji d o­datno opremo za pro­tileta lske ra kete H awk. Ko t poroča Reuter, b o Ku vajt plača l za uspo­sabljanje 150 p ilo tov 78 milij onov d olarjev, Jo rda nija bo da la za vojaško opremo 70, Egipt pa 63 milijonov dolarjev.

(R euter)

Brez strahu pred letenjem

T ANGE LA T RI C­O LI , triint ridesetl etna a meriška pilo tka iz New Yorka, je prva ženska na sve tu , ki je dobila d ovo ljenje, d a vodi veli ka leta la tipa boeing 747. T reba je reč i , d a ima Ta ngela letenje v krvi , njen oče je bil pilot, pa tudi nj e­na ses tra si je izbra la isti pokli c.

skupn em seštev ku vse h točk je prišel v vodstvo Oto Verba nč i č s 1196 t oč ka mi , sledil a sta Leon Ba uer 1171 in Iztok Peko lj s 1141 toč k a mi . Kma lu po prista­ja nju za dnjih tekmova lcev je zače lo zo pet deževa ti , z uvodno nevihto.

Zadnji d a n prve nstva, 24. junija, bi mora lo biti na progra mu še tekm ova nje v t očn osti pristaja nja z vi šine 300 metrov brez plina , ka r bi la hk o precej vpli va lo na rezulta te in vrstn i red . Močno deževje je to pre preč il o, ta ko da so obvelja li rezult ati prvih dve h tekmo va lnih dni . Celo razglas itev zmagova lcev s podeli­tvijo meda lj in po ka lov je mo ra la biti v uč ilni c i ha ngarja. Predvide ni po po ld an­ski leta lski miting s sodelova njem voj ne-

ga leta lstva (genera lka smo gleda li prej­šnji da n med o po lda nskim odmo ro m ), so mora li odpoveda ti .

(V ta beli so prikaza ni rezulta ti tek mo­valcev za vsak tekmova lni let in d isci­plino, nj ih ovo uspešnost pa da pod atek za ma ksima ln o možno števil o t očk).

Aero klub Velenj e se je pri orga ni zaciji prve nstva po trudil in izpo lnil vse za hteve za do bro izpelj avo . Pri tem so mu poma-

. ga li leta lski sosedje Ce ljani (Mulej in Kn­ez z izbiro maršrut in na log, La k ov i č s t. pa z vodenje m letenja) . Ta ko sta ae ro­klub in l eta li šče pres ta la prvo pre iz­kušnjo večj ega tekm ova nj a.

S. B.

Dosežki pilotov po disciplinah

1. Verbančič Oto 2. Bauer Leon 3. Pekolj Iztok 4. Mithans Avgust 6. Lakovič Slavko 6. 7. 8. 9.

10. 11. 12. 13. 14. 16. 16. 17. 18.

illkane Jože Krepfl Karel Kos Slavko Čas Jože Florjane Andrej Jevšček Matej Kotnik Vilko Pi š ek Vinl(O Pede Hirko Vogrin Ivan Kodrič Matija Polenec Janez Fras ann

Haribor Robin Celje utva 75. N. mesto Utva 75 S. Gradec Pa 38 Celje Pa 38 T. Velenje Utva 75 Ptuj C 172 N. mesto Utva 75 S. Gradec Pa 38 Celje Utva 75 N. meRto Pa 28 T. Velenj e Utva 75 Ptuj Utva 75 S. Gradec Utva 75 M. Sobota Utva 75 N. Gorica Pa 18 Lesce Utva 75 Ajdovš čina Utva 75

ČT TP NAV SKUPAJ 306 260 630 1196 311 240 620 1171 299 260 582 1141 280 220 612 1112 301 150 MO 11 01 322 230 544 1096 301 200 687 1088 297 280 501 1078 247 210 696 1052 305 100 634 1039 276 220 477 973 251 220 489 960 252 260 429 941 219 220 308 747 174 200 371 745 260 100 383 743 176 170 353 699 184 110 248 542

MOTORNO LETENJ E

Dosežki 'na republiškem prvenstvu po tekmovalnih dnevih

~r--t--t---~i----------------------------------------------1 ~ ~ ~

H

o a> (,) CI]

o o o o o o o o o o c o c o oce c Q o ~ o o eMO oo ~ ~ c ~ o ~ ~ M M

~4-~----------------------------------'-------o CI]

<o '" H ~-+--t------------- .---.. -... -.--------.----- .-----.---

t---+--+-------.--- ------.----------- .... . -

~ g li~ ~ ~ ~ ~ § ~ ~ ~ g ~ ~ i ~ ~ 2 ~ ~II ~ E- ....t?"'l ...t .... ...t '1"'"'4 ....t .... '1""'4 ,.....

I

o ...... .s IV .....

.., o

.....

r---+----------.~.-------------------~

..... ..., ~ e = ~)(1) -+OJ cl) M cl) G3 cl) ~ tIS ~.,...,t:D

~a~a~ ., . ....,., >df>!ld +l-+J+l(l) (..1

<IJ er. en ·l""I":::: o o o M oo d d d ~ . ....,

><: )()~ .~

c · o c +> (,) +>-+J+> rn<e

o te ••• e: .,..j tr. :-. " >v > !'! c;" ~ o r:

>c;,; >c..; x... +J o

.g IV

~.§ ..... ..... 1-< o ~, " o >"C ..,.., GI GI .......... -1""'1.,.. d d .......... ~ ~ o o Ja] GI GI +>+> I I . • H

HH

Preglednic'!: S. Bizilj

RfL429

Denar za vesolje

A mcrišk i kongres je odobril projekt stainc orbi talnc postaje s po­sadko. Nacionalna up­rava zu acronavtiko in vcsoljske raziskave (NASA) bo dobila 150 milijonov dolarjcv za prvo fazo dcl. G radnjo tc veso lj ske postajc. ki jo bodo izstrelili d o le­la 1992.je v začetku te­ga lela prcdlagal prcd­sed nik Reagan.

Na seji kongresa jc bil sprejet tudi prcdlog proračunskega zakona . po katcrcm je pre­dvidcnih sedem mili­jard dolarjev. Ta zncsek bo Nasa v naslednjcm fiskalncm Ictu porabi­la za projekt vcsoljske pOSlajc. v katncga bo­do po seda nji h pred­računih vloži li ok rog osc m milijard dola rjev.

Zdaj. ko so o predlo­gu zakona že odl oča li kongresniki. ga mo­rajo sprejet i le še č lani ameriškega senata.

- (Po DELU)

Pa še to ...

