{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELJ Sodelovanje konzorcija Airbus

·Pobuda letalski zvezi Jugoslavije s Kitajsko

Po IZjavi francoske­ga ministra za promet namerava Kitajška na­ročiti pri konzorciju Airbus tri letala Airbus A-31O. Konzorcij je pripravljen ponuditi ki­tajski industriji sodelo­vanje , tako da bi izdelo­vala nekatere dele za le­ta lo Airbus A-320.

Stabilizacija je z vsemi svojimi tresljaji in prepihi segla tuOJ v naše vrste, če to hočemo ali nočemo priznati. Poznavalci organizacije, med katerimi je prav gotovo naš sekretar Mirko, se dobro zavedajo, kaj nas še čaka v naslednjih letih. Ob koncu sezone je v imenu ZLOS poslal predsedstvu konference Letalske zveze Jugoslavije pismo o perečih zade­vah, ki naj bi jih čimprej, čimbolj resno in seveda učinkovito obravnavalo naše zvezno predsedstvo v Beogradu. Naštel jih je kar po vrsti:

(PO DELU)

Italijanski motorji

Italijanski družbi AI­italija in Fiat Aviazione bosta začeli skupaj raz­vijati in izdelovati le­talske motorje in jih prodajati doma ter na tujih trgih.

Letalska nesreča v Avstriji

v bližini sa lzburške­ga leta li šča je 7. decem­bra strmoglavi lo letalo znamke cessna-182. V nesreči so umrli štirje ljudje - trije padalci in pilot. Vsi so bili avstrij­ski državljani.

(AP)

l.) Pobuda za zmanjšanje števil a le­talskih šol v duhu stab ilizacije ter ekono­mičnosti. Treba je povečati minimalne norme za registracijo letalske šole. Letal­ska šola , ki ne izpolnjuje teh pogojev, naj se prekvalificira v trenažni center samo za trenažo športnikov s športnimi dovoljenji. Trenažne centre naj bi vodili amateriji in ne profesionalci. S tem bi letno privarčevali najmanj 30,000.000.­din. Zanima nas namreč, katera država na svetu ima za 22 milijonov prebivalcev kar 52 letalskih šol.

2.) PK LZJ odnosno njihova delovna skupnost bi morala pripraviti analizo družbene pomoči za posamezno letalsko šolo v LZJ . Gre za finančno pomoč iz proračuna in SlS (čiste dotacije). V tem pogledu so razlike velike od 150.000.­din do 5,000.000.- din v posamezni le­talski šoli .

3.) V duhu stabilizacije in ekono­mičnosti bi moralo PK LZJ nujno ob­ravnavati enostavno reprodukcijo (ob­navlj a nje gmotne osnove LZJ) z ekono­mičnimi rekviziti (ultra lahka letala , motorna jadralna letala, motorni zmaji in avto vit li). ObnaVljanje obstoječe tehnologije z enako je predrago in neekonomično (cena letala in poraba

_ goriva).

••••••••••••••••••••••• ! ••••••••••••••••••

* * * * : SPOROČILO O NAROČNINI : : * * * * Naročnina za XV. letnik KRIL v letu 1985 : ! znaša ! : 800 din : * * * * : Vse naročnike Kril, ki plačujejo naročnino neposredno : * na upravo revije prosimo, naj nak ažejo znesek takoj, da * : bodo prejemali revijo tudi v letu 1985. t * Tekoči račun ZLOS: 50101-678-51077 * : Prav tako prosimo vse klube , naj nemudoma sporoče vse :* : spremembe v svoji h seznamihjn naslovih, da bodo njihovi * * č l ani redno prejemali revijo. Clani aeroklubov pa naj po- .* * ravnajo svoje obveznosti do klubov - članarino in naro- * : čnino na revijo, da jih klubi ne črtajo iz seznama * : naročnikov. : •••••••••••••••••••• 1 •••••••••••••••••••••

4.) Novi družbeni dogovor za kre­pitev gmotne osnove LZJ od leta 1986 do leta 1990 bi moral biti zbir planov repu­bliških in pokrajinskih zvez. To je osno­va za usklajevanje plana LZ.I na ravni države in ne obratno. ZLOS je izdelala predlog, ki ga je dala v javno razpra vo. En izvod smo posla li predsedstvu konference LZ.I in vsem republi škim st­rukturam. Zadeva je nujna, če že limo priti v plane republik in av tono mnih pokrajin . V tem pogledu LZ.I vedno za­muja . Na stranska vrata ni več moč priti v te plane.

5.) Treba je izdelati športni koledar prireditev LZJ (državnih in mednarod­nih) do leta 1990, da bi organizatorji teh prvenstev imeli dovolj časa za solidne priprave in pridobitev potrebnih finan­čnih sredstev za pokrivanje organ izacij­ski h stroškov.

6.) Vsako leto zamujamo s podpisom pogodbenih nalog za poveljstvo vojaške­ga letalstva, kar o težuje realizacijo ope­rative na tere nu. Nadaljeje nerazumljiva klavzula pogodbe o končnem obračunu na koncu leta, kar je v nasprotju z zakonom o zavarovanju plačil. Vse pogodbe so bile realizirane do I. oktobra 1984. Obračuni in poročila so bila dos­tavljena do 3. oktobra 1984. Vaši ob­računi pridejo vsako leto konec decemb­ra. Isto velja za pogodbeno gorivo. Ob­račune prejemamo zelo pozno. Za leto 1983 smo prejeli obračun goriva šele 16. februarja 1984. Zaradi tega imamo težave z vojnimi poštami, ki morajo pogodbeno gorivo obračunati do 31. decembra v tekočem letu. Prav tako ni sprejemljiva klavzula 44. člena pogodbe glede 10% goriva, ki se ga odobri pri končnem obračunu. To ni stabi liza­cijsko , da mora vojaški dobavitelj pre­važati po 100 kg goriva naknadno v po­samezn i center. Na ta problem opoza­rjamo vsako leto , vendar zaman .

7.) Vprašanje avtovitla ,.TITAN" je treba Vključiti v program družbenega dogovora za obdobje 86 - 90 za vse le­talske šole LZJ.

8.) LZJ mora z zveznim komitejem za promet in zveze ured iti pravni status za

(Nadaljevanje na 8. strani)

stran 4

stran 14

stran 18

stran 28

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XIV DECEMBER '84 ŠT.12

December je čas za sestanke in razne druge obračune, dva za nas zanimiva sta bila sestanek uredniškega odbora naše revije in seja predsedstva skupščine ZLOS. Poročilo z obeh bomo objavili v naslednji številki, obvestilo o letni naro­čnini za KRILA za leto 1985 pa ste najbrž že prebrali na 2. strani današnje šte­vilke. 800 dinarjev je nominalno visoka številka in pomeni dve tisočinki pre­dvidenega letnega povprečnega osebnega dohodka, realno pa je še vedno za kakšno četrtino premajhna. Razliko bo treba pokriti z oglasi in drugo žicarijo. Naročnina bi lahko bila bistveno nižja, če bi imeli večjo naklado: namesto 3250 vsaj 6000 izvodov! Ce bi vsak sedanji naročnik pridobil vsaj enega novega, bi letna naročnina za XV. letnik lahkoznašala samo 600 din. Vendar kaže, da nas to ne zanima, čeprav si že pet let obljubljamo, da bomo povečali naklado... V letošnjem zadnjem snopiču se ukvarjamo z ropotom lahkih letal in motornih zmajev v alpskem svetu, si ogledujemo jadralno letenje še z druge plati, zvemo kaj več o letenju v velikih višinah in se začnemo učiti leteti z motornim letalom­doma za mizo z osebnim računalnikom! Tu je seveda še nekaj poročil s tekmo­vanj in vznesena romantična pesmica o beli ptici sinjih višav. Na naslovnici je motiv z brniškega aerodroma, ki ga je za knjigo »Ietališče Ljubljana« naredil M. Dariš.

Zmaji (še) in lahka letala (že) vztrajno trkajo na vrata Letalska pošta VUK T Jadralna tekmovanja z druge strani Jadraici želimo več tekmovanj JLA izšolala prve motorne pilotke Hipoksija Leteti z računalnikom Celo življenje za sinja obzorja Irska - gostiteljica 4. evropskega prvenstva v preciznem letenju Predlog športnega koledarja Letalske zveze Jugoslavije za leto 1985

4 8

12 14 16 18 20 24 28

30

32 K.e.LIJ Izdaja Zveza letalskih organizacij " Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 -ti Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta * Gradivo za obi.avo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo. jadralstvo, padalstvo, motorno letenje , raketarstvo, zmajarstvo in balo­narstvo . Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji 1:< Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cuden, Jurij Franko, Dominik Gregl , Belizar Keršič, Leon Mesarič , Jure Mežnaršič , Franček Mordej, Marjan ~oŠkol'!(glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček 1:< Lektor: Jože Mikec 1:< Na­slov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33, 68001 Novo mesto 1:< Prispevki za objavo" KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami 1:< Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi potS: poštni predal496 , 61001 LJUBLJANA. telefon (061)222-504. tekoči račun pri ZLOS. ~tev. 50101-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napišite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno 1:< Letna naročnina 500 din, cena posamezne številke:SOdin -(.{ Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Belgijski BUTTERFLY (dvokrilec) je menda najlažje lahko letalo - tehta samo 63 kg ...

Indonezijski kozmonavt

Indonezija se bo kmalu pridružila pešči­ci držav, ki pošiljajo vesoljce v 'vesolje. Prvi indonezijski vesoljec bo sodeloval pri poletu ameriškega shuttla ju­nija 1986. Kot je izjavil minister za telekomu­nikacije Ahmed Tahir, bodo z vesoljske ladje izstrelili indonezijski satelit Palapa B-3, ki bo zamenjal satelit Palapa B-2; tega so prejšnji mesec »rešili~( ameriški vesoljci in ga vrnili na Zemljo, ker je krožil' okoli našega planeta po napačni orbiti.

(U PI. Reuter)

Zmaji (še) in lahka letala (že) vztrajno trkajo na vrata

Predsedstvo ZLOS je na decembrski seji razpravljalo o letenju z zmaji in lahkimi letali pri nas. Poročevalec Ivan Konavec, predsednik komisije za prosto letenje pri predsedstvu skupščine ZLOS se je zlasti posvetil predlogu o prepovedi letenja z motornimi zmaji v alpskem svetu, hkrati pa, kot že večkrat, s podatki obnovil nekajletno zgodovino prizade­vanj za legaliziranje tega športa v Jugoslaviji. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik republiškega komiteja za promet in zveze SRS, ki. sicer naklonjeno obravnava to novo letalsko panogo FAI, vendar iz "božjih mlinov« na zvezni ravni še ni kaj prida brašna ...

Zmajarje iii njihove težave smo že nekajkrat predstavili tudi v našem glasilu, ker pa so njihova prizadevanja zaradi športnih, stabilizacijskih, obrambnih in zlasti čisto letalskih dejavnikov vedno bolj zanimiva, objavljamo dopolnjeno razpravo predsednika komisije Ivana, da bi osvežili pereča vprašanja in hkrati spodbudili polemiko o vseh vidikih te naše najmlajše panoge, Gradivo je komisija izročila tudi naši Zvezi kot svoje stališče ob predlo­gu prepovedi letenja z lahkimi letali zaradi ekoloških razlogov.

STANJE ZMAJARSTVA V SR SLOVENIJI V LETU 1984

V SR Sloveniji deluje trenutno II društev z okoli 300 člani. Aktivno leti okrog 100 zmajarjev, od teh jih tekmuje okrog 50. Letalec z zmajem opravi povprečno okrog 20 poletov na leto in naleti približno 20 ur. Preletene razdalje se gibljejo v povprečju med lO in 20

kilometri , vrhu'nski piloti pa dosežejo tu­di do 100 km zračne linije.

Zmajarstvo je koncem sedemdesetih let v SRS doživelo hiter ra zvoj , vendar se je zaradi gospodarske situacije , padca življenjskega standarda in zaradi vedno dražjih zmajev razvoj zaustavil. V se­danjem trenutku že lahko govorimo o ra­hli stagnaciji tega športa, čeprav lahko ugotavljamo da se je kvaliteta letanja

Detektor utrujenosti

Sovjetski raziskoval­ci so sestavili napravo, ki odkrije znamenja ut­rujenosti, še preden jo človek začuti. Napravi­ca tehta le 6 gramov, namestijo jo na očala in tam meri gibanje vek. Ugotovili so namreč , da utrujen človek hitre­je utriplje z vekami. Na­pravica bo koristila zlasti tistim poklicem, kjer lahko ima že ma­njša utrujenost katas­trofalno posledice, na primer poklicnim voz­nikom, železničarjem, pilotom itd. Naredili so jo na inštitutu za nevro­fiziologijo v Moskvi.

(PO DELU)

močno povečaia in da so začetne težave te panoge že za nami.

Zmaji so postali tehnično zelo dovrše­ni, kar ima za posledico večjo varnost letenja.

LAHKA LETALA - U~

Razvoj zmajarstva in ne samo zma­jarstva, temveč tudi letalstva , je pripeljal do pojava lahkih motornih letal. Lahko motorno letalo je definirano tako:

Lahko motorno letalo je zračna na­prava, ki leti s pomočjo motorja, ni težje od 115 Kp in ga upravljamo s kr­milnimi površinami ali pa s premi­kanjem težišča.

Iz te definicije, ki jo uporabljajo v vseh deželah je razvidno, da oblika letala NI pomembna. Torej gre za definicijo lahke­ga letala, ne pa samo motornega zmaja!

Razvoj lahkih letal (v tujini upora­bljajo kratico UL, kar izhaja iz besed ULTRA LIGHT) je šel torej v več smereh, predvsem zaradi različnih pris­topov do letenja.

Piloti letal so navajeni upravljati letala z ročico ter pedalom in je normalno, da so ta način upravljanja hoteli obdržati tudi na lahkih letalih. Tudi čas reakcije za spremembo smeri je krajši. Zmajarji upravljajo zmaje s premikanjem težišča

svojega telesa, kar pa v bistvu pomeni čisto nasprotne gibe. Prav zaradi tega piloti letal ne želijo leteti na motornih zmajih, saj v kritičnih trenutkih reagirajo ravno narobe. V zadnjem času zasledimo uporabo padala kot nosilne površine za lahko letalo. Takšno napravo lahko spravimo v dva kovčka in je zelo primer­na za transport.

Razvoj lahkih letal gre trenutno v sme­ri razvoja kvalitetnejših motorjev , ki po­vzročajo manj hrupa ter ra zvoja vgrad­nili elementov, ki bi te naprave pocenili, saj se njihove cene gibljejo od 10.000 do 25.000 DM.

TEHNIČNE ZNAČILNOSTI POVPREČNEGA LAHKEGA LETALA:

- Širina Teža Nosilna površina Moč motorja Potisna sila

10m 115 Kp 15,5 m 2

16 KW (22 PS) 70 kp

20 I 611h 50 m

55 km/h

vsebina tanka (gorivo) Poraba goriva Dolžina vzlet. steze Potovalna hitrost Hitrost dviganja Možnost višine letenja

1,5 mis 1500 m

TERENI ZA LETENJE Z ZMAJI IN LAHKIMI LETALI

Tereni za letenje z zmaji so sedaj v glavnem v bližini hribov, kjer letijo tudi

- jadralna letala.

To so predvsem: Karavanke, del doline reke Soče, področje Lisce in Pohorja.

Ker je letenje vezano na pobočno jad­ranje ne prihaja do motenj zračnega prometa. Zmajarska društva skrbijo za to, da njihovi člani ne letijo v bližini zra­čnih koridorjev in s tem NE povzročajo nevarnosti trčenja v zraku.

Piloti jadralnih letal so že seznanjeni s prisotnostjo zmajev v zraku tako, da tudi tukaj ne nastopajo resnejši problemi . Drugačna je problematika lahkih letal

v zraku. Takšna naprava nima večjih omejitvenih faktorjev in je lahko na vsakem področju. Trenutno je v SR Sloveniji evidentiranih pet motornih zmajev in dvoje lahkih letal z aerodina­mičnim upravljanjem. Področje njihove­ga letenja je v glavnem v bližini športnih letališč.

Večjih preletenih razdalj (nad 30 km) še ni bilo.

Za leto 1985 predv:devamo, da bo v SRS okrog 10 do 15 motornih zmajev ter okrog 5 lahkih letal z aerodinamičnim upravljanjem . Področje letenja bo še vedno v okviru športnih letališč (Slovenj Gradec, Lesce, ~ovec, Brežice) vendar se

Izrael bo v kratkem sposoben Izdelati 100 jedrskih bomb

Izrael bo v kratkem sposoben izdelati sto jedrskih bomb, je reče­no v poročilu, ki ga je pripravil center za st­rateške in mednarodne študije univerze v Ge­orgetownu na zahtevo jedrske obrambne agn­cije ameriške vlade. Poročilo med drugim pravi, da je imel Izrael že pred dvema letoma surovine za 27 jedrskih bomb inda ima tadrža­va tako imenovano .. bombno podlago« , ki jo je zelo lahko spreme­niti v pravo jedrsko orožje. Kot je rečeno, so izraelski reaktor .. Dimona« razširili, ta država pa pridobiva tu­di visoko obogateni uran, nujno potreben za izdelavo jedrske bombe. V arabskih državah in v Iranu pa v tem desetletju ne bodo sposobni izdelati jedr­ske bombe, meni poro­čilo.