Aus trian Airlines bo od marca 191:!4 do marca 191:!6 prodala a:neriški firmi Muse Air 5 letal z rezervnimi dcl i za ceno 50 m i­lijonov dolarjev. S tcm b'o a vstrijsk.i firma iz svojc flote izločila leta­la ' DC 9 serijc 51. Nji hovo fl oto scs ta­vljaj o štiri letala DC 9 -- 30 in oscm letal MD-I:!O. Prodana leta­la bodo nadomestili z novimi MD -I:!O .

(ADRIA)

Tudi Belgija za A-320

Po sporočil u belgij­ske vlade se bodo v razvoj in.izd elavo leta­la Airbus-320 vklju čila tudi tri belgijska po­djetja Sonaca. NV Asco in NV Watteau. Belgi­ja bo za projekt prispe­vala 1.1 milijarde bel­gijskih frankov.

~ / /~ ,\ li (:

'!.ef Za padalske kolajne v Bovcu

Smrt CJ

s padalom Ameriški pada lcc

Carl Boen isch se je smrtn o pon es reč i l ob pos kusu, da bi d osegel nov sve tovni re ko rd v sko ku s pa dalom. Sk­oč i l je z vrha 1800 m visoke norveš ke go re. S pada lo m je b ilo vse v redu , lepo se mu je odpr lo, toda t rešč il je ob strm o steno in tra­gičn o k onča l.

Organizacijo letošnjega članskega in mladinskega padalskega prvens­tva je marala prevzeti delovna skup­nost PS ZLO S ali ,,3 e", s pomočjo ALC Lesce s tehnično opremo (za fiI­manje figurativnih skokov), letala AN 2 in posadke vojnega letalstva, VP 3363 Cerklje s cisterno ter sodniki iz klubov nastopajočih tekmovalcev.

Prvenstva, ki je bilo od 1. do 4. juli­ja, se je udeležilo v obeh tekmova njih 24 padalcev in 1 padalka iz treh letal­skih šol.

Program tekmovanja so prilagajali vremenskim pogojem in višini obla­kov, saj tudi tokrat ni šlo brez dežja in

Ekipe ALC, Maribora ln Ptuja na svečani otvoritvi

celo toče. Tekmovalci so opravili za člansko konkurenco po 7 skokov na cilj , 3 figurativne skoke in 4 sku­pinske skoke na cilj . Mladinci so tekmovali istočasno v članski kon­kurenci, doseženi rezultati so veljali tudi za mladinsko uvrstitev, dodatno pa so opravili še 4 skupinske skoke na cilj.

Na prvenstvu v likovnih skokih so nastopile 4 klubske ekipe in opravile po dva skoka. Rezultati tega tekmo­vanja so skromni, saj ni možnosti resnega in stalnega treninga, da bi mogli doseči kaj več .

Seznam tekmovalcev

tekm. š t.

ALC Lesce 1. Duša n In t ihar 7 Ro ma n Bož i č X (m lad ins ko ) Bra nk o Mirt 9 Dark o Sve t ina 10

A LC Lesce II. Du šan F rank II (mlad in sk o ) Be n jam in Š m id 12 (m ladi ns ko) Iz to k .lug l j ( mla di nsko) Rom a n Pogača r 14

PADALSTVO

22. REPUBLIŠKO CLANSKO PADALSKO PRVENSTVO generalna uvrstitev posamezno

DI D2 skupaj 1. Branko Mirt ALC 2 3 5 2. Duša n Inti har ALC I 5 6 J. Iztok .lug ALC 7 I 8 4/5. Roman Božič ALC 3 6 9

Branko Hrast ALC 5 4 9 6. Bogdan .1 u,g ALC 9 2 II 7. B.enjamin Sm id ALC 4 8 12 8. Roman Pogačar ALC 6 7 IJ 9. Dušan Fra nk ALC 8 12 20

10. ( ' uš Zlatko Ptuj II 13 24 II. Darko Svetina ALC 14 II 25 12. Matjaž.Lazar ALC 16 10 26 IJ. Zoran Spaninger Maribor 12 15 27 14. Šafarič .Ianez ALC 10 18 28 15. Vidovič Janez Ptuj 13 17 30

Bojan Žmavc Ptuj 2 1 9 30 17. Iztok Prcšert!n M aribor 17 14 31 18. .lože Korošec Maribor 18 16 34 19. Edi Butolen Ptuj 15 21 36 20. Fajfar .Iant!z ALC 19 19 38 21. J a nez Verbančič Ptuj 20 22 42 22 . .Jože .Jurša Maribor 24 20 44 23. Fanika Vrečko Maribor 22 23 45 24. Milan Štumberger Ptuj 23 23 46 25 . .Janez Haloža n Ptuj 25 23 48

Zaslužna pilota AN-2 Zdenko Žbona in Jože Dušič

ALC Lesce III . H rast Branko 15 Iva n Šafar i č 16 Bogdan Jug 17 Matjaž Lazar 18 Janez Fajfar 19

LC Maribo r Korošec Jože I Zoran Španinger 2 Iztok Prešeren 3 Jože Jurša 4 Fanika Krajnc Vrečko 6 AK Ptuj Bojan Žmavc 20 Z latko Čuš 2 1 Butcilen Edi 22 Janez Vidovič 23 Janez Verbančič 24 M ila n Štumbergar 25 Janez H a ložan 26

SODNiŠK I KOLEGIJ

rere",.. 31

(mladinsko) (mladinsko)

(mladinsko)

(mladinsko)

(m ladinsko) (m ladi nsko)

Bunčič Drago, glavni sodnik ALC Lesce Langus Srečo , sodnik ALC Lesce Ogrizek Milan , sodnik LC Maribor Ču š Stal1ko, sod nik AK Ptuj Vindiš Miro, sodnik AK Ptuj

22. REPUBLiŠKO CLANSKO PADALSKO PRVENSTVO GENERALNI EKIPNI PLASMA

1. ALC LESCE 1. 2. ALC LESCE II. 3. ALC LESCE III. 4. AK PTUJ 5. LC MARIBOR

sku- fi-pin- gu-ski re c ilj

I I I 3 2 2 2 6 3 3 3 9 4 4 4 12 5 5 5 15

9. REPUBLIŠKO MLADIN­SKO PADALSKO PRVEN­STVO

1. ALC LESCE 1. 2. ALC LESCE II. 3. AK PTUJ

I 2 I 4 2 I 2 5 3 3 3 9

4. REPUaLIŠKO PRVENSTVO V LIKOVNIH SKOKIH (2 skoka)

1. ALC LESCE 1. 2. ALC LESCE III. 3. ALC LESCE II. 4. AK PTUJ

Bovec. 4. julij In4

426 I I 2 O o o o - o

Tekmova lna komisija

~e'L432

22. Rr.rlJl!LI :-' \oi O n ,\ •.. IJ b\JjA1 51, O J'RVE"iSTH

ROTe e . 1. --1. j ulij l f1R1

DlSCIPI.I~.\ : .'!I h.upin "ki skoki nn cilj z \' i ~i lle 10110 lIIet ro'r

rl t: 7, 1: I. TAT 1

l. ALC LFSCE I .