Helikopter raznesla eksplozija

(AP)

Polkovnik Domingo Monterrosa, znani sal­vadorski oficir, kije 23. oktobra izgubil življe­nje skupaj še z desetimi člani posadke, vnesreči helikopterja je pravza­prav žrtev atentata, ki so ga izvedli salvador­ski uporniki. Kot je iz­javil poveljnik salva­dorskih letalskih sil, polkovnik Juan Rafael Bustillo, je helikopter raznesla eksplozija, ki so jo podtaknili gveril­ci. Pripadniki fronte Farabundo Marti so pred časom sporočili , da so njeni uporniki uničili helikopter v okrožju Morazan, vz­hodno od Salvadora.

(AFP)

Takle zmajček ropota kot kakAen moped all pa motorna !aga ... (Foto: Jure Pestotnik)

bodo povečaie preletne razdalje. Prednost lahkih letal je namreč ta, da lahko pris­tanejo ali vzletijo na vsakem travniku ali cesti .

Glede na to, da se bo radij letenja povečeval je potrebno razmisliti o zakon­ski regulaciji letenja, predvsem v okolici letališča BRNIK.

V drugih deželah je ta problem rešen tako, da so določili področje letenja ter omejili višino letenja. Vsekakor pa problem ni nerešljiv in ga je potrebno čimprej obravnavati .

Predvidevamo, da bo na področju Tri­glavskega narodnega parka ter na ostalih težko dostopnih terenih zelo malo lete­nja , ker je v teh področjih letenje zelo tve­gano in nevarno.

LAHKA LETALA IN NJIHOV VPLIV NA EKOLO$KE RAZMERE

S pojavom lahkih letal so se pojavili problemi, na katere .. upozarja CIPRA , mednarodna komisija za varstvo alpskih področij. -Predvsem je veliko pripomb glede hrupa, ki ga letala povzročajo in s tem vplivajo na ekološke razmere. Sedaj dovoljen hrup lahkih letal znaša 60 dB pri polnem plinu na višini 150 m, čeprav se izmerjen hrup nekaterih lahkih letal giblje tudi do 70 dB. To je pa še vedno manj od dovoljenega hrupa, ki ga imajo motorna vozila - npr.: osebni avtomo­bil - 80 dB. Pripomba je tudi na smer razširjanja hrupa, saj se izvor nahaja v

zraku in se razširja v vseh treh dimenzi­jah. Prav ta problem postavlja konst­ruktorje pred resne težave tako, da je v bistvu problem gradnje lahkih letal problem konstrukcije kvalitetnejših mo­torjev. Sedaj so v uporabi predvsem 2-taktni motorji , ki povzročajo veliko hru­pa , za to poizkušajo proizvajalci motorjev razvoj usmeriti na uporabo 4-taktnih motorjev, kjer je moč doseči hrup pod 55 dB.

ZR Nemčija je že izdelala predpis, da bo naslednje leto največji dovoljen hrup znašal 55 dB.

Seveda se ob tem zastavlja vprašanje, kaj je pa potem z uporabo visokogorskih cest in prelazov, kjer je število motornih vozil bistveno večje in, kjer se hrup zara­di višine prav tako širi tridimenzionalno.

Vsem nam je znano, da večina planin­skih postojank uporablja električne agre­gate, da gozdarske organizacije neu­smiljeno motijo mir z uporabo motornih žag, prav tako privatniki; vemo, da se planinske postojanke oskrbujejo z up­orabo helikopterjev, da en DC 10 pri enem pristanku naredi več hrupa, kakor vsi drugi udeleženci v prometu, itd ., ven­dar NICESAR NE UKRENEMO, saj so­dimo, da to pač spada k vsakdanjemu žiVljenju, oz., da se tu ne more nič spremeniti.

Pripomba ClPRE je tudi v tem, da so lahka letala neuporabna v praktične na­mene, torej, da je letenje zgolj športne narave.

ZMAJARSTVO

Indonezija kupuje britanski sistem 'zračne obrambe

Predstavnik britan­ske firme British Aero­space je v Londonu potrdil, daje Indonezi­ja naročila pri tej firmi sistem zračne obrambe, ki bo stal 100 milijonov funtov. Gre za sistem, h kateremu sodijo rakete, namenjene za uniče­vanje nizkoletečih le­tal. Britanska firma je še objavila, da pogod­ba, .. ki jo podpira bri­tanska vlada .. , pre­dvideva postopen pre­nos tehnologije na indonezijsko elektron­sko industrijo in uspo­sabljanje indonezijskih kadrov. Načrtujejo tu­di sodelovanje obeh držav pri raziskavah in razvoju.

(AFP)

Opozoril bi, da je takšna trditev neto­čna in da v svetu lahka letala uporabljajo predvsem kmetovalci za škropitev njiho­vih nasadov, v prometno nerazvitih predelih Avstralije za nadzor čred, v ZDA pa jih uporablja policija za nadzor cestnega prometa.

Uporabnost tega plovila je moč do­kazovati z majhnimi stroški, saj je ura letenja 20-krat cenejša od ure letenja

. helikopterja.

Da je zadeva zanimiva tudi za vojaške oblasti dokazujejo tudi primeri uporabe teh letal v vojskah ZR Nemčije, ZDA, Iz­raela, itd.

Vsakomur je jasno, da v primeru iska­nja ponesrečencev (kot npr. iskanje na­šega vojaškega helikopterja) takšna leta­la lahko uspešno nadomestijo drage he­likopterje in prehitra klasična letala.

Komisija za prosto letenje meni, da ni razlogov za prepoved letenja z lahki­mi letali v alpskem področju SR Slovenije.

To svojo oceno utemeljuje z naslednjim:

I. Število lahkih letal je v SR Sloveniji zanemarljivo majhno v primerjavi s šte­vilom v drugih alpskih deželah.

2. Cena lahkega letala je previsoka, da bi prišlo do masovne uporabe le-teh.

3. Tehnične zmogljivosti lahkih ktal ne dovoljujejo letenja na »ogroženih« področjih, npr.: Triglavskega narodnega parka; razen tega je letenje moč zakonsko regulirati (dovoljene cone letenja)

4. Pričakovati je večjo uporabo 4-taktnih motorjev, kar bo zmanjšalo hrupnost letal

Kje neki leti več kot 2000 takihle rally jev?

5. Procent udeležbe med ostalimi po­vzročitelji hrupa je zanemarljivo majhen in ne more vplivati na ekološko ravnotežje.

6. S prepovedjo letenja lahkih letal bi storili korak nazaj v razvoju letalstva, predvsem na področju SR Slovenije.

7. Mislimo, da je predlog preveč enostranski in tendenciozen, saj imamo v SFR Jugoslaviji še področja, kjer bi bilo upravičeno zahtevati zaščito narave. Zveza društev urbanistov SR Slovenije slepo sledi navodilom CIPRE in žal ne upošteva specifičnosti naših razmer in stanja letalstva na tem področju.

IV AN KONA VEC, predsednik komisije

za prosto letenje pri PS ZLOS

2 ,

Letala IAA na novi progi Sarajevo-Ljubljana-Munchen

Inex-Adria Avioprometje uresničil obljubo, ki jo je dal pred začetkom olimpijskih iger feb­ruarja v Sarajevu: 7. decembra so njegova leta­la dash 7 začela leteti na redni (trikrat tedensko: ponedeljek, sreda in petek) progi Sarajevo-Ljubljana-Munchen.

Otvoritveni let je bil na visoki ravni . Že iz Sarajeva so se v Ljubljano pripeljali številni ugledni družbenopolitični delavci iz SR BiH, njim pa so se poleg drugih v Ljubljani prid­ružile tudi ugledne osebnosti iz SR Slovenije. Tako je bilo tudi prav, kajti v Munchnu so prvo 50-sedežno letalo IAA pričakali na letališču najpomembnejši možje bavarske politike in gospodarstva.

V slovesnih nagovorih v hotelu Vier Jahresz­eiten so vsi govorniki poudarili pomen sodelo­vanja alpskih in jadranskih držav (članic kluba Alpe-Jadran) tako na gos(!odarskem, kul­turnem in drugih področjih. Se posebej je bilo poudarjeno, da letalska proga IAA med Sa­rajevom, Ljubljano in M unchnom hkrati krepi tudi sodelovanje dveh mest, prirediteljic olim­pijskih iger leta 1972 (v Munchnu) in zimskih iger letos v Sarajevu. Zagotovo pa je ta letalska proga namenjena predvsem poslovnežem (po­tnik iz Munchna bo v Sarajevu v pičlih treh urah in pol), kot bo tudi izredno pomembno za turiste, naše delavce na začasnem delu v tujini, pa tudi za študente, ki bodo hoteli tako ali dru­gače raziskovati in si ogledati številne zgodo­vinske pomnike in druge zanje zanimive stvari v naši državi.

Besedam munchenskih gostiteljev velja pri­sluhniti. Vedo, kaj potrebujejo in kolikšen bo prihranek časa (s tem pa tudi denarja) zotvori­tvijo take letalske proge, kot jo je danes odprlo podjetje Inex-Adria.

MATIJA DERMASTlA (Po DELU)

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

ZRN doloeila lokacijo za ameriike rakete

Vlada ZRN je dol­očila lokacijo za na­meščanje ameriških ma­nevrirnih raket: opo­rišče v Wueschheimu, 40 kilometrov južno od Koblenza. ZRN je priv­olila, da na njeno ozemlje namestijo 108 raket pershing 2 in 96 manevrirnih raket. Te rakete bodo začeli na­meščati leta 1986. Dos­lej so jih skladiščiti v oporišču Greenham Co­mmon v Veliki Britani­ji in v Comisu na Siciliji.

V Cliu strmoglavil vojaiki helikopter

(Reuter)

- Nedaleč od čils­kega kraja Puerto Mo­nt je strmoglavil v morje vojaški helikop­ter, namenjen po šefa vojaške hunte generala Augusta Pinocheta, ki je bil na kosilu naotoku Chiloe; tam se je mudil med svojo turnejo po jugu države. Vojaške oblasti so sporočile, da pogrešajo tri člane he­likopterja puma in da so se odločili za reše­valne akcije in teme­ljito preiskavo o ne­sreči. Nesreča se je zgo­dila prav tedaj, ko so opozicijske sile vdržavi pozvale ljudstvo k novemu "protestnemu dnevu« proti vojaški diktaturi, kar je odkrit upor proti obsednemu stanju, ki ga je uvedel režim pred enim mese­cem.

(Reuter)

Pobuda letalski zvezi Jugoslavije

(Nadaljevanje z 2. strani) zmaje, motorne zmaje in ultra lahka leta­la . Pobude ZLOS in Pravilnik za zma­jarje ležijo na LZJ in ZKPZ več kot eno leto.

9.) Nujno potrebno je imenovati pri PK LZJ tudi strokovno komisijo za zmaje. Pobuda ZLOS je bila poslana pismeno, narejenega ni ničesar.

10.) PK LZJ se mora aktivno vključiti v razreševanje problema uslug letalskih centrov LZJ tujim letalskim športnikom (padalcem, jadralnim pilotom za prelete in prelete športnih letal na športna leta­lišča) . To je letalski turizem športne avia­cije, ki je devizno zelo zanimiv. Na tem dela samo ZLOS brez podpore PK LZJ.

11.) PK LZJ si mora prizadevati na zvezni ravni, da se uporabnikom letal­skih šol prizna status pedagoga in da se jih enotno plačuje iz združenih sredstev za izobraževanje. To vprašanjeje v posa­meznih letalskih šolah zelo različno urejeno. Menimo, da je ta sistem šolanja letalskih kadrov povsem v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju v prometu in zvezah in da bi ga morali v okviru teh samoupravnih interesnih skupnosti rešiti enotno za celo Jugoslavijo.

To so vprašanja, ki sodijo na dnevne rede strokovnih komisij pri PK LZJ kot tudi samega predsedstva. To je pobuda iz •• baze«! Dnevni redi sej PK LZJ so iz­ključno produkt in monopol uslužbencev in delovne skupnosti PK LZJ, kar nima ničesar skupnega z delegatskim sistemom in samoupravo. To trditev utemeljujemo z dejstvom, da je ZLOS večkrat pismeno poslala vprašanja in probleme za dnevni red seje PK LZJ, toda do danes niso bila uvrščena na sejo niti dana v presojo dele­gatom PK LZJ ali spadajo na sejo ali ne.

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

Obiskali so nas piloti Na šoli so nas obiskali vojaki in piloti iz

garnizije Cerklje. Najprej so se ustavili v nižjih razredih. kjer so jih sprejeli navduše­ni drugošolci. Tanja LaziCje o obisku v 2. e razredu povedala takole:

2. e sta obiskala vojaka Matjaž iz Lju­bljane in Dragan iz Banjaluke. Učenci so ju prisrčno sprejeli injima za dobrodošlico ob spremljavi harmonike zapeli veselo pe­smico. Sledil je razredni program. Učenci

V razredu v oS Brežice

so se jima predstavili z dvema sestavkoma. ki sta ju napisala učenka in učenec tega razreda. Sledil je izredno sproščen in zani­miv razgovor. Učenci so bili zelo radovedni. Matjaž in Dragan pa sta marljivo odgova­rjala na številna vprašanja. Ura je med pogovorom kar hitro minila. Gosta sta se morala posloviti. saj so ju čakali še drugi učenci.

Potem so prišli tudi v razrede višje stopnje. V pogovoru med malico so nama povedali. da so se za poklic pilota. vsi so namreč pilo!i. navdušili že v zgodnjih otro­ških letih. Solali so se v letalskih šolah v Mostarju. Rajlovcu in Zadru. Vse te .iiole so urejene internatsko. karpomeni. da sedija­ki tam učijo in živijo. Pri nekaterih so starši odločitvam za tak poklic nasprotovali. marsikomu pa so prav oni pomagali. da sije izbral poklic. ki ga danes z veseljem opra­vlja. Naši sogovorniki so zaposleni v gar­niziji Cerklje. kjer letijo z letali vrste orel in jastreb.

IRENA ULČAR in MOJCA MARiČiČ. novinarski krožek na

OŠ bratov Ribarjev. Brežice

Posebna izdaja Kril? Kot naročnik KRIL se oglašam. ker bi

rad imel vezane letnike revije. pa mi manj­kajo letniki 71. 72 in 73. Ali veste. kje bijih lahko dobil? Ob tej prošnji se mi tudi poraja zamisel. da bi spet lahko pripravili posebno izdajo o srebrnih padalcih naše državne re­prezentance. Veliko zanimivega imajo

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Razprodaja

- Uprava Beograj­skega sejma je pred no­vim letom organizirala tiskovno konferenco kar v letalu. Novinarji so med poletom izvede­li, da bodo na tradicio­nalnem novoletnem sej­mu prodajali blago za 20 do 70 odstotkov ceneje. Znani beograj­ski karikaturist Dejan Patakovic je skušal biti duhovit s pripombami, kot na primer: .. Izgube in zgrešene investicije so globoko pod nami in jih ni videti«. Nekateri novinarji pa so pripom­nili, da seje .. razproda­ja« očitno že začela, saj so izračunali, da je vo­žnja z letalom stala ne­kaj milijonov starih di­narjev na potnika, no­vinarjev pa je bilo več kot deset...

(DELO)

Gneča v vesolju?

Na podlagi potreb je nujno potrebno še sto do štiristo komunika­cijskih satelitov,je izja­vil v posebnem poli­tičnem komiteju OZN predstavnik mednarod­ne telekomunikacijske unije Charles Amira v razpravi posebnega po­litičnega komiteja OZN o izkoriščanju vesoljfl v miroljubne namene. Ce­prav ti sateliti nimajo nikakršnih vojaških na­log, njihovo število vendarle skrbi mnoge delegate, ki se bojijo, da bodo gnečo v ves­olju rešili na račun držav v razvoju . Govo­rniki so pri tem pouda­rjali, da je število orbit in frekvenc omejeno, zato bo ostalo le malo prostora za države v razvoju, ko bodo prišle na vrsto.

(Tanjug)

povedati o tej dirki v Franciji. Možnaje tudi v splošni prodaji z malo višjo ceno.

Še predlog o svetovnih prireditvah pri nas: na tiho upamo. da bo Xx. svetovno prvenstvo v padalsk ih skok ih spet pri nas­v Lescah. O vseh prvenstvih. ki so bila pri nas bi morali zbrati gradivo. o naših juna­kih tistih časov. pa tudi o fantih in dekletih. ki nas bodo zastopali na Xx. svetovnem prvenstvu. V zbiranje gradiva in slik naj se vključijo vsi jugoslovanski aeroklubi. Gra­divo bi pred prvenstvom lahko pokazali na razstavi v Festiv.alni dvorani na Bledu. Tobi bila dobra reklamo za obisk prireditve in na sploh za turizem v Sloveniji. Hkrati bi mo­rali pripraviti tudi posebno izdajo Kril.

To sta samo dva predloga. sicer paje re­vija Krila dovolj zanimiva za še tako preprostega. kot za načitanega človeka.

Tovariški pozdrav. •

Tovariš Žajdela,

MAR.JAN ZA.JDELA Lesce

Za vezavo najbrž želite dobiti prve tri le­tnike naše revije. Izšli so v letih 1956, 1957 in 1958. Na žalost teh letnikov niti za arhiv našega uredništva nimamo, čeprav smo že večkrat razglašali našo željo in potrebo. -Posebna izdaja o padalcih bi bila prav gotovo dobrodošla, treba je le zapisati, kaj pravijo padalci in zbrati nekaj denarja! Najlepše bi bilo, ko bi se tega lotili Leščani, ki imajo padalce pri roki, za denar pa bi že kako ...

Urednik

Še ena letalska šolal Spoštovani tovariš urednikI . Dovolite mi. da vas dopolnim zaradi

nepopolne informacije v zvezi z letalskimi šolami poklicnih pilotov pri nas. Vodgovo­ru bralcu iz Laškega. v rubriki Letalska po­šta v zadnji številki Kril ste pozabili omeniti edino dopisno .. Višu vazduhoplovnu pilot­sku školu« v Beogradu s sedežem na leta­lišču Surčin. Posluje vnajetihprostorih.JA­Ta na surčinskem letališču in delno v prostorih Dopisne delavske univerze v Ze­munu. Da ne bo pomote: ta šola nima nič skupnega z .JATovo. kije internega značaja s sedežem v Vršcu.

Pogoji za vpis v dopisno šolo so končana srednja šola. dovoljenje športnega pilota. aktivno motorno letenje v aeroklubu in 100 ur motornega letenja. Pojasnila v zvezi s šolanjem dajejo po telefonu 011-676-667. Toliko v vednost. Lepe pozdrave in obilo us­peha pri izdajanju revije vam želi

bralec iz Ljubljane

Naslov Elana Spoštovanil Prosil bi vas. da v Krilih objavite naslov

tovarne Elan v Begunjah. kjer izdelujejo jadralna letala. ker bi rad naročil poster DG-IOO. Tovarna bi lahko razširila na­klado teh poster jev. sajje veliko zanimanja. Kolikšna je cena glasila Modelar. ki ga iz­daja Letalska zveza .Jugoslavije. za leto I 985?

ROBERT NO V AK Murska Sobota

Naslov: ELAN, tovarna športnega oro­dja, Begunje št. 1,64275 BEGUNJE Cena Modelarja je bila v letu 1984 za celo leto 150.- din, o ceni za leto 1985paboskle­pala komisija ta mesec.

Šola prostega letenja »KRILA KLUBcc KRSKO

bo organiziral v letu 1985 šolo prostega letenja za začetnike in pripravnike. Teoretični del tečaja se bo začel februarja 1985, prakti­čni del pa se bo nadaljeval v marcu. Vsi, ki jih zanima letenje z zmajem, lahko do­bijo podrobnejia pojasnila na naslovu:

»KRILA KLUB" KRSKO, Cesta krikih žrtev 141, 68270 KRSKO ali po telefo­nu 068-79-322 (popoldan)

Letalke, ali se poznamo? •• Združenje evropskih pilotk«. ..Zd­

ruženje linijskih ženskih pilotov«. med­narodno združenje letalk »99« in Združenje ženskih pilotov helikopterjev »Whiry­Girls« - to so organizacije. v katere se vključujejo letalke z vsega sveta.

»Pomembnost naše organizacije ni le v številu članic. ampak v kvaliteti in raz­ličnosti njihovih letalskih poti. novih idejah in nadat/enosti posameznih letalk.« pravi predsednica »99«. Marilyn Copeland. Zd­ruženje je bilo ustanovljeno 1929. leta v ZDA inje ime/o 99 članic. Prva predsedni­ca. Amelia Eat·ha,., je ženska. ki je prva preletela Atlantik. Zdaj. po 55 letih obst­oja.je včlanjenih že okoli 7000 letalk z vse­ga sveta. 99« organizira razna tekmovanja. srečanja. sestanke. menjavanje izkušenj.

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Umrl konstruktor raket

II. decembra so objavili, da je pred tre­mi dnevi umrl v 71. letu sovjetski akademik in znani konstruktor raket Vladimir Čelomej . Za­dnji dve desetletji je vo­dil znanstveno-razis­kovalni inštitut za ra­ketno tehniko.

(Tanjug)

m helikopterjev na leto

V ZDA, zahodno­evropskih državah in v ZSSR izdelajo na leto - po ocen'i vo­dilnega proizvajalca Si­korsky Aircraft, ki izdela po 20 helikopter­jev na mesec - pri­bližno po 3.000 he­likopterjev, od tega 70 odstotkov za vojsko. Proizvodnja in prodaja helikopterjev bosta v prihodnjih letih v na­štetih državah počasi naraščali, nekoliko hit­reje bosta na Japons­kem, kjer zdaj prodajo na leto manj kot 100 he­likopterjev. Po napove­di strokovnjakov bodo v prihodnjih letih izde­lali največ helikopterjev, ki bodo imeli večino sestavnih delov iz ume­tnih mas.

(PO DELU)

Izdaja tudi časopis »The 99 Nem·«. v katerem objavlja novice o svojih sekcijah in članicah. strokovne članke za mlajše pilotke. nasvete - kako leteti. ko si nos­eča. kako upravljati letalo. če morašsama z dojenčkom na pot ... Združenje podeljuje vsako leto tudi štipendije novim letalkam. finančno pomagal mladim dekletom pri pridobivanju novih pooblastil in dovoljenj.

Letos so se članice »Združenja evropskih pilotk« srečale na sestanku v Baden Badnu v ZRN. kar so organizirale domačinke. Dosedanjo predsednico Fiorenzo de Ber­nardi je zamenjala italijanska linijska pilotka Sheila Scott. Piloti starejših gene­racijjo poznajo po njenih podvigih pred leti. Sheila je iz vrst športnih entuzijastov. osv­ojila je preko sto rekordov. med drugim je trikrat obletela svet z lahkim avionom. Je prva. ki je z enomotornim letalom sama preletela preko Arktike in severnega pola. zmagala je tudi na mnogih mednarodnih rally jih. Srečanja sta se udeležili tudi vete­ranki Elly Beihorn. pionirka nemškega le­talstva in Marie - Ana Dragescu iz Romu­nije. pilotka Bele eskadrilje v drugi svetovni vojni.

Tudi pri nas leti precej deklet. žensk. kar pa ni nič novega. saj so letele že pred vojno in v vojni. po osvoboditvi pa se pojavljamo v vseh aeroklubih in v profesionalnih šolah. letos nas je v svoje vrste poskusno vključila tudi JLA. Prav bi bilo. da bi se lahko pogovorile o svojih dosežkih in morebitnih teta vah na področju letalstva. se tako medsebojno vzpodbujale in se kot organizi­rana skupina lahko včlanile tudi v med­narodna društva. Tako bi izvedele marsikaj novega. kar bi nedvomno koristilo nam in celotnemu letalstvu v jugoslovanskem prostoru. Predvidevamo. da bomo v letošnji mrtvi sezoni organizirale srečanje v okviru Letalske zveze Jugoslavije. o čemer se bomo pravočasno obvestile v Krilih in preko republiških letalskih zvez.

Opravičilo

Mirjana Ivanovic Milena Cestnik

v letošnji marčevski številki smo objavili na naslovnici posrečen padalski posnetek. za katerega smo napisali. da gaje naredil »neznani gost iz Avstrije«. Se osem mesecev potem sem podpisani. kot odgovorni urednik revije mirno spal in nisem niti slutil. da sem ga kaj polomil. Dokler nisem dobil sredi novembra pisma. ki gaje upravičeno ogorčeni učitelj padals­tva Duško Jurčic iz Zagreba poslal sekreta­rju PS ZLOS Mirku Bitencu, češ naj vendar te kaj naredi v zvezi s priznanjem njegovega avtorstva za omenjeno naslovnico.

Izvirnik posnetka sem dobil v pisarni ZLOS s pripombo. dajeavtor»našprijate!j iz Avstrije. ki za posnetek ne zahteva hono­rarja.« V stiski za dobre posnetke za na­slovnice kaj več nisem raziskoval. prav gotovo pa nisem imel nobenega razloga. da bi kar tako pripisal lastništvo diapozitiva tujcu (kaj če bi prišel po honorar). če bi vedel. daje pravi avtor naše gore list in celo sodelavec nekaterih naših klubov!

Kakorkoli že, moj del krivde je v tem, da nisem vztrajal pri najnujnejših podatkih o posnetku. Čeprav še danes, navzlic vsej tej »aferi«, nisem mogel zvedeti, kje in kdajje bil posnetek narejen, niti kdo je na njem, se tovarišu Jurčiču za naš spodrsljaj v imenu uredništva, še zlasti pa v svojem imenu, iskreno opravičujem.

MARJAN MOŠKON odg. urednik Kril

••• P. S.: Ponovno prosimo vse, ki pošiljate

kakršnekoli posnetke za objavo v Krilih, napišite na hrbtno stran pozitiva vsaj KAJ je na sliki, KDAJ in KJEje bil nega­tiv posnet, ter KDO je avtor, da ne bo več takih in podobnih spodrsljajev kot prav­kar opisani. Po belem svetuje navada, da se na kartonski okvirček diapozitiva ali na nalepko, če je okvirček plastičen, na­piše vsaj ime avtorja in datum snemanja. Saj se nam ni težko opravičiti (in najbržse bomo morali še kdaj!), vendar je prav, da vsak pri tem ve, kako se stvari streže.

M.M.

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

, 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon: (061)861·411

iDovakalma kombivak okna alma I polkni glbljiva pollma n.ranja vrata vhodna vrata ~,!alna vrata

e11rani profili lamelirane PlOHe

PONUDBA & POVPHASE. V MJ it

V tej rubriki brezplaeno objav­ljamo oglase, ki nllo daijii od 30 besed ln naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko ln modelarsko podroeje. Oglase poiljite na na­slov urednlltva: Marjan Molkon, p. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Prodam 6,5 cm3 motor ENYA, 7 cm3

motor RADUGA in obratomer do 22000 ob/min. Kelc Alojz Osluševci 7, 62-273 Podgorci.

PRODAM: Po HO sistemu 310komo­tive (2 popolnoma novi), 3 vagončke, 35 krivih ter 7 ravnih tirov, I dolgi tir, ki se da poljubno oblikovati, ter vse ustrezne priključke kot so sponke, stikala in drugo. Popolnoma novo gumo Pirreli)(8 mm, dolžine 25 metrov za visoki štart RC modelov s težo do2 kg. Na gumo se doveže od 50-70 metrov laksa I mm ali več. Primerna za pobočja. Informacije: Rudi Korber, Polzela 136, p. p. 63313 Polzela, tel. 063 720-047

PRODAM RC model PIPER PA 18 YU CUB z motorjem OSMAX (razpon 150 cm), tank za gorivo,liter goriva, aku­mulator za vžig, polnilec in kljuko za vžig. Vse našteto pa tudi zamejam za jadralno letalo (razpon najmanj 3 m) s krilci za nagib ali brez njih. Mlakar Bojan, Dol. Kamence 68, 68000 NOVO MESTO, tel. (068) 25-487

Prodam zmaja tip HORN IT. Tone Svoljšak, .. Hafnerjevo naselje 121. Tel. 064 61-716.

Zdravo in sreeno 19851 Poleg številnih dobrih lelja za zdravje in

uspešno izhajanje revije v prihodnjem letu sem za uredništvo in bralce Kril dobil šop~k lepih letalskih voščilnic in pisem od članov AK Slovenske Konjice. Aerodroma Lju­bljana. Aerokluba Postojna. Društva amaterjev graditeljev letal iz Titovega Velenja. od Ota Verbančiča. Mirana FerIa­na. Ivana Laznika iz Beograda in Aeroklu­ba "Krušik« iz Valjeva. V imenu bralcev. uredništva in zase se vam iskreno zahva­ljujem. saj prav tako lelimo vsem skupaj uspešne pristanke in veliko sreče nasploh!

MARJAN MOŠKON

Celjski vuk T pozira pred hangarjem ••.

Kanadska vojaika transportna letala za TurCljo7

- Kanadski obram­bni minister Robert Coates je sporočil, da se je s turškimi preds­tavniki pogovarjal o dvostranskem obram­bnem sodelovanju in o prodaji vojaških trans­portnih letal Turčiji. Po njeltovih besedah turška vlada zdaj pre­učuje tri ponudbe za nakl!P teh letal- iz ita­lije, Spanije in Kanade.

(AP)

VUKT Vuk T, naša najnovejša orhideja in plastični prvenec, je že precejkrat vzburil naše de­

narne in strokovne kroge. Končno sta prvi dve letali v Sloveniji le zajadrali tudi nad Šta­jersko in Belo krajino. Mnenja in ocene o vuku so večkrat deljeni, Peter Karner pa namje poslal tudi tehtno analizo celjskih izkušenj z vukom.

Jadralno letalo VUK-T je visokospo­sobni šolsko trenažni enosed. Predvideno je za nadaljevanje šolanja po osnovni tre­naži na dvosedih. S svojimi performansa­mi omogoča izvajanje programa trenaže vse do osvajanja pogojev za ZI »C« značko pilotajadralnega letala. Jadralno letalo je konstruiral »Institut mašinskog . fakulteta« v Beogradu. Pri konstruiranju se je prvič tudi poslužil merjenja aerodi­namičnih sil v aero tunelu .

Jadralno letalo je projektirano ~ pre­računano in konstruirano tako, da bo izd­TŽalo vse obremenitve, ki se bodo pojavile v letu. Pri konstruiranjuso uporabljali tu­di računalnik. Jadralno letalo VUK-Tv aerodinamiki predstavlja edinstveno novost v svetu, ker se je prvič uporabila nova tehnologija super kritičnega profila na krilu. Le-taje rezultat dolgoletnih razi­skav v smislu poboljšanja performans jadralnim letalom. Vodilni proizvajalci jadralnih letal so svojo proizvodnjo preo­rientirali k takim konstrukcijam . Jad­ralno letalo je na področju malih hitrosti upravljivo in lahko za letenje, medtem ko je na večjih hitrostih zelo prodorno.

Montaža in demontažajadralnega leta­la je enostavna in hitra . Priključki ko­mand so polavtomatski s popolnim varo­vanjem. Položaj pilota je sedeč, z

možnostjo regulacije sedeža v letu. Dime­nzije kabine so take, da omogočajo pilotu do višine 180 cm s čelado, največjo udobnost. Iz kabine je dobra vidljivost na vse strani . Podvozje je možno uvleči in ima učinkovito vzmetenje. J adralno le­talo je opremljeno zosnovnimi pilotskimi in navigacijskimi inštrumenti in možna je vgraditev naprave za kisik. Na tak način v svojem novem prospektu Fabrika aviona ijedrilica »JASTREB« iz Vršca reklamira svoje novo jadralno letalo, kije hkrati t.u­di prvo plastično jadralno letalo, kiJe bilo zasnovano v jugoslovanskem inštitutu .

Po dogovoru o obnovitvi letalske baze je Slovenija dob!la dva »s modlaka«. Eden je v Celju, drugi v Novem mestu. CelJant smo jadralno letalo prevzeli nekaj dnt pred republiškim prvenstvom v jad­ralnem letenju v upanju, da bomo med tekmovanjem izvedli ds:monstracijo leta­la za vse tekmovalce. Ceprav smo SI zelo prizadevali , pa to ni bilo izvedlj!vo, saj nam administracija v Beogradu nt mogla pravočasno izdati registracije, kljub te­mu, da so bila vplačila opraVljena vsaj mesec dni pred prevzemom . Naš namen smo popravili tako, da je jadralno letalo »obiskalo« nekaj slovenskih centrov, kjer so lahko po mili volji preizkusili njegove letaine lastnosti. Dogovorili smo se, da

DOMACA LETALA

Strmoglavilo belgijsko letalo

Bojno letalo belgij­skih letalskih sil je strmoglavilo v ZR Ne­mčiji, potem ko se je zaletelo v radijski stolp na planini Feldberg. Oba člana posadke sta se ubila. Predstavnik zahodnonemških letal­skih sil je izjavil, da je bilo letalo na poti iz Belgije proti Bremgas­tnu.

(AP)

bomo vtise o novem letalu sproti zapiso­vali in jih posredovali na ZLOS, ter tako pomagali odpravljati pomanjkljivosti pri izdelavi in pri sami konstrukciji . Ker verjetno teh pripomb ni bilo preveč sem se odločil, da objavim svoje vtise ob letenju letala VUK-T registrske oznake YU-4352.

Naj jih naštejem: - nekvalitetna izdelava: že ob

predpoletnem pregleduje vsakemu pilotu lahko jasno, da je izdelava izredno povr­šna, da ne rečem malomarna, saj nekateri deli jadralnega letala še pobarva ni niso. Take izdelave si nihče, ki bi bilodvisen od tržne prodaje, ne bi smel privoščiti,

- izredno trde komande pilotu ne omogočajo preciznega letenja . Pri večurnem letanju postaja le-to zelo utrudljivo .

- neučinkovite zračne zavore: S taki­mi zračnimi zavorami je jadralno letalo neuporabno za izven letališke pristanke, ker se zračne zavore ne izvlečejo popolno­ma iz krila. Mislim, da je to konstrukcij­skanapaka.

- premajhna učinkovitost smernega krmila, ki se močno občuti v zapregi in v turbulenti atmosferi, manj v prostem letu.

- kabina postaja neugodna in pre­majhna za vse tiste pilote, ki so večji le ne­kaj centimetrov nad 180.