Intibar I~h.n RoU~ Roman Mirt' nrftnko S· ... tin. Dark o

2 . ALC ~CF. II.

B.id Df'njUl 1n han)( J)JIUl

Ju, btok POI.lar no.an

3 • .uc LfSCE 111.

Kr .. t RrADko Sat.rič .Jann Ju, Ro«dlU1 LAur Ka t j al

4. Al Pn.!J

Č1I.J Zlatko Vtd"' i~ Janu r .... "e Jlo j &o Ru.tolen !di

15. Le MAJlJ ROR

Jtar.hc .Joh Špaat ... r ZUh

rt-.ler .. Iaw.k ... rt • .r ...

l.

0,00

0,00

0 , 00

0 , 00

(J,ol 0,04 0,0:1 0, 00

0,00 0,01 0,10 G,17

.,A:! 0 , 0:1 .,00 I. :!~

22. IlPUBLIŠKO ČlANSKO P.o\DAlSI\O PR'VEN'STVO

8 o' " • c • l. - <I. Julij 19fj.4

0 , 00

O, nn 0,00

0 , 00

0,00 0,00 0,04 0,0l'

0, 00 0,00 0,10 0 ,60

0 , 00

0 , "1)

n , oo 0 , 00

o, on n, OO

0.00

0,08

0,01 0 ,05 0,00

o,oi

0, 07 0,13 0,01 0,13 n,o o 5,"1) 1,1 ~ 0, 27

o,o:! .,111 ",07 2, 72

0,00

.,40

.,00

1,39

1.

0 . 0 0 0,00 0, 0 0 0 . 03

0, 00 o,oH 0,02 0, 00

0, ('\0 O,O!)

0,00 0,00

0,45 o,lG ., .. I, M

DI8CIPLINA. : .koki p ••• OaDo D& cilJ •• tUDe 1000 •• tro,",

REZULTATI

l. lDt1bar DlaJaa Ale .,00

2. Mirt Braa.ka ALe .,.1 3. BoI1~ a...n .uc .,01

<I • .f.id Benjamin ALe 0.03

S. Hr .. t Branko ALe 0,04 .0 pOI~.r Ro.an ALe 0,09

1. Jq Iztok ALe 0,10

8. P"r&n.k DQ§an A.LC 0,13

O. Jul Bo"dan ALe 0,22

lO. šah,ril Janu ALe 0, 24

11. ČUI Zlatko Ptuj 0,61

12 . Šf\&Ilinger i Iran Har-ibor 0,82

13. Vido ... il JAnu Ptuj • 1, OO

14. S ... eUna Darko ALC 1,21S

15. Batoloa au Ptuj 1, ge

18. lAzar ~tjal .u.c 2,11

11. PreloroD Iztok Maribor 2,78

18. Korolec Jot. ~Iarlbor 3,18

1V. hjtar Ju.. ALe 3,11S

20 •• Vubaa.Ul Janez Pt::u.j 4,26

21. 1Ane Bojaa. ptuj 5,51

22. Vrelko Panika MAribor 5,15

23. Štuaber,ar Milan Ptuj 1,10

24. Juria Jot. Maribor 8,20

26. Balolaa J..... ptuj 23,83

0,00 0,00

0,0. 0,0.

.,00 0,00

0,01 0,00

0,00 0,00

0,00 0,00

0,.3 0.04

0.04 0,00

o,t. 0 ,10

.,01 0,00

0,00 0,.1

0,03 0,18

0,00 G,01

.,28 1.18

.,17 0,80

G,OO 0,01

0,82 0,02

0,02 0,02

.,81 0,.2

0,02 0,00

0,06 0,00

2,14 o,5a

1,2~ 2,12

2,19 ~,oo

0,00 0,0.

0,.0 .,.0

0,00 0,00

0,00 0,00

G,Gl o,Gl

0,G8 ' '',oo

0,00 0,G2

O,GO G,oR

0,00 0,00

o,o~ 0,00

0.13 0,00

0,40 0,10

0,13 0 ,05

0,00 0,03

0,27 0,00

0,01 l,~ O

0,00 0 , 00

0,00 0, 16

3,60 0,09

0,1\5 0,42

5,00 0,00

I,G3 1,12

2,28 0,4 1

1,39 1,51

5,00 3,3~

0. 00 0 .00 0,00 0,03

o,ot 0,12 0,09 0, 08

0.02 0,06 0 ,20 2 ,13

0,20 0,82 5,02 1,82

1,20 G.69, 0,.7 !i ,81

.,00 0,.0

0,.0 0,01

0,0. G,OO

0,00 0,02

0,02 0,00

0,01 0,00

0,00 o,Gl

G,OO G,GO

0.00 0,00

0,02 '0 ,03

0,02 0,3:1

O.OG ott :l

0,04 0,14

0,00 0,00

0.00 0,14

0, 0.; 0,14

0.0:1 0 .40

1,20 o,:l6

0,00 0,02

0,30 I,RS

0,04 0,31

0 .23 0,84

2 ,24 0,06

0,12 1,02

o, !l2 3,00

o,ao

2 ,71

T, RG

8,92

0,00

0,00

0 , 01

0,00

0,00

O,OG

0.00

0. ,,1

." o,l J

0,02

0,00

0,00

1,22

0, 0 0

o,o~

2,2A

0,33

0,00

0,1"[

G,l :)

2,01

0,10

0,28

2,:)1

PADALSTVO

"Video Drago" bi lahko prenašal tudi z olimpiade ...

Bo "čista nula" in sporno padalo?

21. _LIŠKO ČLAHSKO pAlllLSJ(O PlMMlfVO

B • ~ • CI • 1. - 4. Jalij US ..

DISCIPLIH.A : tiprat1.nl Roki .... UiA, 200' .. tro ...