VISOKOSPOSOBNO ŠOLSKO - TRENAŽNO JADRALNO LETALO " VUK - T«

PERFORMANSE Maksimalna hitrost Minimalna hitrost Minimalno izgubljanje višine pri 78 km/h Maksimalna finesa pri 95 km/h Maksimalna hitrost v turbo atmosferi

TEHNIČNI PODATKI Krilo: Razmah Površina Vitkost Trup: Dolžina Širina Višina

AERO PROFIL KRILA NASA GA Teža praznega jadralnega letala Maksimalna teža v poletanju

240kmih 59 km/h

0,65 mis 37,5

150 km/h

15m 12 m2

18,82

6,5m O,62m O,85m

245 kg 355 kg

- izredno težka montaža: Brez poseQnega vzvoda ni šlo in je posledica slabe in netočne izdelave.

- piskajoči zvok, ki gajadraino letalo proizvaja, v kabini ni zaznaven , zaznajo pa ga vsi opazovalci na zemlji . Zgodilo se nam je, da smo morali večkrat pojasnje­vati čisto slučajnim opazovalcem, kdo je krivec tega »hrupa«.

- jadralno letalo je srednjekrilec. To sicer ni pomanjkljivost, lahko pa postane in to predvsem pri izvenletaliških pristan­kih z uvlečenim podvozjem. Krila na tak način pridejo še bliže visoki travi, žitari­cam ... in s tem so možnosti za poškodbo jadralnega letala večje .

Razen zadnje, so vse ostale pomanj­kljivosti, ki sem jih naštel lahko odpra­vijive in čudim se, kako je jadralno letalo prišlo skozi rešeto strogih kontrol.

Ima pa eno velikodobro lastnost in toje cena, ki je po mojem nerealna, saj običajno za enak denar pod normalnimi pogoji dobiš le radijsko postajo, elektri­čni variometer in osnovne instrumente. Mislim pa,da nas nesmezavesti , kajtijad­ralno letalo je namenjeno trenaži . S temi pomanjkljivostmi pa svoje vloge ne more v celoti opravljati.

Kaj bo to jadralno letalo prineslo jugoslovanskemu letalstvu je težko na­povedati. Če sem optimist, potem sem prepričan, da se bodo vse pomanjkljivosti odpravile in jadralno letalo prilagodilo in izpopolnilo do take mere;:. ki bo ustrezal.a našim pogojem letenja. Le pa sem pesI­mist; potem sem prepričan, da bo jad­ralno letalo doletela enaka usoda kot že mnogo njegovih predhodnikov, ki so bili dobro zasnovani vendar je bila ideja slabo realizirana , na žalost, na škodo jadralne­ga letenja.

PETER KARNER, učitelj jadralnega in

motornega letenja

Polet eez meje sonenega sistema

Zamisel o vesoljski ladji, ki bi jo poslali iz našega sončnega sistema, da bi se srečala z zu­najzemskimi bitji, v Sovjetski zvezi ni več le znanstvena fantastika, ampak se s tem problemom že resno ukvarjajo. Član sovjet­ske akademije znanosti Oleg Gazenko je izja­vil, da bi bil tak polet mogoč že v 21. stoletju. Po njegovem mnenju je tudi mogoče, da žive v drugih sistemih inteligentna bitja, drugačna od človeka . Gazenko je dejal, da bi lahko človek v naslednjih petdesetih letih dosegel vesoljska prostranstva s plovilom, ki bi letelo s hitrostjo 30.000 kilometrov na sekundo (desetino svetlobne hitrosti) in ki bi ga poga­njalo termonuklearno gorivo.

Pogled na udeleience letolnjega republlikega jadralnega prvenstva v Celju (Foto: Ljubo Korber)

Japonski protest Sovjetski zvezi

Japonsko zunanje ministrstvo je ostro protestiralo pri Sovjet­ski zvezi zaradi kršitve japonskega zračnega prostora 12. in 23. novembra. Kot poroča agencija Kjodo, so ta­krat sovjetska letala preletela strateško po­membna območja na Japonskem. Pozneje pa so sovjetski bomb­niki tipa TU 95 kljub opozorilom japonskih letal kršili zračni pros­tor nad ožino Cušima. Podoben incident se je zgodil 12. novembra.

Razvoj tekmovanj v jadralnem letenju je v zadnjem desetletju napravil velik ko­rak. Od svetovnega prvenstva v Vršcu v začetku sedemdesetih let, so se tudi na naših prvenstvih začela pojavljati jadral­na letala narejena iz umetnih snovi. Razvoj elektronike je posegel tudi na področje opreme jadralnih letal. Od ra­dijskih postaj, najrazličnejših vrst elekt­ričnih variometrov pa do danes, ko se že pojavljajo električni variometri v kombi­naciji z računarjem doleta ali z drugo besedo do pravih malih računalnikov . Da pa smo lahko pri nas v zadnjem času korakali le korak ali dva za svetom je v veliki meri zasluga domačih izdelovalcev jadralnih letal in opreme. Ti danes po kakovosti ne zaostajajo za svetom. To lahko vidimo tako na področju izdelave jadralnih letal kot na področju izdelave električnih instrumentov.

Ves ta razvoj je napravil spremembe tudi na področju tekmovanj. Zaradi ne­primernosti in nevarnosti letenja plasti­čnih jadralnih letal v oblakih, se je opus­tilo to letenje tudi na tekmovanjih. Drugi faktor, ki je ' poleg razvoja opravil spremembe v načinu tekmovanja so stro­ški. Včasih je bilo dosti disciplin: prosti prelet. Danes te discipline vpravilnikih

ne zasledimo več . Za to je Jasen razlog: po eni strani predstavljajo stroški transporta, tako po zraku kot po zemlji, glavno postavko v stroških tekmovanja, po drugi strani pa so danes tekmovanja časovno omejena in ni časa, da bi za transport nazaj porabili več dni . Upošte­vati je treba tudi, da je potrebno v kratkem terminu izpeljati določeno šte­vilo tekmovalnih dni za priznanje tekmo­vanja, ob upoštevanju faktorjev vremena in najrazličnejših prepovedi letenja. Ta­ko danes na tekmovanjih prevladuje dis­ciplina hitrostni prelet. Hitrostni prelet je lahko v trikotniku, cilj - povratek in v poligonu. Nekdaj so na tekmovanjih izkoriščali ves termični dan, danes pa se je borba s časom zoži la na ožji termin, ta­ko, da je sposobnost tekmovalca v tem, da v termičnem maksimumu doseže na določeni razdalji čim večjo hitrost.

Vsem tem spremembam se je moral prilagajati tudi pravilnik tekmovanj. Sta­ri pravilniki niso dopuščali razlik v točkovanju med disciplinama hitrostni prelet in prosti prelet. Tako je bilo možno, da v zadani disciplini hitrostni prelet nihče ni opravil discipline, a ven­dar je dobil tekmovalec z največjo preleteno razdaljo največje možno šte-

JADRALSTVO

Brez nevarnosti Takole je turbo reakcij­ski tovorni helikopter namestil 4-tonsko in pet metrov visoko ko­nico iz nerjavečega žel­eza na vrh 150 let stare bostonske carInarnice. Konica je po velikosti in obliki zvest posnetek izvirne in skriva pod seboj konec dimnika. (Telefoto: UPI)

vilo točk . Danes obstoječi pravilniki tega ne dopuščajo več. Novejši pravilniki na­grajujejo osnovni namen discipline -hitrost. Tako danes tekmovalci, ki ni­majo sposobnosti napraviti hitro§tnega preleta, nimajo večjih možnosti. Se več. Tekmovalec, ki je dosegel določeno hitrost, a je ta hitrost v določenem zaos­tanku za zmagovalcem, ne dobi več točk za hitrost ampak samo za razdaljo. Ta­kšen pravilnik se po zaslugi naših re­prezentantov, ki se zadnja leta udel­ežujejo vse več mednarodnih tekmovanj, uporablja v Sloveniji . Na zveznem nivoju pa je pravilnik še vedno bolj prilagojen staremu načinu tekmovanja , kot nove­mu. Pravilniki se v tujini spreminjajo iz leta v leto oziroma od tekmovanja do tekmovanja. Na največje število točk je do sedaj vplivala zadana razdalja disci­pline, medtem ko je lani na odprtem prvenstvu Italije na to število točk vplival čas letenja. Na primer, če je zmagovalec za opravljeni prelet porabil več kot 3 ure, je bilo podeljeno največje število točk. Vsi ti pravilniki v veliki meri iZključujejo faktor sreče. Da pa je bilo to doseženo,je bilo potrebno sestaviti pravilnik tako, da je vpliv enega tekmovalca na drugega pri točkovanju precejšen . Tako se da pri tem pravilniku tudi taktizirati. Zato so ne­kateri začeli razvijati misel, kako sestavi­ti pravilnik, ki bi imel vse zgoraj opisane lastnosti, ampak da bi izključeval medsebojni vpliv tekmovalcev in da bi bil pravilnik enostavnejši. V ZDA, kjer so novo idejo prvič praktično preizkusili, so prišli do zanimivega spoznanja. Točko­vali so po starem in novem pravilniku. V vrhu ni bilo sprememb. Spremembe so se veča le, čim bolj je šlo proti koncu razvrs­titve. V čem je bistvo novega točkovanja? Po starem je tekmovalec dobil ustrezno število točk za določen rezultat. Po novem pa se rezultati ne bi točkovali , ampak bi se seštevali časi preleta. Primer: zadana je disciplina hitrostni prelet v trikotniku 350 km. Zmagovalec porabi za to razdaljo 3 ure in Il min. Ta čas mu je rezultat tega dne. Naslednji dan se te­mu času prišteje čas drugega dne, itd. Na koncu zmaga tisti, ki je skupni seštevek razdalj vseh disciplin preletel v naj­krajšem času. Manjši problem nastopi takrat, ko je potrebno tekmovalcu, ki ni opravil discipline, preleteno razdaljo spremeniti v čas. Nisem zasledill?odatka. zakaj se ta nova ideja ni bolj razširila, saj je vsekakor zelo zanimiva.

Obstoječi pravilnik republiškega tek­movanjaje precej zapleten in zahteva ve­liko zamudnih računskih operacij . Z razvojem osebnih računalnikov se je po­nudila priložnost, da to zamudno raču-

nanje opravimo hitreje in točneje. Tako nam je bila pri organizaciji republiškega prvenstva lani v Celju poglavitna naloga izračunavati rezultate s pomočjo raču­nalnika. Program je kvalitetno sestavil ing. Žličar, uporabljali pa smo osebni računalnik SPECTRUM 48K, ki seje iz­kazal za povsem ustreznega. Uporabljali smo tudi tiskalnik formata A4, razmno­ževali pa smo s pomočjo fotokopirnega stroja. Takšna organizacija obračunava­nja rezultatov mora biti v nadalje praksa, saj s tem dobimo točne rezultate in od­pravimo mnoge neprespane noči sodni­kov.

Mislim, da se je ta tema dotaknila vprašanj, ki niso bila dosti obravnavana. Odprta so še različna vprašanja, ki ob­ravnavajo naša jadralna prvenstva. V razmišljanje samo podatek, da lani na odprtem prvenstvu Italije niso več up­orabljali barografov. To pa je že lahko tema zase.

Pterozavrov dvojnik

GROBELNIK NIKO

Direktor laboratorija za paleontologijo vrete­nčarjev na teksaški univerzi v Austinu dr. Wann Langston je na tiskovni konferenci v državnem muzeju za letalstvo in vesolje pove­dal, da so v njegovem laboratoriju izdelali na­tančen posnetek prazgodovinskega pterozav­ra (Quetzalcoatlus northropi) iz reda izumrlih plazilcev z letaIno op no kot pri netopirjih. Ti plazilci - ptiči so živeli v juri in kredi . Načrt za to največjo žival , kije kdaj letela, so napravili v Smithsonianskem inštitutu, ptič bo naravne velikosti . vodili ga bodozdaljinskim radijskim upravljaniem. Up'aio~ dl! bo pti{ 'te jeseni. vzletel z dvorišča pred Muzejem.za letalstvo in vesolje v Washingtonu. (Telefoto: UPI)

Jantarja, na katerih sta leteli gostji Iz LR Madžarske pred hangerjem ~ Blkovem (Foto: Z. SUdarevic)

Koristna nesreča

Ameriško zvezno mi­nistrstvo za letalstvo in NASA sta se namenila »organizirati« nesrečo, v katero kanita »pog­nati« sedemdeset lutk, narejenih po podobi odraslega človeka, in eno lutko otroka. Le­talo, ki se bo pone­srečilo, je boeing 720. Namen »podviga« je ugotoviti, kaj se zgodi z letalom, polnim po­tnikov, če se ponesreči med pristajanjem ali vzletom.

Znano je, daje vaš časopis v Jugoslaviji enkraten po vsebini , objavljanju rezul­tatov s tekmovanj in ostalih dejavnosti z vseh področij letalstva. Zato vam poši­ljam tole naše poročilo o 6. juniorskem odprtem prvenstvu Vojvodine, ki je bilo od 18. do 24. avgusta 1984 v Subotici .

Na prvenstvu je sodelovalo vsega sku­paj 13 tekmovalcev, med njimi pet gostov iz Ljudske republike Madžarske. Pravoni so precej vplivali na hitrostne rezultate, ki so zares vredni pozornosti . Posebejje bilo zanimivo sodelovanje dveh gostij, ki sta tudi reprezentantki Madžarske.

Dolžni smo pojasnilo o nazivu »ju­niorsko« . To ne pomeni, da lahko sode­\.ujejo samo mladinci do 27. leta starosti, ampak velja za tiste pilote, ki dosedaj niso še bili na večjih tekmovanjih. Lahko bi re­kli tudi: juniorji po izkušnjah. Zato tudi podpisana nisem mogla nastopiti v konkurenci.

Največja fovorita sta bila Zvonimir Su­darevic in Zoran Cvetic, kar sta potrdila tudi s svojima uvrstitvama. Dejan Milo­vanovic je »uprsko« en dan in takorekoč poklonil tretje mesto klubskemu tovarišu Gaboru Kozliku, ki je pripravil največje presenečenje, saj je bilo to njegovo prvo tekmovanje . Prvič so tekmovali tudi Aranka Baby, lštvan Ujvari in Dragan

Stančle. Velja povedati, da sta Aranka in lštvan tik pred tekmovanjem napravila svoja srebrna preleta (na pripravah 7 dni pred tekmovanjem).

Med tekmovanjem sta bila dosežena dva pogoja za zlato C značko in dva dia­manta . Vokrog300urahje bilo preletenih 14.400 kilometrov. Glede na izkušnje tekmovalcev so bile hitrosti zavidanja vredne .

Že nekaj let skušamo pritegniti več tekmovalcev na to prvenstvo, na žalost pa, verjetno zaradi kratkih 7 dni,jadra lci ne žele a li pa ne morejo priti v Vojvodino - saj smo zares malo daleč od drugih klubov in centrov.

Mislimo, da bi morali imeti več ta kih in podobnih tekmovanj vsako leto, v razli­čnih oblikah in na različnih ravneh : med­klubska, republiška, pa seveda tudi državna . Taka tekmovanja bi morala biti odskočna deska ali pa priprava za večja tekmovanja, kot na primer seniorsko v Subotici. Cudno, da tega ne zmoremo or­ganizirati niti v jadralnem letenju , pa tudi pri motornjakih, čeprav imajo orii ne­primerno več tekmovanj. Vemo pa, da imajo modelarji in padalci mnogo več ta­kih tekmovanj. Ne bi namreč rada prime­rjala mladega neizkušenega pilota, ki prvič nastopa na državnem prvenstvu z iz-

JADRALSTVO

kušenim asom, ki dirka že deset let ali več. Pod pojmom »as« pa mislim pravzaprav vsakega pilota tekmovalca, ki tekmuje po vrsti vsaj 3 ali 4 leta.

Naj se vrnem v Subotico. Najbrž ste tu­di v tabelah opazili udeležbo pilotov iz MHSZ Madžarske. Če še ne veste, Suboti­ca in Novi Sad sodelujeta s tamkajšnjima aero kluboma v Szegedinu in Ki-

Zmagovalci 6. juniorskega prvenstva Vojvodine: 1. Zvonimir Sudarevic, 2. Zoran Cvetic in 3. Gabor Kozlik (Foto: Z. Sudarevic)

Rezultati 6. odprtega juniorskega prvenstva Vojvodine

škunfeledjhaziju na tekmovanjih, zzame­njavo jadralnih letal in zdaj še s skupno akcijo za doseganje višin. To je lepo, hkra­ti pa vprašamo, ali ne bi mogli prav tako sodelovati tudi z aeroklubi doma?

Spomnimo se samo na akcijo preletov , saj ni še tako dolgo, ko so bili pri nas redni gostje tovariši iz Slovenije. Zakaj se je to nehalo? Je kriva stiska z denarjem, smola z vremenom, ali je kaj drugega? Če je krivo vreme, naj to poročilo ovrže take dvome. Letos je bil avgust izjemno dober mesec, saj smo med pripravami in tekmo­vanjem preleteli okrog 22.000 kilometrov. Zamudili smo celo en prelet na 500 kilometrov, deloma zaradi napačne vremenske napovedi, deloma pa zaradi prepovedi letenja nad delom področja.

To je nekaj novic iz Aerokluba Suboti­ca. Hkrati vabimo čim več pilotov na naše juniorsko prvenstvo, ki ga bomo priredili od 17. d025. avgusta 1985. Upamotudina obnovo sodelovanja, ne samo prijateljev iz Slovenije, ampak tudi izostalihjugoslo­vanskih klubov. Posodobili bomo leta­lišče za prelete in jadralska tekmovanja v zvezi z evropskim prvenstvom. Odveč pa je pripominjati, koliko bolj varno seje od­praviti na prelet v ravnici, kot v hribovitih in gorskih predelih.

Tovariško vas pozdravlja, , MARIJA LETIC

AK Subotica

IX.OX. 19.08 20.08 21.08 22.08 Tip 1. tekm. dan 2. tekm. dan 3. tekm. dan 4. tekm. dan 5. tekm. dan

Tekmovalcc ~ jadral. hi tr. 1> 192.6 km hitro 1> 182.2 km hitro 1> 303.4 km hitro 1> IMx2 cilj - povratek Skupna :s .';2 letala Sub. - Apatin Sub - Odžaci Sub. - Ečka (328 km) Sub. 200 km Sub. uvrstitev

- Senta - Sub. - Čenej - Sub. - Borovo - Sub. - Somb-Senta-S. -Osijek-Sub.

1. Eva Daroci SZ jantar st. 1. 89.22 1000 1-2 173 km 1000 1. 94.18 J(X)O 1. 90.59 lom 2. 106.50 9X4 1. 4984 2. Marija Bolia SZ jantar st. 2. 87.56 970 1-2 173 km 1000 2. 93.84 994 2. 90.54 978 1. 107.50 1000 2. 4943 3. Z. Sudarcvic SU dg-IOI 4. 79.09 819 3-6 144 km 704 7. 86.88 888 3. 87.09 927 4. 91.81 748 3. 4148 4. Marija Letic SU cirr. st. 5. 79 .07 819 7. 141 km 735 9. 79.31 772 4. 86.33 911 3. 96.84 829 4. 4068 5. A. Podolčak SZ jantar st. 3. 79.85 833 3-6 144 km 764 3. 91.38 957 7. 79.46 769 8. 88.30 695 5. 4019 6. Zoran Cvetic NS cirr. st. 7. 75.52 756 9. 133 km 670 4. 90.58 944 5. 82.33 809 6. 91.28 740 6. 3920 7. Gabor Seker K F cirr. st. 6. 75.56 758 3-6 144 km 704 6. 86.96. 889 9 . 76.89 716 7. 88.56 696 7. 3825 X. Bela Esek KF.cirr. st. 8. 75.51 756 3-6 144 km 764 5. 87.06 890 8. 76.93 717 5. 88.36 693 8. 3821 9. D. Milovanovic NS cirr. st. 9. 67.97 622 13. 65 km 126 8. 83.12 830 6. 81.03 7X2 5. 91.67 746 9. 3107

10. Gabor Kozlik NS cirr. st. 10.65.94 566 X. 137 km 702 10. .68.28 604 10. 76.65 691 lO. 7615 501 10. 3066 II. lšlvan Ujvari SU vuk-T II. 59.26 447 10. 112 km 581 II. 265 km 359 13. 130 km 71 12. 65. 4 322 II. 1776 12. Aranka Baby SU cirr. st. 13.67 km 76 11-12 105 km 444 12.250 km 333 II. 303 km 227 13. 61.54 307 12. 1389 13. Dragan Stančic SU cirr. st. 12. 46.2X 365 11-12 105 km 444 13. O O 12.165 km 102 II. 71.63 423 13. 1335

SZ - Szegedin

Rezultati 6. juniorskega prvenstva Vojvodine Kr - Kiškumfeledjhaz

1. S. Sll<l,;revic SU <Ig-lO 1 1. 79.07 J()OO 1. 144 km 1000 2. 86.88 956 1. 87.09 )(XX) 1. 91.81 J(XX) 1. 4956 2. Zoran Cvetic NS cirr. st. 2. 75.52 939 3. 133 km 877 1. 90.58 )(XX) 2. 82.33 921 3.91.,,7 9X9 2. 4727 3. Gabor Kozlik NS cirr. st. 4. 65.94 757 2. 137 km 919 4. 68.38 737 4. 76.65 851 4. 76.45 686 3. 3952 4. D. Milovanovic NS cirr. st. 3. 69.97 845 7. 65 km IM 3. 83.12 911 3. 81.03 905 2.91.67 997 4. 3X25 5. lšlvan lJjvari SU vllk-T 5. 59.26 044 4. 112 km 655 5. 265 km 485 7. 130 km IM 7.61.54 381 5. 23.>1 6. Aranka Baby SU cirr. st. 7. 67 km 55 5. 105 km 581 5. 265 km 485 7. 130 km IM 7.61.54 381 5. 2331 7. Dra~an I StančicSU cirr. st. 6. 46.2X 483 5. 105 km 581 6.250 km 450 5. 30.\ km 520 6. 65 .37 460 6. 2U67

Prve v JLA Idolane voJaike plIotke (Milena s kratkimi lasmi v sredini)

Drugi Indijec v vesolju

Med člani posadke ameriške vesoljske la­dje, ki bo šla na pot le­ta 1986, bo tudi indij­ski vesoljec. Ladjo bo­do opremili še z indij­sko-ameriškim meteo­rološkim in komuni­kacijskim satelitom Insalt-IC. Prvi Indijec, ki je poletel v vesolje, je 35-letni Rakeš Šar­ma; aprila je letel s Sojuzom T-11 skupaj s sovjetskima vesoijce­ma.

JLA izšolala prve motorne pilotke 5. januarja letos sem po temeljitem zd­

ravniškem pregledu v Zemunu odpoto­vala na prostovoljno usposabljanje v JLA. Trajalo je 6 mesecev in dogajalo se je v Zadru. V l. klasi so bile še Mirjana Ivanovič iz Novega Sada, Svetlana Mitrovič iz Leskovca in Tatjana Dodev­ska iz Kumanovega.

Dobre tri mesece smo poslušale teo­rijo, za tem smo se teden dni uvajale v pa­dalstvo in dvakrat skočile in nato letenje. Program teoretičnih predmetov je obse­gal snov moškega ŠROA, le da smo seve­da imele približno pol manj ur preda­vanj, na katerih so snov zato podajali nekoliko bolj zgoščeno, nekaj poglavij pa tudi izpustili. Imele pa smo to ugodnost glede na fante, da nas je bilo malo in da smo bile visoko motivirane, kar je pozitivno vplivalo na učinek učnih ur.

Padalstvo se je odvijalo v mešani sku­pini - priključili so nam nekaj fantov, ki še niso opravili skokov. Vsekakor smo

komaj Čakale na letenje, zaradi katerega smo med drugim tudi prišle. Po enem tednu spoznavanja letala, letališča in os­talih potrebnih stvari za letenje, smo dočakale prvi vojaški polet.

Letele smo na UTVAH - 75 skupaj z gojenci VV A in .sicer po programu osnovnega šolanja, po laširanju (za mene) pa še maršrutno letenje, letenje v paru in letenje brez zunanje vidljivosti (kombinacija folije in očal). Bile smo precej različne po prejšnjih letalskih iz­kušnjah - tako sva bili s Svetlano izrazi­ti jadral ki z dokaj velikim naletom, Mi­rjana ima profesionalno dovoljenje s 500 urami, Tanja pa je bila pravzaprav zače­tnica s skupno 50 urami jadralnega in motornega naleta (toliko je bil tudi pogoj za prijavo v šolo). Letele smo vse uspešno.

Svečane promocije so se udeležile Ma­rija Draženovič, pilotka iz NOB, Danije­la Novičič in Radmila Kjulski, ki sta od 1950 do 1932 obiskovali šolo za vojaške

VOJASKO LETALSTVO

Blman Ima smolo

Potniki · in posadka boeinga 707 bangladeš­ke letalske družbe · Bi­man, ki so iz Dake leteli v Karači, so imeli izredno srečo. V letalu se je že med samim vzletom vžgal eden od motorjev in pilot je v zadnjem hipu pristal na koncu vzlet ne steze,ga­silci pa so pogasili ogenj; vseh 137 po­tnikov in članov po­sadke se je še pravi čas umaknilo iz gorečega letala. Družba Biman ima v zadnjem času na­sploh več smole kot sreče. Pred kratkim je moralo eno njihovih le­tal prisilno pristati v Bombaju, drugo pa je zaradi tehničnih motenj ostalo v Rangunu. V avgustu je strmoglavil njihov fokker na do­mači progi in umrlo je vseh 49 potnikov v njem.

Proti Jupitru

Ameriški znanstve­ni so sporočili, da bodo ZDA maja leta 1986 izstrelile novo vesoljsko sondo proti Jupitru, največjemu planetu v sončnem si­stemu· Kot poročajo časopisne agencije, bo­do sondo imenovali Galileo - po slavnem astronomu, ki je leta 1610 odkril,da ima Ju­piter naravne satelite -lune. Sonda Galileo bo 26 mesecev potova­la do Jupitra. Tako naj bi dobili nove podatke o Jupitrovi atmosferi, magnetnih poljih in lu­nah . Znanstveniki so namreč prepričani , da bi lahko tako razkrili številne skrivnosti iz­vora in nastanka na­šega sončnega sistema.

(PO DELU)

pilote v Rumi. Torej ženske - piloti nismo novost v Jugoslaviji, v armadah po svetu pa so ženske v glavnem že dolgo zastopane tudi v borbenem letalstvu.

In ali se letenje v vojaški organizaciji kaj razlikuje od klubskega? Ja, se. Ven­dar je to moč le občutiti, težje povedati. Tako je pravzaprav težko razložiti, kako je bilo v »ženski« vojski, kar me mar­sikdo vpraša. A saj vsi moški veste, kako je v vojski. Vseeno nekaj podrobnosti iz našega vojaškega življenja:

- razna materialna vprašanja so podobno urejena kot za fante

- stanovanjski prostori so oddvojeni od moških, ki jim je vstop v ženski pa­viljon prepovedan. Prostori so na novo urejeni, ker smo bile pač prve, a čisto enako kot za gqien<;e VV A.

- oblečene smo bile kot fantje tako na zemlji (z neobveznim dodatkom Kril) kot tudi v avionu. Pokrite z baretko.

- vse obvezl1.0sti in pravice smo imele kot moški SROA

- bile smo edine ženske v naselju , kar je včasih povzročalo zadrego, a manj pri nas, ki smo druženja s fanti navajene z domačih letališč. Nekaj novega smo bile predvsem za aktivne starešine, ki so se morali na ženske na delovnem mestu šele navajati

- v času teoriie smo sodelovale s 35. razredom fantov SROA, ki so nas uvedli v vojaško življenje v mestu, saj so bili tu 3 mesece pred nami.

- po začetnem prilagajanju smo se razvile v zelo homogeno skupino in kot poskusna skupina dale na koncu nekaj konstruktivnih (po našem mnenju) pred­logov za naslednje generacije pilotk.

MILENA CESTNIK

Milena Cestnik na 27. driavnem Jad­ralskem prvenstvu v Subotici

Odiseja 19B5

Ameriška astronavta DA VID GRIGGS in KAROL BOBKO (na levi) in njuna francoska kolega JEAN-LOUP CHRETlEN in PAT­RICK BAUDRY sestavljajo posadko (fotog­rafija je bila posneta v Johnsonovem vesoljskem centru), ki bo poletela v vesolje feb­ruarja prihodnje leto. Zanimivo vlogo ima v misiji, imenovani 51-E, Francoz Baudry: nje­mu je namreč zaupan eksperiment, znan s kra­tico FEE - Francoski ehokardiografski eksperiment.

20glce Iz vesolja Predstavniki kitajske akademije znanosti v

provinci Jiangsu so sporočili, da so na podlagi proučevanj meteorita, ki je poleti padel na območju province, prišli do .. novih in pomembnih informacij« o nastanku našega osončja . Planetni sistem, katerega del je Ze­mlja, je nastal pred 4,6 milijardami let.

Tokrat so sporočili tudi podrobnosti o prihodu vesoljskega »obiskovalca« . Padel je v okrožju Natong v vzhodnokitajski provinci' Jiangsu, kjer se reka Jangce izliva v Vzhodno­kitajsko morje.

Kmet Ji Djinchuan je delal na polju, ko je 15. junija ob 11 .35 priletel meteorit in se samo ne­kaj metrov od njega in še nekaterih sovaščanov zaril 70 centimetrov globoko v tla. Ko so ga izkopali, so videli, da ni večji od teniške žoge, tehtal je 529 gramov, bil je še topel, njegova barva pa je bila rumenoškrlatno modra. Ko so ga umili v potoku,je potemnel. Sestavljen je iz približno milimeter velikih zrn in po besedah kitajskih znanstvenikov vsebuje snovi, nastale kmalu po .. rojstvu« · osončja.

(PO DELU)

Kako Je tam gor lahko pove polkovnik A. M. Fedotov, ki Je z letalom na sliki mikojan E-266 (MIG-25) septembra 1977 postavil absolutni svetovni vilinski rekord: 37,650 m (Iz Jane's pocket book 15, 1978)

Kitajski TV sateliti

Kitajska namerava kupiti dva televizijska satelita; za ponudbe je povprašala podjetja RCA v Veliki Britaniii. Matra v Franciji ln MBB (Messerschmitt­B6Ikov-Blohm) v ZR Nemčiji.

Kako visoko? PIle dr. VLADO SAVANOVIC sanitetni poročnik

(Nadaljevanje iz prejšnje številke)

HIPOKSlJA

Človekova naravna življenjska sredina je površina Zemlje . Vsako oddaljevanje od njene površine in vzpon v višino zahteva dodatno prilagajanje in vlaganje novih fizioloških zmogljivosti človeka . V naseljih v velikih višinah lahko kljub te­mu živiio in opravljajo celo težka fizična dela pripadniki nekih indijanskih plemen na Andih v Peruju. Prilagajanje na take višine se je odvijalo postopoma in zelo počasi. Trajalo je ne le stoletja, temveč celo tisočletja, da se je človek v taki višini naučil živeti.

Fizična meja atmosfere je 1000 km, medtem ko je največja višina, na kateri lahko prilagojene osebe živijo, 5 km. Človek žal nima nobenega posebnega čutila za odkrivanje kritične stopnje hipoksije. Samo na razumen način lahko človek to pomanjkanje dopolni, to je z učenjem o hipoksiji ter z vdihovanjem dodatnega kisika. Prav zaradi tega pa je potrebno vdihovati dodatni kisik že na višini 3000 m, pri nočnem letenju pa celo začevši že od tal.

DEFINICIJA HIPOKSIJE Kot :lipoksijo razumemo pomanj­

kanje kisika (hipo = pomanjkanje, oksija = oksigen, kisik) ali točneje padec par­cialnega tlaka zraka, ki se vdihuje in zato povzroči pomanjkanje kisika v krvi.

VZROKI HIPOKSIJE l. Dvig na višino povzroča padec par­

o cialnega tlaka kisika 2. Anemija, to je zmanjšana količina

hemoglobina (rdečih krvnih telesc) v krvi a) Za letenje je značilna anemija, kot

posledica vdihovanja ogljikovega mo­noksida CO, ki ga ustvarja motor. CO se veže na hemoglobin-eritrocite tesneje kot kisik, zato se zmanjša kapaciteta pljuč, to je njihova zmožnost prenašanja kisika.

b) Pri krvavenju se izgubi velika količi­na eritrocitov

3. Lokalno zmanjšanje ali pojemanje pretoka krvi. Na primer: pri delovanju pozitivnih obremenitev, se v gornjih de­lih telesa zmanjšuje prenos kisika

4. V nekaterih primeri celica, ki je po­rabnik kisika, ni sposobna v celoti izko­ristiti prejetega kisika. Tak primer: pri zastrupitvi s cianidom.

LETALSKA MEDICINA

Ameriika letalonosilka predC8sno odplula iz Japonske

Zaradi množičnih pro­testov in demonstracij po vsej Japonski , pa tu­di nasprotovanja lokal­nih oblasti in opozicij­skih strank, je ameri­ška letalonosilka Carl Winson predčasno od­plula iz japonskega pristanišča Jokosuka. Pripadniki japonskih mirovnih gibanj so na­sprotovali obisku le­talonosilke z nosilnost­jo 81.600 ton, ker so bili prepričani, da je opre­mljena zjedrskim orož­jem, prinašanje tega or­ožja na Japonsko paje prepovedano s tako imenovanimi »protije­drskimi načeli" .

Letalska nesreC8 v Franciji

(Tajnug)

v bližini letališča Bourget je strmoglavil zračni taksi, kije zaradi megle spregledal pris­tajalno stezo in treščil v poslopje približno ki­lometer od leta li šča . Po uradnih poročilih je mrtvih šest ljudi, ven­dar ni znano, koliko potnikov je bilo v leta­lu . Dvomotorno letalo je najela sk upina po­tnikov v Italiji za vožnjo v Pari z. Poroči­la ne omenjajo, kakšne narodnosti so žrtve.

(Reuter)

RAZDELITEV HIPOKSIJE 1. Kratkotrajna (akutna) 2. dolgotrajna (kronična) 3. intermitentna (diskontinualna) Za leta lee je veliko važnejše trajanje,

kot pa stopnja hipoksije. To pa zato, ker postaja na sicer vzdržljivi višini daljše trajanje hipoksije lahko nevarno.