RIZU]. TATI

1. Jq Idok

I. Joe Bo .....

3. Mirt 8raDko

<to Rrut Braako

S. lD.t1b&r DIa'" e. BoU!_

T. h,&!ar no ..... 8. 8.1. &'Dj_la.

I. 1at.Ye Dejan

lo. lazar "_tJ_1

11. S.,..UDa Darko,

ALe

ALe

ALe

ALe

ALe

ALe

ALe

ALe p"'J ALe

ALe

23,1 8,. - 8,. 1,8 0,2 8,. 1,5 .ta 1,T

215,3 8,0 .,H 8,8 1,8 .,1 8,. 8,1 .,' _,5

~" 8,1 0,8 8,0 1,1 •• 8 8,15 T,l .,8 8,5

ZG,3 8,. 0,4 8,8 8,8, 0,4 0,2 8,1 .,2 8,3

28,8 8,2 1,0 9,2 8,6 0,4 0,0 8,0 o,, 8,a

2T ,4 1,8 0,4 8,2 9,0 1,2 10,2 8,8 .,2 ."

2T.' 8,9 0,2 0,1 9,3 - 9,3 0,3 0,1 0,6

20,7 0,5 1,. 10,6 8,. 2,4 10,4 1,8 1,. 8,8

30." 0,4 o,e 1o,. 0,0 1,4 .0,4 lo,. .,2 .0,2

31,4 10,4 - 10,4 10,4 0,4 .0,8 1o,. .,2 10,2

31,6 9,0 o,. 9,4 0,2 1,8 11,. 9,. 1,2 11,2

12. P"rank Du'", .u.c 32,. 10,2 .,2 10,4 12,0 _ 12,. 10,1 o,", '0,5

13. ČU, Zlatko Ptuj 32,. ",1 0,2 '0,3 11,2 o,e 11,8 '0,8 _ 10,8

14. Prahr.D Istok Maribor 34,2 11,0 0,4 11,4 10,2 1,. 11,2 11,2 .,4 11,1

15. Španiqar Zor&D. Maribor 34,3 1o,S 2,D 13 ,~ !l,o 1,. lo,. 10,2 .,ft 1.,8

10. KoroJae Jolr fl.r i bor 3-',5 10,1 o," 10, :' 12,0 0,2 12,2 11,2 o,G 11,8

17. VldnU Ju.a.

18 . š&rAri6 Jan ..

u. raJf •• Jan ..

ptuJ

ALe

36,0 1l,~ 0,4 11. 9 12,0 _ 12,. 11,3 0,4 11,7

35,8 10 ,3 .,2 l0, ~ u,a o ,S 13,1 12,2 _ 12,2

20. Jari. Jole

21. Bu.tohD &ll

ALe 39,7 12,2 1,0 13,2 13,0 0,4 13,4 12,7 .,t 13,1

Maribor 40,1 12,0 1,7 13,7 12,0.1,6 13,0 12,2 .,0 12,8

ptuj 41,0 11,1 0,811,9 11,!) 1,8 13,7 10,0 10,0

22. V.rbw16 Jan.. Ptuj .... ,6 14.2 0,4 14,6 lG,o

13. RaI.tAII Jua. Ptuj 48,0 115,0 18,0 16,0

vr-.~k. Pulu Mar i bor 48,. IG,. 16,0 lS,o

Štllllbulu HHaa Ptuj 48,0 10,0 18,0 16,0

15,. '1,0 18,. 16,.

18,. 16,.

lO,. la,.

lO,. 18,. ..,. 18,.

9. REPU BLISKa MLADINSKO PADALSKO PRVENSTVO

1. Iztok Jug 2. Ro man Božič 3. Benjamin Šmid 4. Bogdan Jug 5. Dušan Frank 6. Matjaž Lazar 7. Edi Butolen !! . Iztok Prešeren 9. Milan Štumbereger

10. Janez Haložan

ALe 3 ALe I ALe 2 ALe , 5 ALe 4 ALe 7 Ptuj 6 Maribor !! Ptuj 9 Ptuj 10

1 3 4 2 6 5 8 7 9 9

Disciplina: skupinski skoki na cilj z viiine 1000 metrov

1. ALe 1. Iztok Jug Bogdan Jug Matjaž Lazar

2. ALe II. Benjamin Šmid Dušan Frank Roman Božič

3. A K PTUJ Edi Butolen Milan Štumberger J anez Haložan

0,03 0,00 0,11

0,00 0,06 0,02

0,00 0 ,00 0,!!3

0,00 0,00 0,52

0,05 0,00 0 ,00

0,20 0, 13 5,00

0,Q2 0,00 0,92

0,00 0,02 5,00

0,00 0,15 1,20

0,00 0,00 0,05

0,00 0,00 0,03

1,45 2,49 1,97

0,05 0,00 1,60

0,05 0,08 5,05

1,65 2,77 9,00

4 4 6 7 10 12 14 15 18 19

1.65

5,18

13,42

Disciplina: skoki posameznikov na cilj z višine 1000 metrov

I . Božič Roman 2. Benjamin Šmid 3. Iztok Jug 4. Dušan Frank 5. Bogdan Jug 6. Edi Buto len 7. Matjaž Lazar 8. Iztok Prešeren 9. Milan Štumberger

10. Janez Haložan

ALe ALe ALe ALe ALe Ptuj ALe Maribor Ptuj Ptuj

0,01 0,03 0,10 0,13 0,22 1,96 2,67 2,78 7,79 23,83

DISCIPLINA: figuratlvni skoki z vi­iine 2000 metrov

1. Iztok Jug 2. Bogdan Jug 3. Božič Roman 4. Benjamin Šmid 5. Matjaž Lazar 6. Duša n Frank 7. Iztok Preše ren 8. Edi Butolen

9/10. Janez Haloža n Štumberger Milan

Zmagala je ekipa ALe

ALe ALe ALe ALe ALe ALe Maribor Ptuj Ptuj Ptuj

23,7 25,3 27,4 29,7 31,4 32,9 34,2 41,6 48 ,0 48,0

Mirko Bitenc obeša medaljo abs­olutnemu zmagovalcu (Vsi posnetki: Jure Pestotnik)

AlRI98'1 - mednarodni letalski miting .v Celovcu od 30. avgusta do 2. septembra 1984

Najdražja lepota letalske prevozniške zgodovine se ime­nuje CONCORDE

Je oditi mer "zadet"?

Avstrijci so za konec počitnic pripra­vili na celovškem letališču privlačno le­talsko prireditev AIR 1984, na kateri ob ljubljajo udeležbo kar 15 držav, med njimi Velike Britanije, Francije, Združe­nih držav Amerike, Italije, Zvezne repu­blike Nefllčij~, Avstralije, .Jugoslavije, Nizoze mske, Svice, Finske in seveda gos­titeljice Avstrije.

Poleg razstave na tleh sta sobota I. in nedelja 2.septembra rezervirani tudi za nastope v zraku z mednarodno udelcžbo . Poslastica bodo prav gotovo mojstro­vine italijanske akrobatske skupine "Frecce Tricolori", paleta tega airshowa pa zajema vse, od ultra lahki h preko jetov do priletnih veteranov ("oldtimer­jev").