SIMPTOMI HIPOKSIJE IN REAKCIJE

Na osnovi današnjih izkušenj lahko pove,!!o, da je do višine 3000 m, brez do­datnega kisika , varno leteti . Vendar kljub temu nekateri priporočajo, naj se ta meja zniža na 2500 m.

l. Do višine 3ooo)ll praviloma ni nobe-nih motenj

2. Nad 3000 m višine začutimo: - poveča se ventilacija pljuč (dihanje) - pospeši se srčni utrip (tahikardija) - krvni tlak : sistolni tlak (gornji)

raste do 7000 m, nato pa upada, diastol ni tlak (spodnji) začne počasi rasti, nato pa­da, da bi na višini 7000 m ponovno začel rasti

- v podaljšani hrbtenjači se nahaja center za dihanje in regUlacijo srčne funkcije; zaradi hipoksije pride do po­puščanja srčne in respiratorne funkcije

- cianoza prstov (nohtov), ali po-modrenje nohtov

glavobol

nje

lahka zmedenost vznemirjenost utrujenost lahko se pojavita slabost in bruha-

splošna oslabelost mišičja ravnodušnost ali neosnovana vese-

lost ali izbruh smeha ali solz razdražljivost ali pa celo jeza vizuelne motnje in motnje sluha

- vidni čut je mnogo bolj občutljiv na hipoksijo, kot čut sluha.

ČAS ČISTE ZA VESTI To je časovno razdobje od trenutka,

ko je nastopila prekinitev uživanja do­datnega kisika na katerikoli višini, pa do pojava prvih resnejših napak, oziroma prvih simptomov resnejše poškodbe vi­šjih analitično-integrativnih funkcij CNS.

REZERVNI ČAS To je časovno razdobje od trenutka,

ko je nastopila prekinitev uživanja do­datnega kisika, pa do izgube zavesti. Ta čas obsega širše razdobje od časa čiste

zavesti oziroma Vključenosti , ter časa čiste zavesti v sebi .

Odrejanje in medsebojna ločitev teh dveh veličin je razmeroma enostavna, le­to pa se izvaja v barokomori . Naj­primernejša višina za testiranje v baro­komorni je 7500 m. To pa zato, ker je na manjših višinah čas čiste zavesti zelo dolg, medtem ko je višina 7500 m takoj pod mejo, kjer se že pojavljajo znaki dekompresivne bolezni, stopnja hipok­sije pa je dovolj velika. Normalen test v barokomori vsebuje pisanje številk od 1000 proti nazaj. Prve grobe napake v vrstnem redu nam povejo, da je čas čiste zavesti minil. V kolikor se bivanje na tej višini nadaljuje, sledi izguba zavesti in s tem nam poteče rezervni čas. Z višino se ti časi naglo zmanjšujejo, in to po eksponencialni kriVUlji . Tako je nad 12000 m višine čas čiste zavesti in rezervnega časa le 15 sek. Čas čiste zaves­ti in rezervnega časa pa nista statični, temveč,dinamični veličini, ki se tudi nek­oliko spreminjata. V zdravih , mladih osebah (20 - 35 let starosti) je trajanje obeh časov razmeroma stanovitno. Nor­malno od prvih simptomov (oslabljen spomin in presojanje, oslabljen vid, percepcija, slaba koordinacija gibov in zaspanost) pa tja do izgube zavesti na višini 7000 m, mine 5 minut. (To so ekvi­valentne višine, ki se dobijo v borokomo­ri). Če pilot ve za svoj čas zavesti , lahko v izrednih okoliščinah računa nanj. Oziro­ma mora v primeru okvare na kisikovi opremi prevzeti določene odločitve tako hitro, kot mu čas to dopušča. Manjša po­pravila so na manjših višinah seveda mogoča . Na večjih višinah in pri težjih okvarah je možnost le zmanjšati višino aviona. Zatorej je presojanje dolžine lastnega časa čiste zavesti neizogibno. Po tem, kar smo že povedali , lahko za­ključimo, da ni nobenega pravila za ob­našanje hipoksične osebe. Nevarna po­sledica pe je vedno izguba zavesti. Lahko pa ločimo dva osnovna tipa obnašanja hipoksične osebe:

1. Euforične (vesele). V hipoksiji reagi­rajo ponavadi z neutešenim, brezpomen­skim smehom in nastopi veselosti

2. Depresivni. Regirajo zobčutjem potrtosti, lenosti in onemoglosti.

3. V resničnosti je redko obnašanje samo enega tipa, obstajajo prehodne oblike med tema dvema skrajnosti ma . Vendar se lahko razlikujejo obnašanja po tem, ali se nagibajo k enemu ali k drugem tipu .

Na večjih višinah je značilno, da se ti simptomi hipoksije naglo pojačajo, v odvisnosti od stopnje hipoksije in časa bivanja. Še posebej paje prisoten močen

Na Floridi strmoglavilo potniiko letalo

v nesreČi potniške­ga letala, ki je 7. decembra strmoglavilo takoj po vzletu z leta­lišča v Jacksonvillu na Floridi, je bilo mrtvih vseh II potnikov in dva člana posadke. Uradno so objavili, da se je le­talo zrušilo nekaj se­kund po vzletu in treščilo v gozd, pri­bližno 2,5 kilometra od pristajaine steze. Ko­maj pred dvema dnevo­ma je lokalna družba Boston Airways spet dobila dovoljenje za delo, odvzeto v začetku novembra iz »varnos­tnih razlogov«. Kaj je povzročilo nesrečo, za zdaj še ne vedo.

Spomini na vojno

(OPA)

Policija malega niz­ozemskega mesta Spa­ikenisa je .morala eva­kuira ti 1700 ljudi , da bi se strokovnjaki lahko lotili demontaže .. Iete­če bombe" VI izdruge svetovne vojne.

Po šestih urah dela so bombo "onesposo­biii" brez najmanjše nesreče . Dolga je osem metrov, v zadnjih dese­tih letih pa so na obm­očju tega mesta blizu Rotterdama našli še tri take. Zadnja je tič ala 19 metrov globoko pod nekim globmskim vo­dnjakom mestnega vo­dovoda.

glavobol. Vidno polje se postopoma oža, predmeti postajajo vse bolj nejasni, na koncu pa se vse stemni. Ponavadi se sku­paj s temi simptomi pojavijo tudi psi­hične motnje. Spomin, razmišljanje , presojanje in pozornost občutno slabijo. Oseba v hipoksiji ne opaža, da čas mine­va, težko se orientira v času in prostoru. Izgubi se potreba po spremembi takega položaja. Oseba vsega tega ne zazna in ne razume, kaj se z njo dogaja, sicer bi po­skušala nekaj narediti, vendar je to izven meje človeške sposobnosti. Vse, kar se je v hipoksiji zgodilo, ne ostane vspominu. Občutno se zmanjša ali izgubi kri­

tičnost , gibi rok in nog so nekoordinira­ni, predvsem pri natančnih mišičnih gi­bih. V težkih primerih pride do mišič~h krčev . Od objektivnih simptomov se naj­lažje spozna cianoza (plava barva zanoh­tnice in ustnic), ki se pa ne pojavi pri vsa­ki hipoksiji. Ako hipoksija traja dalj časa, plava barva izgine in pojavi se ble­dica, ki se razlije tudi po licih. Pojavi se hladen znoj.

Pri hipoksiji se pojavi globlje vdiho­vanje - hiperventilacija, ki je popolno­ma refleksno in povečuje količino kisika v krvi . V primeru , da hiperventilacija tra­ja dalj časa, nam lahko škoduje, ker se s tem izloča preveč CO2• Le-ta stimulira center za dihanje, tako da pride do zast­oja dihanja zaradi hipoksije. Vendar ne zaradi pomanjkanja kisika, temveč zara­di čezmernega eliminiranja CO2. Pri izpostavljanju hipoksiji, predvsem v veli­ki meri, lahko pride do prenehanja diha­nja zaradi motnje v živčnem sistemu, ker so nevroni (živčne celice v centru za di­hanje) zelo občutljivi na pomanjkanje ki­sika in pred prvimi odpovejo.

Hkrati s hiperventilacijo se poveča sr­čni utrip, kar je odvisno od stopnje hipoksije, njenega trajanja in občut­ljivosti osebe. Če se hipoksija veča , se prav tako veča srčni utrip, vse do meje človeške vzdržljivosti .

POSTOPKI IN UKREPI V SLUČAJU OKVARE KISIKOVE OPREME

Priporoča se zadrževanje dihanja in najhitrejše spuščanje na manjšo, var­nejšo višino, ker se je dodatni kisik že vdihal pod tlakom, tako da je kri z njim normalno zasičena . Če bi človek pripre­kinitvi delovanja kisikove opreme nad­aljeval z vdihovanjem, bi se del kisika, ki je v krvi vezan za hemoglobin eritrocitov, osvobodil in prešel preko pljuč v zu­nanjost , kjer pa je parciaIni tlak kisika dosti nižji . S tem pa pride hitreje do iz­gube zavesti.

LETALSKA MEDICINA

POSLEDICE HIPOKSIJE Simptomi in težave, ki so nastale med

hipoksijo, lahko trajajo še določen čas po prenehanju hipoksije. Predvsem lahko dolgo trajata glavobol in občutek utrujenosti , medtem ko sta rastresenost in otopelost prehodna pojava in razme­roma hitro jenjata.

Spanje je najboljše zdravilo. Če je bila hipoksija intenzivnejša ali je trajala dalj časa, je potreben daljši počitek.

V sledeči številki Zaščitni ukrepi proti hipoksiii

Prevedel ROBERT LORENCON

KomarCek S fotoaparatom

Mlada Švicarja Inge Klintman in Joseph Ba­rabas sta sestavila prijazno napravico, ki lahko iz zraka snema za človeka nedostopne kraje . Prav pride ob nesrečah, lahko posname divjo sečnjo, lokacijo gradbišča, položaj sovražnika v vojni, dimnike, mostove itd. Mali helikopter seveda vozi brez posadke na daljinsko upra­vljanje z zemlje. Ima aluminijaste nožice in lesen propeler, podoben je komarju brez glave. ki ima na trebuhu fotoaparat. Mladeniča sta že zaprosila za dovoljenje za poskusno vožnjo z višine 350 metrov, kajti pod to višino he­likopterček ne more leteti . ze v več državah so snemali na daljinsko upravljanje, vendar so pri tem vselej uporabili mala letala . Dobra stran helikopterja je, da lahko lebdi nad določenim mestom, dokler ne opravi svoje naloge. Na sliki je tudi eden od izumiteljev napravice Joseph Barabas.

Vesoljska trgovina

Ameriška agencija za raziskovanje vesolja in aeronavtiko NASA je z zavarovalnico pod­pisala sporazum o iz­strelitvi raketoplana, s katerim naj bi rešili indonezijski komuni­kacijski satelit, vreden 40 milijonov dolarjev.

S to vesoljsko mi­sijo, ki naj bi jo izvedli novembra, se začenja novo poglavje sodobne svetovne trgovine: ko bodo satelit popravili, bo namreč naprodaj.

(PO DELU)

Doma brez prave konkurence Pričica, v vesolje in raketno tehniko zagleda­

nih fantov, ki je pred petnajstimi leti ustanovila astronavtsko raketarski klub Vladimir M. Ko­marov, je decembra, v prostorih Geod.etskega zavoda SRS, obudila spomine na prehojeno .pot in obenem, med številne svoje člane in somišlje­nike razdelila spominska priznanja. S prihodnjo fotografsko razstavo pa so raketarji nazorno po­kazali bogato klubsko dejavnost, pa čeprav ne moremo trditi, da je ravno množična.

Društvo se do danes ni orav posebno razbohotilo. Po besedah Toneta Šijanca, ki sicer sodi v krog mlajših članov, je v klubu ne­kako štirideset raketarjev, izmed katerih je ak­tivnih le deset. »Z desetimi člani seveda mislim na tiste najbolj aktivne, ki že nekaj let vztrajajo v raketarskem klubu. Sicer pa gre skozi naš klub še precej več ljudi, ki jim damo tudi potrebno tehnično izobrazbo. Vsako leto na­mreč na številnih ljubljanskih osnovnih šolah organiziramo raketarske krožke v okviru klu­ba mladih tehnikov.«

Fantje imajo svojo klubsko delavnico kar v kolesarnici stanovanjske stolpnice na Hudo­vernikovi ulici . Najemnina 1000 dinarjev na mesec; pa sredstva za mat~~ial in indust.rijsko izdelane raketne motorčke Jim povzročajo naJ­več preglavic. »Letno se člani. udeležimo pri: bližno desetih tekem, na vsaki gre v zrak tudi po šest motorjev na tekmovalca, kar se, tudi ob razmeroma nizkih cenah, ob koncu leta kar pozna « pripoveduje Tone Šijanec. Seveda pa fanto; tovrstne težave niso odvrnile od dela in tekmovanj. V zadnjih dveh letih so Ljubljanča­ni v kategoriji S 6A na republiških in državnih

prvenstvih dose~H rekordn!h 23 ekipnTh·zma~. Sicer pa so tudi z rezultati v števllmh drugih kategorijah dokazali, da so eden najuspešne­jših modelarskoraketarskih kolektivov.

Med člani, ki so dajali in še dajejo društvu veljavo, so Majda Kogej , Borut Frantar, Marko Koren, ki uvaja v raketno tehniko tudi elektroniko, pa Andrej Pečjak, Igor Sotlar in Tomaž Starin. Med člani, ki od vsega začetka vodijo delo kluba pa so še Rastistav Snoj, Jože Čuden mlajši in Vinko Kogej. Ob IS-letnici ARK Vladimir Komarov pa so priznanja na­menili še Rozi Primec, Jožetu Čudnu st., Ivanu Jurečiču, Jožetu Mencingerju in Janku Zubariču.

Seveda pa je treba poudariti, da dejavnost kl'!.ba nima zgolj šl'ortne&a z~~čaja : ~etos, v začetku leta, je sOVjetska vesoljska ladja SOJuz T 10 odnesla v krožnico nad zemljo dve znački ljubljanskega kluba, kar je prvi jugoslovanski predmet, ki je krožil v vesolju. Ak~jjaje p.l?d dobrega mednarodnega sodelovanja. Clam IZ­

dajajo tudi revijo Kozmoplov, posneli so že ne­kaj kratkih filmov s kamero, vgrajeno v raketo lastne izdelave, itd.

In če se ob koncu še enkrat vrnemo k naj­prizadevnejšim članom: Marjan Čuden, Miha Kozjek. Va~a urbancJ>rimož j(uhljr, LovrQ Duževič, Tone Sijanec, Mare žerjal in Jože Cuden so bili že doslej najusprinejši pisci strokovnih člankov. Veliko uspešnega dela pa jim želimo tudi poslej.

NIKO SLANA . (iz DELA)

Pred nekaj leti smo sedeli v pisarni naAe zveze ln modrovall o tem, če Je bilo pametno vpeljati letalsko smer na strojni fakulteti v Ljubljani. Zaradi Atevilnih inAtrumentov in elektronike je v letalstvu čedalje manj •• pravegacc letenja ln vse več računanja. Sekretar Mirko je menil, da bi bila morda bolj pravAnja elektrotehniika fakulteta. »Najprimernejia bi bila pravzaprav fizika,cc je pripomnil lef pilotov pri Adrii, »saj je samega letenja na potniikih letalih fe manj kot pet odstotkov ••. cc

Takrat nas še ni zapljusnil val osebnih računalnikov in nihče si ni mogel zamisliti, da se bodo tako hitro udomačili med »naj­širšimi ljudskimi množicami«, kaj šele, da bi bilo mogoče za razmeroma majhen de­nar za lastno mizo »Ieteti« cessno in jumbojeta, ali pa celo F-15 Eagla v zračnem boju in nimbusa na preletu triko­tnika 300 km! Danes se s takimi podvigi ukvarjajo že osemletkarji in brez zunanje vidljivosti pristajajo večkrat bolje kot stari mački. Pred dobrimi desetimi leti nam je pokojni učitelj jadralnega letenja Bojan Avsec še rekel: »Nobenega variometra ne zamenjam za dobro ritk Mislil je seveda na občutljivo pilotovo zadnjico, ne na kaj drugega ... Danes je to lahko le še anekdota. V pravi poplavi programov za osebne raču­nalnike najdemo tudi malo poplavo odli­čnih letalskih programov: GLIDER, FLIGHT SIMULATION, FIGHTER PILOT, COMBAT LYNX, TORNADO LOW LEVEL, HARRIER ATTACK, NIGHT GUNNER ipd. da o vseh manj dobrih in astronavtskih in podobnih sploh ne govorimo. Lepo bi bilo, če bi nam vsi. ki so se srečali z njimi ali preizkusili take programe.poslali opise, oz. prevode navodil s podatki, kje jih je moč dobiti, koliko stanejo, za kateri računalnik so napisani, pri komu jih je mogoče presneti ...

Za spodbudo in na prošnjo nekaterih na­ših bralcev objavljamo prevod navodil za program FLIGHT SIMULATION, ki ga je moč uporabiti na Sinciairjevem ZX Spectrumu z 48 K spomina. Program so s pomočjo izvedencev kot so piloti na TriSta­rih in inženirji družbe British Aerospace sestavili leta 1982 pri Psionu, kije tudi sicer naredil veliko programov za Sinciairja.

RAČUNALNiŠTVO

o prevozu plutonija

Na Japonskem res­no razmišljajo o mož­nosti, da bi nevarni plutonij prevažali z le­tali namesto po morju. Komisija za varnost atomske energije je poleg ostalega razgla­bijala t ud i o že obstoj­ečih predpisih, o zrač­nem prevozu prede­lanega jedrskega gori­va, saj je treba upošte­vati možnost letalske nesreče . Do marca le­tos so za predelavo v Veliko Britanijo in Francijo z Japonske prepeljali z ladjami 1150 ton uporabljene­ga jedrskega goriva . V istem času so, prav ta­ko po morju, iz Velike Britanije pripeljali na Japonsko 650 kilog­ramov plutonija.

Superman v letalu

CHRISTOPHER RE­EVES, dvaintridesetlet-· ni ameriški filmski ig­ralec, znan tudi pod imenom Superman, ne more iz svoje kože. Spet je pristal na vlogo, ki od njega zahteva le­tanje po zraku. Gre za film z naslovom Le­talec, v katerem bo Reeves igral pilota, kakršni SO v dvajsetih letih Američanom pre­važali pošto. Su per­man je v privatnem življenju kar vešč pilot, in tako bo vsa filmska ietanja, tako je zatrdil, opravil sam, tega za svoje prejšnje zračne podvige ni mogel trditi.

FLIGHT SIMULATION S _povečanostjo zmogljivosti računal­

nikov učijo zadnjih deset let pilote »Iete­ti« nova potniška letala na velikih raču­nalniških simulatorjih na tleh. Celo na malem mikro računalniku kot je Sinclair ZX Spektrum je mogoče stvarno predsta­viti bistvene elemente poleta, aerodina­miko letala, glavne inštrumente in hk­raten pogled skozi okno pilotove kabine. »FLIGHT SIMULATION« (Posne­manje letenja) vsebuje vse te učinke v majhnem, visokosposobnem dvomotor­nem propelerskem letalu .

LETALSKI VIDIKI Kontrole letala so pilotova palica , zak­

rilca , repno krmilo in moč motorja. Nagi­banje palice premika krilca na krilih in us­merja letalo v levo in desno. Premikanje palice naprej in nazaj obrača višinsko kr­milo na repu tako, da se nos letala dviga, oziroma spušča.

Aerodinamika letala je izredno zapletena . Sprememba ene kontrole ima ponavadi več učinkov . Krilca, recimo, ne povzroče samo nagiba letala ampak tudi spremembo smeri . Teh učinkov se lahko naučiš in navadiš s posnemanjem na raču­nalniku . Obnašanje in gibanje letala kažejo različni inštrumenti in navigacij­ski pripomočki v pilotovi kabini, kut je opisano v nadaljevanju.

Pilot mora uporabljati te inštrumente, da vodi letalo po predvideni poti ali' vektorju, da se približa letališču, da leti v predvideni smeri ali na pristajalno stezo s pravo hitrostjo, višino in kotom spušča­nja za pristanek . Tipičen pravilni kot za pristajanje mora biti 3°, kar zahteva višino okrog 6000 čevljev 20 milj pred st­ezo,3000čevljev 10 milj pred stezo in 1000 čevljev 3 milje pred pragom steze.

Pri obračanju letala v drugo smer je udeleženo tudi krmilo smeri, na tleh pa prav tako pomaga pri vožnji v levo ali desno.

LETENJE Z ZX SPECTRUMOJ\ll »Posnemanje letenja« na Spectrumuje

program, ki precej podrobno in odlično oponaša pilotiranje z malim letalom v re­sničnem času . Razčlenjena dinamika le­tala omogoča celo pentljo in sodček . Pris­taneš lahko na dveh različnih letališčih, vzletaš, usmerjaš letalo po radijskih sve­tilnik ih in opazuješ svet pod seboj .

Glavna slika na zaslonu predstavlja pilotovo kabino s pestro inštrumentalno ploščo v spodnjem delu in s pogledom sk­ozi sprednje steklo kabine v zgornjem de-

lu zaslona. Skozi-okno vidiš horizont -svetlomodro nebo in temnejšo zemljo, st­ezo z lučmi v tridimenzionalni perspekti­vi , ko si blizu, in orientirje, kot na primer jezera in podobno. Kakor zavijaš, se spuščaš ali dvigaš, takose tudi horizont in orientirji premikajo pred teboj .

Sliko lahko vedno preklopiš na naviga­cijsko karto ali zemljevid, ki kaže radijske svetilnike, pristajaine steze in drugo, kar ti pomaga usmerjati letalo in pristajati.

Ko včitaš program s kasete v spomin . računalnika, se pokaže seznam z vpraša­nji ali hočeš vzleteti, začeti že karvzraku, ali pa pristajati . Pritisni tipke 1,2 ali 3, kar pač želiš. Lahko se odločiš tudi za učinke vetra . Odgovori z da (yes), česi že izkušen in obvladaš letenje v vetru med navigacijo in pri pristanku. Sicer pritisni tipko »n« za ne (no). Računalnik bo nato sam vključil sliko pilotove kabine.

INATRUMENTALNA PLoACA V spodnjem delu slike s pilotovo ka­

bino je inštrumentalna plošča. Vidiš pet okroglih »uric«, nekaj meril, opozorilne lučke in digitalne čitalnike - števce. Urice od leve proti desni so: inštrumental­ni pristajaini sistem (ILS), brzinomer, ra­dijski kompas (radio-direction-finding equipment - RDF), višinomer in va­nometer (rate-of-climb indicator -ROC).

RDF ima veliko številčnico v sredini plošče . Malo letalee, ki je narisano v sre­dini številčnice, kaže v smeri, kamor letiš. Števec na števiIčnici kaže smer letenja v kompasnih stopinjah. RDF je najvažne­jši navigacijski inštrument. Vedno si mo­raš izbrati enega izmed radijskih svetil­nikov (beacon) na zemlji . Položaj izb­ranega syetilnika glede na smer letala lahko vidiš na RDF inštrumentu kot mežikajočo piko na obodu. Če hočeš lete­ti naravnost proti svetilniku, zavijaj z le­talom, doklersemežikajoča pika umakne po obodu do položaja »točno opoldan« .

Brzinomer je ura zenim kazalcem takoj levo od RDF. Kaže hitrost letala skozi zrak (airspeed) v vozlih (knotih) krat 10.

Višinomer je ura zdvema kazalcerna ta­koj desno od RDF. Mali kazalec kaže višino v enotah po 1000 čevljev, večji pa v enotah po 100 čevljev .

Variometer (ROC)je uri podoben inšt­rument na desni strani plošče . Meri na­vpično hitrost letala v enotah po 1000 čevljev na minuto. Kadar kaže kazalec nad O, se letalo vzpenja, če kaže pod O pa se spušča .

Merilec moči motorjev (POWER) spo­daj desno meri dodajanje plina. Potisk

~efL,426

Pilotove kontrole Tipka Kontrola

+ palica naprej (spuAčanje)

... palica k sebi (vzpenjanje)

-+ palica v· desno (dIIsnizavoj)

+- palica v levo (levi zavoj)

Z smerno krmilo (v levo)

X smerno krmilo (v desno)

p dodajanje plina (večja moč)

O odvzemanje plina (manjAa moč)

F povečanje po-vrAIne zakriIc

D zmanjAevanje povrAine za krilc

G izvlačenje koles (pod-vozja), če so uvlečena, dvi-ganje koles (podvozja) če so izvlečena

B sprememba znaka ra-dijskega sve-tilnika po korakih

M preklop s pogleda v pilotovo ka-bino (kokpit) na naviga-cijsko karto, ozirom nazaj v pilotovo kabino

motorjev raste z dodajanjem plina, ven­dar upada zaradi redkejše atmosfere v ve­čjih višinah.

Merilec goriva (FUEL) kaže, koliko je še goriva v rezervoarju.

ZakriIca (FLAPS) kažejo kot izvleče­nih zakrilc - navzdol s polnimi zakrilci in vodoravno z uvlečen imi zakrilci.

Podvozje (GEAR) ima zeleno in rdečo ploščico. Kadar so kolesa uvleče na boš videl UP (gor) na rdeči ploščici, sicer pa OOWN (dol) na zeleni ploščici .

BCN RGE BRG je števec, ki daje po­datke o izbranem radijskem svetilniku. BCN (beacon) kaže njegovo oznako, RGE (range) oddaljenost v navtičnih mi­ljah in BRG (bearing) smer svetilnika v kompasnih stopinjah glede na letalo.

ILS je kazalo inštrumentalnega prista­jalnega sistema (Instrumental Landing System) na levi strani plošče. To je pripomoček za vodenje, ki pomaga pilotu med približevanjem k stezi. Radijski sve­tilnik na začetku steze oddaja signal in njegov položaj se na I I".S inštrumentu vidi kot mežikajoča pika. Cese letalo pravilno približuje k stezi, bo mežikajoča pika v sredini ILS kazala. Če ni na sredini , mora to pilot popraviti s krmarjenjem proti pi­ki: kadar je pika, ki predstavlja stezo, na levi, mora pilot zavijati na levo, dokler se pika ne .premakne na sredino. Kadar je nad sredino je letalo prenizko in palico je treba potegniti k sebi.

Ra ali števec radijskega višinomera (Radio altimeter)je delILS. Odbiti radij­ski signal od zemlje meri v čevljih višino letala od zemlje do koles in daje precizen podatek za pristajanje.

PILOTOVE KONTROLE KrmiIna palica (Joy stick) - Palico v

letalu nadomeščajo na ZX Spectrumu tipke za premikanje kurzorja (tipke 5,6, 7 in 8). Pritisni tipko 5 za levi zavoj , tipko 8 za desni zavoj, tipko 7 (palica naprej!) da se bo nos letala povesil za spuščanje, in tipko 6 (palica k sebi!) da se bo nos letala dvignil za vzpenjanje.

Krmilo (Rudder - nožna kontrola)­Krmilo na repu pomaga pri zavoju, upra­vljaš pa ga s tipkama »Z« za v levo in »X« za v desno. Pri vožnji po zemlji se s kr­milom upravlja tudi kolesa na podvozju .

Moč (Power) - Potisk motorja spre­minjaš s tipkama »P« in »0«. Spritiskom na tipko »P« dodajaš plin in motorju dajejo več moči, s pritiskom na tipko »0« pa odvzemaš plin in zmanjšuješ moč motorjev (tipka »0« je levo od tipke »P«!).

RACUNALNISTVO

ZakriIca (Flaps) - Površino in kot zakrilc spreminjaš s tipkama »F« in »0« . Pritisni tipko »F«, da izvlečeš zakrilca, in tipko »0«, da jih delno ali popolnoma uvlečeš (tipka »0« je levo od tipke »F«). Za krilca lahko izvlečeš ali uvlečeš do določene stopnje (kot kaže merilo), popolnoma jih smeš izvleči samo v zadnji stopnji pristajanja , da preprečiš zlom vzgona pri zmanjšani hitrosti. Z uvlečeni­mi zakrilci je kritična hitrost letala 80 vozlov, lJledtem ko je z izvlečenimi 60 vozlov. Ce bi izvlekel zakrilca pri veliki hitrosti letala, bi lahko poškodoval ali pa celo odtrgal krila!

Podvozje (Gear, undercarriage) -Podvozje ali kolesa, boš izvlekel , če pri­tisneš tipko »G«. Ce pa je podvozje že izvlečeno, ga boš s pritiskom na tipko »G« -dvignil (uvlekel). Podvozja ne smeš izvleči pri veliki hitrosti, saj bi razen po­večanja upora letala lahko poškodoval in uničil tudi podvozje.

Svetilnik (Beacon) - Če hočeš spreme­niti trenutno vpisani znak radijskega sve­tilnika (na BCN RGE BRG števcu!), pri­tisni tipko »B« . Ko boš tiščal tipko »B«,se bodo drug za drugim menjali znaki vseh svetilnikov, dokler ne boš nastavil tiste­ga , ki ga potrebuješ.

Karta (Map) - Pritisni tipko ,.M« za preklop slike s pilotove kabine na naviga­cijsko karto - zemljevid pokrajine, nad katero letiš, ali pa za preklop s karte v pilotovo kabino.

Pritisneš lahko več tipk hkrati, nikakor pa ne smeš pritisniti tipke »BREAK« .

NAVIGACIJSKA KARTA Če pritisneš tipko »M«, se bo slika

spremenila v navagacijsko karto z vrisa­nimi letališči in posebnostmi na tleh kot so jezera in položaji navigacijskih svetil­nikov. Karta kaže štiri kompasne smeri SEVER (NORTH, N-O O), VZHOD (EAST, E-90 0), JUG (SOUTH, S-180°) in ZAHOO(WEST, W-270 0). Tustatu­di dve letališči, veliko mednarodno z imenom MAlN (glavno) in malo krajevno z imenom CLUB (klubsko), Le­tališče MAlN ima več kot miljo dolgo ste­zo, kamor z malim športnim letalom ni tako težko pristati. Letališče CLUB pa ima stezo dolgo samo kakšnih 800 jadrov (yard = 0,914 ml. •

Letališče MAlN leži v smerV~zho­d-zahod (90 ° - 270 ° ), zato fTIoraš le­talo pri prihodu na pristanek voditi točno v smeri 90° oziroma 270 ° , odvisno pač, od kje se bližaš k stezi. Steza na letališču CLUB leži v smeri sever-jug, kar moraš seveda upoštevati pri prihodu.

RACUNALNIŠTVO

Stavka italijanskih kontrolorjev poletov

Kot poroča AFP, so 6. decembra po vsej Ita­liji ustavili letalski promet zaradi stavke kontrolorjev poletov. V severni Italiji se je stavka začela ob osmih po srednjeevropskem času, na jugu pa uro pozneje. Kontrolorji poletov stavkajo zara­di težav v zvezi s poda­ljšanjem delovnih po­godb. Družba Al Italija je morala za ta dan odpovedati vse polete.

Karta kaže tudi položaje različnih navi­gacijskih svetilnikov in pokrajino (jezera, hribe) tega področja . Zraven letališča MAIN sta dva svetilni ka po 3 milje pred pragom steze z obeh strani in imata ozna­ki ME (MAIN EAST - MA IN VZHOD) in MW (MAIN WEST - MA IN ZAHOD). Letališče CLUB ima svetilni­ka CN (NORTH)in CS(SOUTH)dvemi­lji pred stezo z vsake strani. Ostali trije svetilniki tega področja imajo oznake OA,OB in Oc.

NAVIGACIJA Najtežji del letenja je prihod in pris­

tanek na letališče. Med poletom lahko va­diš z različnimi hitrostmi , višinami in smermi leta la pri razumni višini in brez skrbi za navigacijo. Pri pristanku pa mo­raš skrbeti za pravo hitrost in smer, zlasti pa se moraš stezi približati s pravilnim kotom spuščanja. To je težka naloga ki zahteva mnogo vaje preden boš res us­pešno pristal.

Karta in inštrumenti ti pomagajo na­tančno določiti položaj tvojega letala . Potem lahko začneš izbirati manevre in smer, da se boš približal letališču po pra­vilni črti . Steza letališča MAIN leži od vzhoda proti zahodu v smeri od 90° proti 270 ° in obratnovsmeriod 270 ° proti 90.°. Stezi se lahko približaš z obeh koncev. Ce hočeš na primer pristati od vzhoda proti zahodu, moraš najprej pripeliati letalo dovolj daleč od steze na vzhod. Ce boš up­orabil svetilnik ME, boš moral letalo vo-

Prevod nekaterih obvestil z zaslona: LOADING - Leave your tape running

1. IN FLIGHT 2. FINAL APPROACH 3. TAKE OFF Do you want wind effect?

Nalaganje (v spomin računalnika) - pusti naj trak teče (v kasetarju!) v letu (maršruti) final (približevanje in pristanek) vzlet hočeš leteti z učinkom vetra (za da pritisni tipko y, za ne tipko n)

LETENJE Z RAČUNALNIKOM You crashed into the ground at a speed of 215 knots Press any key to run again You crashed into the runway because your rate of descent was to high

Treščil si na tla s hitrostjo l15 vozlov Pritisni katerokoli tipko za ponovno odvijanje programa Treščil si v zemljo, ker si pristajal pod prevelikim kotom ipd.

re"427

LETENJE Z RACUNALNIKOM

.. Popular Computing Weekly«je rekel za Psionov Flight Simulation na ZX 81: .. Besede niso dovolj za ta najbolj eleganten program... Ne boste videli boljše računalniške igre. dokler ne bo PSION naredil podobne za spectrum.« ln zdajje tu! Nauči se leteti. zavijati. spuščati in vzpenjati. opazuj svet okoli sebe sk­ozi stekla pilotove kabine. pristajaj in vzletaj s pomočjo številnih letal­skih inštrumentov. (Ocena programa na ovitku kasete)

diti tako, da boš imel svetiinik na vektorju 270° in smer letala 270°. Če hočeš tudi ostati na pravilni poti, ko

letiš proti svetilniku ME, moraš skrbeti, da se tvoja smer in vektor svetilnika uje­mata. Ko boš svetilnik med približe­vanjem preletel, se bo smer svetilnika seveda spremenila v 90°. Podobno lahko uporabiš vsak drug svetilnik, da določiš smer proti izbranemu objektu. Ko letiš naravnost proti svetilniku, ne pozabi, da se morata tvoja smer in smer svetilnika vedno precizno ujemati. Letenje je za neizkušenega težka stvarin če imaš težave s smerjo steze pri končnem pristanku, lahko vedno uporabiš možnost avtoma­tičnega približevanja, ki jo izbereš na začetku programa, da lahko vadiš samo pristanek in dotik z zemljo. Ko boš končno na tleh, moraš zmanjšati moč na nič, da se bo letalo ustavilo. Po zemlji lahko voziš s pomočjo repnega krmila in nato ponovno vzletiš.