Več kot 60 mašin bo dva dni letelo, šti­ri dni pa na tleh razkazovalo svoje čare. To naj bi bili Mirage, Harrier, F-16, Aer­machi, Saab, Boeing 737 City.Jet ali Air­bus, celo Concorde - skratka letala , k i jih ni moč videti vsak dan. Prireditelj si močno prizadeva pokazati tudi sovjet­skega miga - prvič na taki razstavi na Zahodu.

Naj bo jet ali veteran , celovško leta­lišče bo nudilo prihajajočim pilotom I.a­dnji krik tehnike: CAT 1. ILS Thomson CSF-381 , Vasis 3,5 stop. in vse drugo, kar je treba za zanesljivo pristajanje na 2720 metrov dolgi stezi .

Razstava bo odprta vsak dan od čet rt­ka do nedelje od 10. ure naprej , letenje "ai rshow" pa bo v soboto in nedeljo od IJ.OO do 16.30.

Medna rodna jadra lska razsta va v Va lbremu v It a liji (The Valbremo Inter­nati ona l gliding Ex hibiti on) s lavi letos deseto obletn ico.

Sprednostnim ze mljepi snim po loža­j em v območju , kjer je ita lija nska jadra l­ska dejav nost najmočn ej e razvita, se je tuk aj na jprej razvil sejem ra bljenih jad-

"-./'

Na sliki v naslovu pogled iz zraka na letališče v Valbremu -spodaj: za približno orientacijo naj služi podatek, da je Valbremo blizu Bergama, torej po avtocesti od Vidma, mimo Benetk proti Milanu - nekaj manj kot 600 kilometrov

ra ln ih leta l, ki je hitro prerasel v razstavo celotne tovrstne proizvodnje. V prime­rjav i z velikimi aeronavtičnimi showi je zara di majhnosti in specia lizacije nudil bo lj pristne stike med razs tav lja lci in obisko valci.

Tako v Ita liji skoraj ni jadra lnega pilo­ta, o rga nizato rja a li pa lj wbitelja, k i ne bi obiska l te razs tave, z njim i pa prihaja tu­di čeda lj e več gostov iz sosednj ih držav. Seved a tudi ni pro izvajalca, ki ima kaj pokaza ti , d a ne bi tega razstav il v Valbre­mu. Mn ogo novih jadra l nih leta l so prav tuk aj prvič predstavili svetovni jad ra lsk i javnosti .

Leto za leto m pokažejo poleg leta l tu­di vse več jadra lskih inšt rumentov, opreme in obleke. Velik obisk ljubiteljev leta lstva je razši ril tud i vrste razs ta­vlja lcev od la hkih špo rtn ih leta l, zmajev, ultra la hkih leta l, modelo v in ma ket d o navigacijske o preme - ter ta ko pri tegnil spet nove t rume za te vrste novosti zagre­t ih o bis kova lcev.

Letos bo razs tava odprta v soboto 29. in nedeljo 30. se ptembra. Ko t prejšnja le­ta bodo na spo redu tudi tes tni poleti , raz­li č n e ma nj še specia lizira ne razs tave, pri­kazova nje filmov, s reča nja te hn ičnih strokov njakov in seveda tudi tra di cio­naln o kos il o razs tavljalcev.

Zmagovalci na IV. pokalu Dneva mladosti v Skopju

Tajska kupuje ameriška letala

Tajski premier Prem Tinsulanunda je izjavi l,

da tajsk o letalstvo potrebuje najsodobne­jša a meriška leta la F-16. Kot je dejal, njihov nak up ne bo posebno obremenil državnega proračuna . Tajska vzt­raja pri nakupu a meri­šk ih letal zaradi vie­tnamskih napadov ozi­roma navzočn ost i vie­tnamskih čet v Kam­pučiji. Vietnamci imajo letala MI G 23, za t­rjujejo na Tajskem.

(Tanjug)

Indijski helikopterji

Zahodnonemško po­djetje Messersc hmitt­Bolk ow-Blohm (MBB) bo po pogodbi, k i jo je podpisa lo z indijskim ministrstvom za ob­ra mbo. pomagalo in­dijskemu podjetju Hin­dustan Aeronautics pri razvoju in izdelavi he­likopterja .

Z a na mi je prvo zvezno tekmova nje v letoš njem let,!l, IV. pokal Dneva mlados­ti v Skopju. Z a l so fina nčne težave in vse dražji prevoz posta li za neka te re klube reSna ovira. To je prav gotovo ede n od vzrokov, d a so bili to po t iz Slove nije prisotni le mo d ela rji ARK Ko ma rov iz LjUbljan e. Udeležba v Skopju j e bila kljub vsemu š t ev il čn ejša od la nske, kar pa gre pripisa ti večjemu številu udeleže­ncev iz ta mk ajš njih klubov. Zimski premo r so mn ogi izko ris tili za kva­litetnej še priprave na novo sezono in že na uvodnem s reča nju d o kaza li , d a se bo za zm ago pot rebn o o dslej še bo lj potrudit i.

Izreden napredek je bil o o paziti predvse m pri ra ketoplanih, kjer sedaj odločno prevlad ujej o modeli z mehkim krilom. Redki so posa mezniki, ki še vzt­rajajo pri mod elih klas i čn e konstrukcij e, čeprav j e očitn o, da ne morejo enako­pravno konkurirati razli čnim tipom ro­galov . Ob vsem tem pa se samo po se bi postavlj a vprašanje kako o bdrža ti atrak­tivno. pa nogo, ki na ta način počasi Izumlra.

Morda bi j o la hk o u vedli kot na ci o­na lno disciplino,eta ne bi klas i č ni ra ketopla ni povse m uto nili v poza bo .

Ko nkure nca pri "strimericah " je bila d oslej verjetno n ajmočnejša, saj so se ne­kateri klubi os krbeli z novimi mini motorji premera 10 mm romunske pr-

o izvodnj e, s katerimi so na zadnj em sve tovne m prvenstvu v Nowem Saczu nastopili ro mun sk i reprezentanti. Od tod tudi lepo štev il o "ma ksov". Kljub te­mu so le odl oči l e izkušnj e, meda lj e pa so bile razd elj ene še le po razburlji ve m "tl y­o ffu" . V ekipni ko nkurenci so č l an i A RK Ko marov spet uspeli izb o riti zmago , kije še to lik o bo lj dragocena , če vemo, da so od š tirih najbo lj ših e kip edini "le teli " na ob ičajne min i motorje.