Prevedel MARJAN MOŠKON

Osnutek resolucije o miroljubnem izkorišCanju vesolja

Posebni politični komiteje 7. decembra pon­oči s konsenzom sprejel osnutek resolucije o miroljubnem izkoriščanju vesolja. V do­kumentu priporoča generalni skupščini, naj pozove vse države, še zlasti tehnološko najraz­vitejše, k aktivnemu preprečevanju oboroze­vaine tekme v vesolju. Tako delovanje, je rečeno v osnutku , je bistven pogoj za izb­oljšanje mednarodnega sodelovanja v mir­oljubnem izkoriščanju in raziskovanju vesolja. Posebni politični komite poziva vse članice svetovne organizacije, ki tega še niso storile, naj se pridružijo mednarodnim sporazumom o miroljubnem i z koriščanju vesolja.

Tanjug

SkuAnjava za nevedna

Dva fant ka. eden star 8 let. drugi pa 10. oba iz Kolumbije.sta se skrivaj vtihotapila v prtljažnik boeinga 727. ki je letel iz Bogote v Mexico City. V tej ječi. v katerosta se zaprla po svoji volji. sta prebila sedem ur in ko so ju odkrili na letašišču v Mexico Cityju. sta bila v nezavesti . skoraj popolnoma zmrznjena. Na srečo sta hitro okre­vala in zdaj sta že doma .

18. oktobra je naš Maks Arbajter praznoval že svoj 60. rojstni dan . Kadar smo z njim se nam zdi. da teh 60 let na njem sk\Hajda ni pustilo nobenih sledov. saj je še danes čil. poln energije in v vsakem trenutku pripravljen pomagati kjerkoli je potrebno.

V letalskih krogih je Maks znan kot izreden in vsestranski pilot. učitelj - pe­dagog. strokovnjak in vesten delavec. Pri­jatelji ga pa cenijo po njegoVt:m optimiz­mu. iskrenosti. srčnosti in poštenju.

Maks se je z letalstvom seznanil že leta 1945 ob služenju vojaškega roka. Kmalu je postal učitelj jadralnega letenja v Vršcu in se odločil za leta lstvo kot življenjsko pot. L.:ta 1947 le vodil jadralno šolo pri gradnjI proge Samac - Sarajevo. na­slednje leto paje postal komandant centra zajadralno letenje SR BiH. Leta 1949seje vrnil v Vršac za upravnika letalske šole. od tam paje prišel leta 1952 za upravnika v AK Celje. kjer jeostal do upokojitve leta 1974. Medtem paje dve leti bil v Burmi kot instruktor motornega in jadralnega letenja.

V svoji bogati karieri se je uVt:ljavil kot vrhunski jadralec svetovnega kova. L. 1950 je z Boriškom postal ekipni sVt:tovni prvak. uspešno pa je sodeloval tudi na svetovnem prVt:nstvu v Franciji in Angli­ji. Dvakrat je bil državni prvak (1950 in 1952). izboljšal pa je tudi 10 državnih rekordov: 1948 trajanje z dvosedol1l 20 ur

45 min. 1950 višina z dvosedom 3500 m . prosti prelet 400 km in cilj Novi Sad -Zagreb. leta 1951 absolutna višina 8684 m in rel a tivna višina 6741 m. v trikotniku 200 km in en rekord v trikotniku 300 km.

Maks še danes izkoristi vsak prosti tre­mltek za obisk na letališču v Levcu. kjer rad sede v letalo . da se pa tudi danes lahko marsikaj naučimo od njega doka zuje dejstvo. da je že v pokoju 1. 1978 opravil enega najdaljših preletov pri nas. ko je z jadralnim letalom preletel 520 km od PI­ešivca na avstrijski meji do Vršca ob ro­munski meji. Tako kot vsi veliki piloti se tudi Maks ne omejuje le na lastno letenje. ampak enako zavzeto in uspešno d eli svoje znanje in izkušnje drugim; tako je vzgojil cele generacije pilotov. kidanes le­tijo kot uspešni tekmovalci. učitelji ali piloti v vojnem in prometnem Ictalsivu .

Njegovega dela ni mogoče opisati v ne­kaj vrsticah. sicer pa to niti ni potrebno. saj so rezultati vidni na vsakem koraku .

Letalci. člani AK Celje. smo ponosni. da imamo v svoji sredini tako izjemnega človeka in se mu ob tej priložnosti zahva­ljujemo za vse. kar je v vseh teh letih dal klubu in letalcem tako po letalski ko t človeški plati .

Ob njegovem 60. rojstnem dnevu mu želimo veliko zdravja. sreče in uspeha v privatnem življenju ter še obilo lepih tre­I1lltkov ;:a krmili letal.

Člani AK Celje

BELA PTICA Tole pesem nam je poslala sk­

rivnostna Rebeka iz daljnih južnih krajev. Nimamo sicer navade obja­vljati prispevkov avtorjev, ki se ne predstavijo (glej tudi opravičilo v Le­talski polti), vendar spet malo tve­gamo: izjemo smo naredili zato, ker slovenska lirika ni kaj prida založena s pesnitvami o letalstvu nasploh, z verzi o jadranju pa le manj ...

Gledamjo, vidim, jadraš nad grehenom, koristiš maksimalna dviganja, bližaš se svojemu cilju -zlati prelet -opazujeI naravo pod seboj, iščeš značilnosti,

Gledamjo, vidilfl, sediš v njej, pripet s pasovi, za hrbtom padalo, na kabini pritrjen fotoaparat, na kolenih zemljevid, zarisana linija leta,

"logled uprt v nebo, desnica počiva na krmilni palici, udio-postaja je vključena -

p,oslušaš napotke kolegov. Dvignem,. ti krilo, g 'blješ se~ vse hitreje, hitreje, hitreje .•. ofllepiš se od tal -letiš.

primerjaš odkrito Z omačbami na zemljevidu, v daljavi že vidiš svoj cilj računaš dolet - kot da je to samo po sebi umevno, prelet;š letališče v nizkem letu -prištaneš.

Gledam/o, vidim, pred seboj imaš modro platno, v desnici čopič, v levici lonček bele barve, s finimi potezami rišeš, ustvarjaš, na obrazu ti berem vznesenost: vidiš jo poleg sebe, vidiš se v njej, visoko, daleč, nedosegljiv navadnim zemljanom in rišeš mi to belo ptico, ki vedno me spominja nate.

Gledamjo, vidim, vsi ti testitajo, te objemajo in ti jih vabiš na piknik, na žaru so zastopani vsi mesni izdelki, za pijačo je poskrbljeno, tovariši ti pomagajo pri organizaciji, skupini fanto v se merita v nogometu, dekleta prepevajo, nekateri se pogovarjajo, veseliš se zmdffe nad samim seboj, veseliš se uspeha, ki je edino plačilo za trud.

REBEKA

Oto s svojim robinom na itartu JAR 84 v Banjaluki (Foto: M. JevAček)

Ledena "bomba" Ženski iz West Che­

stra v Pensilvaniji se je zgodila zares nevsak­danja nezgoda, ki pa se je k sreči k ončala brez hujših posledic. S st­rahovitim treskom je v njeno dnevno sobo iznenada padel kos le­du s premerom 60 cen­timetrov, vendar ni priletel skoz okno, tem­več skoz strop. Ženska je bila v kopalnici. Ker razen nje takrat ni bilo nikogar v hiši, se je vse dobro izteklo. Domne­vajo, da je moral pasti led s kakega letala, ki je letelo čez West Che­ster.

(Po DELU)

Med II. in 13. avgustom letošnjega leta smo se tudi Jugoslovani udeležili tega tekmovanja v daljnji Irski in sicer: Ba~ Mijo iz Osijeka na letalu Utva 75, DelIc Nijaz iz Borova na enakem letalu In mOJa malenkost na letalu DR 400-Robinu.

Na pot smo krenili 5. 8. iz Maribora i~.z vmesnimi pristanki na DunaJU, v Nu­rnbergu, Saarbrii~kenu, Lilleu, Le Touq: eu in Birminghamu poštirihdneh prispelI v Dublin . Po opravljenem carinskem pregledu smo že v mraku istega dne prileteli na vojaško letališče Baldonel: kjer naj bi se odvijalo tekmovanje. ZaradI slabih vremenskih razmer v preletu smo imeli en dan zamude in tako ostali brez treninga na irskem terenu.

Že naslednji dan se je pričelo tekmo­vanje in sicer le vpreciznem pristajanju s 300 m brez pravice koriščenja moči moto­rja in en pristanek s pravico koriščenja moči motorja. Ta danje bila baza oblakov ravno na 300 m, pristajali pa smo kar na stezo za voženje, saj so na stezi letališča istočasno letela po svojem programu vojaška letala. Naslednjega dne, to je 10. 8.je bilo vreme ugodnejše in na pro&ramu je bil maršrutni I.et. Točno po ~ravllOlku za precizno letenjejevsakIh 5 minut stop.'l y sobo za briefing po en tekmovalec, kI Je na osnovi pismenih instrukcij (v angl~~či: ni) in karte izpisal in predal navIgacIJskI

plan, se pripravil ter po 4S minutah v spremstvu sodnika odšel dosvoje~a letala ter točno uro pozneje kot Je vstopil v sobo za briefing , poletel na maršruto. Ruta je trajala I uro in 30 minut inje vsebovala 9 fotografij, 8 postavljenih znakov, 60bra­tnih točk in nekaj vrat (kontrola korido­rja in časa). Ker je bilo vodenje navigacije zelo zahtevno (primer: če bi samo za 15 sek. usmeril pogled bočno, bi že v na­slednjem trenutku izgubil detajlno orien­tacijo, kar pa v tej zvrsti tekmovanja pomeni zadnja mesta na rang IIstl),Je mo­rala biti koncentracija popolna . Takšen tekmovalni let zahteva več kot celega človeka in skoraj ni časa, da bi si obrisal potno čelo. Priznati moram, da sem po pristanku ugotovil, da sem ves moker kot miš (kabina je bila zaprta). Istega popoldne smo izvedli še dva ~!~sta.nka, i.n sicer s 300 m brez pravIce kOrlscenJa mocI motorja - vendar si lahko uporabil zak­rilca in en pristanek preko prepreke. S tem je bilo tekmovanje zaključeno. Zvečer Je bila v veliki dvorani v()jaškes.a objekta, ki paje bil čisto »civilen«, dobra večerja (tu­di kompot z mlekom), In razglasItev rezultatov. Zlato lovoriko je dobil Poljak Lenartovič, ki je zmagal tudi na predhodnem Evropskem prvenstvu v pre: ciznem letenju na Svedskem. J ugoslovaOl smo zasedli: 9. mesto Ban, 18. mestojazin 28. mesto Delit. Ekipno smo bili 5. od

MOTORNO LETENJ E

Krokodil na letališču

Na kairskem leta­lišču je neki krokodil nenadoma »stopil«iz kletke in se mirno sprehodil med prtljago. Ljudje so se kriče raz­bežali. Nevsakdanji do­godek se je kmalu ko­nčal , ker je veterinar nevarnemu potniku pred nadaljevanjem PQtova­nja dal pomirila. Šlo je za poši ljko živali, ki so jih iz Harareja poslali v Tel Aviv.

devetih ekip, sodelovalo pa je 34 tekmo­valcev iz Irske, V. Britanije , Nizozemske, ZR Nemčije, Poljske, Norveške, Švedske, ZDA in Jugoslavije.

Po dobro prespani noči smo si na­slednjega dne privoščili dveurni ogled glavnega mesta Irske, ter popoldne kreni­li nazaj proti Jugoslaviji . Po vmesnih pris­tankih v Dublinu, Birminghamu, Londo­nu (Gatwiek), Charleroiu, Saarbriicke­nu , Niirnbergu in Dunaju smo se 16.8.84 v večernih urah spustili na letali šče Maribor.

Rezu ltati so relativno do bri, vendar mi­slimo, da bi lahko bili veliko boljši , če bi tudi Jugoslavija imela sodnika na takih tekmovanjih. V imenu državne reprezen­tance v preciznem letenju bi.se za spretno vodenje v daljnjo Irsko za hvalil vodji ekipe tov. Miškovič Petromiru in JAT­ovemu pilotu J ovanovič Džordžetu .

Nekaj podatkov: Prvič jugoslovanski športni avioni na

irskem nebu Pot iz Maribora do Dublina 13 ur 40

min Pot iz Dublina do Maribora 13 ur 30

min Robinjes tremi člani in prtljago porabil

od Dublina do Maribora 306 litrov gori­va, kar znaša 22,7 I/uro.

Tekmovalec: Oto Verbančič

rretL~ 31.

Tovarna prihodnosti Ameriška uprava za aeronavtiko in razis­

kovanje vesolja (NASA) skupaj z družbo Space Industries proučuje možnosti za izde­lavo o rbitalnega modula, v katerem bi prido­bivali različne snovi in polizdelke - zdravila, optična vlakna in polprevodnike. Po sporoči­lu NASA, ki ga posreduje agencija AFP, bi lahko »tovarno prihodnosti« izstrelili že pred koncem sedanjega desetletja. Strokovnjaki bi v njej prebivali v določenih časovnih interva­lih , v breztežnostnem stanju pa bi izdelovali tisto, kar na Zemlji ne bi bilo mogoče. Modul bo tako narejen, je povedal predstavnik NA­SA, da ga bo mogoče spojiti zmedplanetarno postajo, ki jo je na začetku leta v govoru ljuds­tvu napovedal predsednik Reagan in ki naj bi jo začeli izdelovati leta 1990.

Brazilija Izstrelila raketo »Sonda 4«

V okviru programa o znanstvenih raziskava vesolja, ki predvideva tudi izstrelitev satelita do konca tega desetletja, je Brazilija uspešno izstrelila raketo .. Sonda 4" . Ta raketa, ki so jo izstrelili iz oporišča pri mestu Natal na severo­vzhodu države, je letela 15 minut. Pri tem je dosegla višino 611 kilometrov, poslala na zemljo vse potrebne podatke in zatem padla v Atlantik. Visoka je bila 16,59 metra in težka 1270 kilogramov. Prvo raketo tipa Sonda so iz,;trelili leta 1966. (UPI, AFP)

Utva 75 se uveljavlja na domačIh In·tuJlh dIrkah. Na slIkI vrsta utev ob otvorItvI JAR 84 v Borovem (Foto: Matej Jevlček)

•••••••••••••••••••••••••••••••• • • : Predlog športnega koledarja : : Letalske zveze Jugoslavije : : za leto 1985 : • • • Letalsko modelarstvo • • Svetovna prvenstva • • 11. - 18. 08. Jugoslavija, Livno, F1 A, F1 B, F1 C (predlog LZJ mednarodni letalski •

• zvezi) • • Evropska prvenstva • • F2A, F2B, F2C, F2D (organizator, k raj in datum še niso določeni.) •

• Mednarodna klubska tekmovanja • • 24.08. Mostar, 26. Soko kup, F1A, F1B , F1C • • 10.08. Livno, 9. memorial Izet Kurtal ic • • 12.10 Zagreb, 21. Kup republ ike, F1A, F1B, F1C •

• Državna prvenstva • • 27. - 28. 04. Karlovac, 19. državno prvenstvo, F1 0 , 01 (jun iorj i) •

• 28. - 30. 06. Novi Sad - 25. državno prvenstvo, F2A, F2B, F2C, F2D • 4. - 5. 05. Ptuj , 25. državno prvenstvo, F2A, F2B , F2C, F2D

• 4. -7. 07. Zrenjanin, 39. državno prvenstvo, F1A, F1B , F1C •

• 9.08. Livno, 39. državno prvenstvo, F1 A, F1 B , F1 C • 21. - 23. 06 Celje, 18. državno prvenstvo, F3B

• 28. 09. Beograd, državno prvenstvo F3A •

• Zvezna tekmovanja • • 6. 04. Ptuj, 3. Ptujski pokal , F1 O, 01 • • 19. - 21 . 04 Doboj, 11 . Kup Doboja, F2A, F2C, F2D •

20.04. Zagreb, 2. Kup Trešnjevke, F3B • 4. - 5. 05. Ptuj , 7. Kurentov pokal , F2A, F2B, F2C • • 17. - 19. 05. Priština, 16. Kup Bratstva i jedinstva, F1 A, F1 B, F1 C •

• 25. 05. Beograd, 16. memoria100rde Žigic, F1A, F1B , F1C • 7.09. Sisak, 10. Kup kombinata Sisak, F1A, F1B, F1C

• 8. 09. Ljubljana, 3. Pokal Ljubljane, F3B •

• 14. 09. Pančevo, 16. Utva kUp. F1A, F1B, F1C 14.09. Sisak, 5. Kup kombinata Sisak. F3B •

• 21.09. Celje, 6. Štajerski pokal , F1A, F1B, F1C • • 5.10. Bečej , Kup oslobodenja Bečeja , F2A, F2C, B2 (juniorji) • • 5. - 6. 10. Subotica, Kup oslobodenja Subotice, F3B •

• Raketno modelarstvo • • Svetovno prvenstvo • • Romunija, 6. svetovno prvenstvo •

• Državno prvenstvo • • 14. - 16. 06. Štip, 21 . državno prvenstvo • • 20. - 22.09. Osijek, 21. državno prvenstvo •

• Zvezna tekmovanja • • 27. - 28.04. Zagreb, Memorial Miroslav Jambriško, S4C, SSC, S6B • • 24. - 26. 05. Skopje, 5. Kup Dana mladosti • • 28. - 29. 09. Ljubljana, 7. Kup Lju bljane, S3A, S4C, S6A, S7, S8A • • 19. - 20.10. Nova Pazova, 17. Kup Dana Republike, S6A, S4C, S7 •

••••••••••••••••••••••••••••••••