Prava osvežiiev ~ed maketami višin­kami so bile d vos to penjsk e makete lju­blj a ns kih ra keta rjev, ki so po daljšem času ponovno nas top ili tudi v S-S. Za to pril ožnost so izdelali povsem nove ma kete sovjetske meteorološke ra ketc M-IOO po d o kum entaciji , ki so jo prav ta ko pripravili v A RK Koma rov. Ma rk o Žerja l je navdušil z a traktivnim dvosto­penjskim leto m v izvedbi s s ta ndardnimi motorji, ki mu je na koncu prinese l izvrstno 2. mesto, ekipa pa je že kar na prvi preizk ušnji osvojila 3. mesto.

O sa mem tek m ova nju la hk o z gotovo­st jo zat rdim , da je o b po kalu Ljublja ne eno od naj bo lj e o rga ni ziranih tek m ova nj pri nas, kljub manjši o pazk i na račun časomerilcev, ki bi vsekakor mora li im e­ti sodniške izpite . Sicer pa vemo, d a so sod niki že od n e~daj šibk a t oč k a večine te km ova nj v Jugos laviji .

.lOŽE ČUDEN

TEKMOVANJA

Boljle zveze Egiptovski predsed­

nik Mubarak je v kairskem predmestju slovesno odprl prvo zemeljsko sa telitsko postajo v tej državi : Ima približno 300 ka­nalov, omogočala pa bo zvezo z evropskimi in lalivskimi država­mi , prek indijskega satelita pa tudi v Azijo in Avstralijo. Gradnja je stala šest milijonov funtov šte rlingov.

Amer iika leta la za Pak istan

Po informacijah iz uradni h krogov je Pa­kistan dobil šest ame­riških vojaških letal "F-16". Pakistanski pi­loti so letala prevzeli v Dahranu (Saudska ' Arabija) in jih premes­tili v oporišče Sargoda, 150 km južno od Islam­mabada. Prevzeta leta­la so le del pošiljke 40 letal. Večino leta l bodo izroči l i prihodnje leto in sicer za skupno ceno 3,2 milijarde do­larjev.

(AFP)

Carodej V letalu Eden najbolj luksu­

sn ih londonskih loka­lov. restavracija Ma­xim. jc v prvi reklamni polct leta la nove družbe Virgin Atlantic "vloži­la " celo srebro. U pra­va restavracije je na­mreč potnikom prvega razreda za prvi polct dala na voljo dragocen srebrni jedilni pribor. Toda v prvem razredu se je vozil tudi znani "čarovnik" Uri Geller. ki je zna n po tem. da zlahka ukrivi vsako žlicO, vilice ali nož. (g­raje je zvi l tudi nekaj kosov pribora , ki so mu ga prinesli. inna ta način restavracijo Ma­xim oškodoval ZlI · več sto dolarjev. Potniki so njegov "nastop" spn.~ jeli z naVdušenjem, po­sadka na novi letalski liniji pa jc izjavila: "Še dohro. da se ni lot il

REZULTATI S-6-A posamezno:

1. Slobodan SlankovlčMK Kamenko Nil 380 2. Jot. Cuden ARK Komeroy 380 3. GOrlln S,..1č AK SmederllYo 360 4. Mie Krsllč MK Kamenko Nil 352 5. Zoran Adamoy AK Kovin 342 6. Miha Kozjek ARK Komeroy 319 7. Mlodrllg Radič MK Kamenko Nil 303 8. Stjepan Mu.llm ARD SpNI 295 9. Jordan Kovat.vlč AK Nova pazova 280

10. Miča Tica AK Nova Pazova 278 12. V_ja Urbanc ARK Komeroy 264

(sodelovalo 38 tekmovalcev)

S-6-A ekipno: 1. ARK V. M . Komarov Ljublja na943 2. MK B. M. Kamenko Niš 883 3. AK Smederevo 871 4. AK Nova Pazova 778 5. ARD Split 713 6 . AK Kovin 567 7. KRM Feniks Skopje 411 8 . AK J . Gagarin Skopje 410 9 . ARAK Dubrava Zagreb 330

10. AK F. Kluz 221 II. AK Mladost Strumica 154 12. AK Osijek 97

S-5-C posamezno: 1. Slobodan Stankov,č MK Kamenko Niš 967 2. Marko Žerjal ARK Komarov 929 J. Miodrag Radič MK Kamenko Niš X99 4. Georgi Georgievski KRM Feniks X6 1 5. Mile Timov AK Mladost X2X 6. Zoran Djukič MK Kamenko Niš 760 7. Darko Kovačevic AK Osijek 741 X. Marjan Nikolovski A K Gagarin 592 9. Stjepan Milardovič ARD Split 66X

10. Berislav Hofman A K Osijek 66.1

(sodelovalo 17 tekmovalcev)

S-5-C ekipno: 1. MK B. M. Kamenko Niš2626 2. ARD Split 1895 3. ARK V. M . Komarov Ljub\.ianal751 4. AK Osijek . 1729 5 . KRM Feniks Skopje 1486 6. AK J. Gagarin Skopje 1240 7. AK Mladost Strumica 828

Modelarji v Moškanjcih Letošnje republiško prvenstvo s pro­

stoletečimi modeli je bilo v organizaciji modelarjev aerokluba Ptuj na letališču v Moškanjcih 2 . junija 1984. Na tekmo­vanje je prišlo 45 modelarjev iz II klubov (Celje, EMO Celje, LjUbljana, Litija, Maribor, Mirna, Novo mesto, Nova Go­rica, Ptuj, Slov. Konjice, Vrhnika)

Rezultati: F-l-A (jadr. modeli), 36 tekmovalcev

1. Mitja Zupanek 2. Dušan Požun 3. Damjan Žulič 4. Bra ne Rozman 5. Jože Zrimšek

L.jubljana Celje N. mesto Liti.ja · Ljubljana

F-I-B (gumenjaki), 5 tekmovalcev

točk 900 835 790 788 740

1. Martin Brudar Novo mesto 717 2. Dragan Stankovič Novo mesto 712 3. Tomaž Hribar Ljubl.jana 586

F-l-C (penjači), 4 tekmovalci

1. Konrad Janžekovič Ptuj 2. Oton Velunšek Ptuj 3. Maks Žuran Ptuj

18. zvezno tekmovanje motornih pilotov

860 838 505

Tekmovanje je bilo 19. maja na leta­lišču v Čakovcu . Udeležba 28 pilotov iz 12 aerok lubov BiH, Hrvaške in Slove­nije . Iz Slovenije je sodelovalo 9 motor­nih pilotov, iz Maribora, M. Sobote in Ptuja pa trije. Tekmovanje je bilo v pre­ciznem letenju. Rezultati:

1. Mijo Ban Osijek 124 2. Branko Strugar Zagreb 127 3 . Karel Krepil Ptuj 136 5. Oto Verbančič Maribor 176 9 . Srečo Štrucl Maribor 277

. 10. Vinko Pišek Ptuj 283 it. (tekmovalci iz ZLOS 11.,23.,24.,25. , 27. mesto)

Satelitski reflektor

V moskovskem inštitutu za letalstvo se ukvarjajo - kot so objavilj v Pravdi - z na­črti, da bi opremili satelit z reflektorjem (te­žkim okrog 200 kilogramov in z odbojno pov­ršino 110 kvadratnih metrov), ki bi lahko osvet lil na zemeljski obli površino v premeru 10 kilometrov. S takšnim reflektorjem bi lahko ponoči osvetlili zlasti večja gradbišča, kjer zaradi nuje ponoči ni mogoče prekiniti dela. S podobnimi načrli so se pred nekaj leti ukvarjali tudi ameriški znanstveniki, ki so želeli z vesoljskimi reflektorji doseči zlasti cenejšo nočno razsvetljavo velikih mesI.

(Po DELU)

~e1L438

Rop s helikopterjem

V ameriškem mestu LQnisvillu je pet nez­nancev sredi belega dne v manj kQt petih minutah QrQpalQ ban­ko. in pred Qčmi QSU­plih prič PQbegnilQ s helikQpterjem. Med "a kcijQ" , ki se je zače la s pristankQm helikQP­terja pred banko. , ni bi­la izs treljena niti ena sama krQgla. VSI so. bi­li Qb l ečeni v PQlicijske unifQrme, v rQkah pa so. imeli brzostrel ke. VstQpili so. v banko., Qd prisQtnih za htevali , naj dvignejo. roke, PQtem pa hladnQkrvnQ izpra­znili vse sefe. S plenQm so stek li k helikQpte­rju, ki mQtQrjev sp lQh ni ugasil, PQmahali gledalcem in mirno. Qdleteli .

Nov naročnik za A 320

Zanimanje za le­talo. A 320 še vedno. raste. Med naročnike se je s štirimi naročili in štirimi QPcijami uvr­sti l tudi Cyprus Ai­rways. Letala bQdQ vključili v SVQjQ nQtQ leta In9. V začetku te­ga leta je Cyprus že vključi l v redni prQmet dve letali A 310, leta 1985 pa se jim bo. prid­ružilo. še tretje.

(ADRIA)

Strmoglavila tri vojaška letala

ZahQdnQnemška PQ­licij a je 1. junija sPQr­Qči l a, da sta nad Qze­mljem ZR Nemčije da­nes strmQglavi li dve ameriški vojašk i letali tipa pha ntQm F-4 in francQsk i mirage F-5. PilQti vseh treh letal so. se re šili s padali. Fran­CQski mirage je iz dQslej še neugQlOvljenih vzro­kQV strmQglavi l v Bret­tenu, v obmQčju Karl­sruhe na jugQzahQdu ZR Nemč ije. KQt je sporočila PQlicija, žrtev mcd civi lnim prebival­st\'llln ni bilo.

(AFP)

Republiško prvenstvo radijsko vodenih modelov

Organizacijo prvenstva radijsko vode­nih jadral nih modelov so izpeljali mode­larji aerokluba Ljubljana, 13.5. 1984. Na prvenstvu je sodelova lo 15 modelarjev iz Celja - EMO, Domžal, Kranja, Lju­bljane in Velenja , t. j. vsi tisti, ki so izpol­nili normo za udeležbo.

točk 1. Martin Klanči ša r EMO Ce lje 9000 2. Borut Perpar Kranj 8350 3. 9toka r Hluch y Ljubljana 8282 4. Stefan Miholič EMO Celje 8031 5. Milan Lena rt Kranj 7943

Republiško pionirsko prvenstvo hitrostnih modelov

Prvenstvo je bilo po sklepu mode­larske komisije istočasno z zvezn im tekmovanje m vezanih modelov za " Ku­rentov pokal" 5. maja v Markovcih pri Ptuju . Prvenstva se je udeležilo 6 modelarjev.

1. Peter KQlman 2. Sebastjan Dimec 3. TQmaž Oblak 4. RQman Simčič 5. Grega Šteblaj 6. Peter Eliaš

Litija Litija Vrhnika

115.746 km! h IOO.O()() km!h ~~,~~9 km!h

Šempeter ~7 . ~05 km! h Vrhnika 75,000 km!h EMO Ce lj e II krogQv

"Kurentov pokal" Tekmovanje vezanih modelov, šesto

po vrst i v organ izaciji A K Ptuj , je bilo 5. in 6. maja v Markovcih pri Ptuju. Ne­kako tradicionalna je bila tudi udeležba modelarjev.

Kategorija F -2-A (hitrostni m.odeli), 7 tekmovalcev 1. Ivica Kajic

2. Oton Velunšek 3. NikQla BQrQvac

Kategorija F-2-B tekmovalci

1. Marijan I vanček

2. SinjQ Zarič 3. RQman RQbič

Vareš

PlUj Zemun

(akrobatski

Trešnjevka EMO Celje EMO Celje

26K,657 km! h (n. drž. rek.) 253. 169 km! h 244.9(X) km!h

m<ldeli), 4

t očk

596ll 57 17 4642

Kategorij aF-2-C (hitrostna tekma), 4 ekipe

1. Bezgovšek-LcskovšekE MO Celjc 739" (finale) 2. Velun šek-Alič Ptuj 940" (finale) J. Antic-Gnlu bovic Novi Sad 37 krogovt:)

TEKMOVANJA

Smeri s popravki Ameriška vesQljska sQnda ExplQrer 3 je

zadnje dni decembra letela 120 kilQmetrov Qd Lune in nadaljevala SVQjQ PQt, na kateri se bo - če bo. šlo. vse po. načrtu - srečala s kQmetQm, oddaljenim 70 milijQnQv kilome­trovod Zemlje.

Ameriško avtomatsko sondo je lunina gra­vitacija "porinila" v tir, ki vodi skozi rep kometa Giacobini Zinner, malo. znanega nebesnega telesa, ki je stokrat manjše od Halleyevega kometa. Treba paje povedati, da bo to prvo srečanje vesoljske sonde s kakim kometom. To naj bi se zgodilo Il. septembra 1985.

Znanstveniki v kontrolnem centru na Ze­mlji bodo morali večkrat popravljati smer Explorerja 3, ker so so ndo izstrelili leta 1978 z namenom , da bi raziskala Sončevo sevanje. Tako je sonda, ki je bila takrat znana kot "mednarodni raziskovalec Sonce-Zemlja", spremenila namembnost. Znanstveniki iz vesoljskega središča Goddard pri Washingto­nu so jo preusmerili s tira med Soncem in Zemljo iri izvedli še nekatere dodatne manevre, katerih rezultat je včerajšnje "bliž­nje srečanje" z Luno. Mesečeva gravitacija je sondino hitrost povečala za 3400 kilometrov na uro, jo s tem iztrgala iz zemeljskega gravi­tacijskega polja in usmeri la na pot v vesolje, že o menjenemu kometu nasproti. (PO DELU)

Sporočilo Zemljanom? Dr. BQris Fcsc nko, astrQnQ111 z Qddelka za

astrQnQmijo pri pedagQškem inštitut u GQrki v Mosk vi, je iz javil, da je ra zžarjcna nebula NGC 6543, Qddaljena Qd Zem lje več kQt tisQČ sve tl Qbnih let , vel ikanski umetni "svetilnik" ali znamenje, ki ga je našemu svctu posredQ­vala kaka Qddaljena civi li zacija. Dr. fesenko je v tedniku M·Qskovske novQs ti izjavi l. da PQl ožaj neb ule NGC 6543, meglicc z ra zžarje n o. zvezdo v sredi, preveč ustrcza PQI­Qžaju Zemlje, da bi to mogl o. biti nara vno.. Po njegQve m mnenjujc ncbula znal11enje, k i gaje dala neka višja civilizacija, na jbrž jc proučc­vala razvQj Zem ljc in PQskrbela za to, da se je zna menje prikazalo v zdaj šnjcl11 položaju in času, ko člQvek stopa v tchnološko c rQ.

Astronomski stroški . Vlade nekatcrih cvropskihdržav, .lapons ke ln Kanadc sc zanil11ajo za projckt orhita lne PQstaje, ki naj bi jo izdclali skupaj z ZDA, jc iz javil direktor amcriškc uprave i.a aeronav­tiko in veso ljske ra ziskave (NASA) .Ial11es Beggs. . Mcd ncda vno turncjo po Evropi, .laponsk i ln Ka nadi sc .I c pogovarjal o deležu teh drl.av pri stroških za orhitaln ,; postajo, ki bo po P"­datkih NASA sta la okoli OSC l11 l11 il ijard dQlarjcv. Po Beggsovi iz javi utegnc .IapOl;ska prIspcvati milijardo dolarjev. Vcsoljska pos­taJa naj bi krožila na višini 320 do 4110 kik\l11etrov , izstrelili pa naj b i jo v zače tku prihodnjega leta. ..

Ljubezen brez meja

Primer dvajsetletne­ga ANTONIA SIKlO­TAKISA iz Heraklio­na potrjuje star prego~ vor, da ljubezen ne pozna meja. Fan t je skuša l ugrabiti grško letalo, ki je letelo na notranji progi, in prisi­liti posadko, da bi poletela proti Floridi, kjer živi .izvo ljenka nje­govega srca. Pustolo­vščina je traj ala dve uri, ko pa je letalo pris­talo v Atenah, da bi se oskrbelo z gorivom, se je zaljub ijenec predal policiji. Pokazalo se je, da v potovalkj sploh ni imel razstreliva , s kate­rim je grozil. Vse kaže, da bo morala Sikiota­kisova prijateljica na Floridi še precej časa čakati na snidenje z njim.

(Po DELU)

Zahteva je večja Sorodniki 26 japon­

skih državljanov, ki so umrli v korejskem po­tniškem letalu, sestre­ljenem v bližini Saha­lina, so zahtevali od Sovjetske zveze odško­dnino okrog 12 mi­lij onov dolarjev. .J a­ponska je konec mi­nulega leta zavrni la predlog, naj bi za vsakega umrlega iz­plačali po 1000 dolarjev.

Nakup lovcev provokacija za mirovno gibanje

Predsednik avstrijske soc ial istične mladi ne (jusenbauer je izjavil, da pomeni načrtovani na k up 24 lovcev-pre­s lraovalcev .. provo­kacijo za mirovno gi­banje in da se bodo zalo odnosi med vlado in mirovnim gibanjem poslabšali. Poudaril je, da so prizadevanja za obrambo države v za­dnjih letih čedalje bolj vojaške in čeda lje manj politične narave .

(Tanjug)

lista letalskih strokovnjakov za 1984 leto ALC LESCE MARIBOR Brane Brodnik A Rudi Erjavc Drago Bunčič F Miha Kamplet Tone Čerin A Stanko Kodrin Jože Fon A Oto Verbančič Vojteh Hladn i~ M Edi Vrečko Bojan Kadunc AB Zvonko Majcenovič Darko Krašovec A Tone Cesnik Srečo Medven F Silvo Puhek Silvo Orožim AD Gabrijel Pesjak A MURSKA SOBOTA Pintar Janez AD

Stanislav Petrovič Pavel Potočnik A Janez Šafarič F

PORTOROŽ Bruno Štular B Benjamin Ličer Janez Žerovc A Boris Možina

AJDOVŠČINA VIll.do Marjanovic

Boris Gerzej B POSTOJNA Avgust Greif AB Andrej Bratož Matija Kodrič A Drago Drmota Edvard Lorencon AB Franc Jaklič Alojz Rot A Jože Poljšak Fra nc Rupnik CELJE Nadja Slanovec Maks Arbajter AB

Franc Berginc teor. Drago Glinšek A PTUJ Peter Karner AB Jože Botolin Vlado Kočevar A Ivan Čuček Alojz Lakovič AB Milan Kralj Maks Mulej B Kost ja Kolarič Črtomir Rojnik A Igor Kolarič Boris Blažič F , Karel Krepil Franc Gajšek M Milan Trop LJUBLJANA Milivoj Vl!,les Gustav Ajdič AM Stanislav Cuš Maks Berčič AB Janez Petrovič Janez Brezar F Miroslav Vindiš Anton Gašper D Janči Goriup B Rok Golob AB SLOVENJGRADEC Ivan Kralj D Jože Černič Marjan Medič A Avgust Mithans .Janez Pipan A Marjan Pirc A VELENJE Janez Stariha AB Jože Lukanc Miha Šorn B Marko Leskovšek Matija Škrlec B Janez Turk B A ... jadralno letenje

B .. , motorno letenje NOVO MESTO D ... motorno letnje-profes.

D Jože Golob F ... padalstvo Zmago Kastelic A ... aviomehan iki (AMS) Franc Klemenčič AB teor ... teor. predmeti Slavko Kos AB Veljavnosti liste od 31. 5. 1984 Ado lf Šuštar A ZKPZ št. 3145/1

A A D B

AF M F F

A

AB AB

M

A A

AB A D A

A B B B A B A D F F F

AB A

B A .