{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEL)

Promet na letališ~u Ljubljana se pove~uje

Kot je povedal di­rektor letališča Lju­bljana Jaka Sedej, so na Brniku do konca ju­Iija sprejeli in odpravili 5769 letal v potniškem in tovornem domačem in mednarodnem pro­metu. V primerjavi z lanskim letom je letos pristalo in vzletelo 10 odstotkov več letal, ki vozijo na mednarod­nih progah, medtem ko se promet na do­mačih progah ni po­večal. Največ letal je priletelo na Brnik z angleških, zahodno­nemških in švicarskih letališč . Vsa leta so pripeljala 352.302 po­tnika. Število potni­kov v domačem pro­metu se je povečalo za 2 odstotka, medtem ko jih je 13,5 odstotka več kot lani kupilo vozov­nice za mednarodne linije . .

Povečal se je tudi prevoz tovora z letali - za 10 odstotkov. Tako so z letali prepe­ljali 4079 ton različne­ga blaga. V notranjem prometu so piloti pre­peljali za 9,2 odstotka več tovorov, v med­narodnem pa za 8,2 odstotka več blaga kot lani do konca julija.

(PO DELU)

, Hidravlični vitel »Titan« Ponudba za izdelavo dizel hidravličnega dvobobenskega villa tipa »Titancc za vleko jadralnih letal

V delovni organizaciji »Duro Dako­vic«, TOZD »Proizvodnja transportnih sklopov«, je z uspehom proizveden in preizkušen prototip dvobobenskega dizel hidravličnega vitla, ki je bil dan v up­orabo aeroklubu »Duro Sekulic« v Slavonskem Brodu. Glede na dejstva, da je v Jugoslaviji veliko aeroklubov (infor­macije iz AK SI. Brod), ki ravno tako potrebujejo vitel, smo se odločili, da aeroklubom ponudimo vitel, tipa »TI­T AN« v 3 variantah.

Izvedba »A«osnovna vlečna enota -brez prikolice in plete ne žične vrvi s padali.

Izvedba »B« osnovna vlečna enota s pogonsko enoto - brez prikolice in pletene žične vrvi s padali.

Izvedba »C« kompletni vitel pn­pravljen za start.

Tehnični podatki za »C« izvedbo Vlečna enota z dvema siluminskima

bobnoma, ki imata vsak 1200 m vlečne vrvi in padalo. Jeklena vrv se samodejno navija in razporeja na boben, kije gnan z mehaničnim verižnim prenosom. Jekle­na vrv je vodena z nihalnim sistemom »kobrina glava«, v kateri je vgrajen sistem za sekanje vrvi v primeru ne­varnosti. Boben se vklaplja preko posebnega diferenciala, vsak posamezni boben pa je opremljen s hidravlično in vlečno zavoro .

Pogonska skupina je sestavljena; zračno hlajen Diesel motor, tip TAM­Deutz F6 413 V s šestimi cilindri, moči 125 KW (170 KS), menjalnik in hidra­vlično vezje s kardanskim prenosom.

Ročica plinaje pritrjena na desnem na­slonu sedeža, kar omogoča fino ročno re­gulacijo ustrezne vlečne hitrosti .

Zaščitna kabina je v cevni izvedbi in na kupčevo zahtevo se odstrani zložljiva izvedba . _

Kompleten vitel je postavljen na dvoosno prikolico. Premikanje po tere­nu je možno s traktorjem - »vzvratnim vitlom« - ali z drugo vleko. Dimenzije vit1a: širina 2050 mm dolžina 4400 mm višina 2000 mm (z zloženo kabino) višina s postavljeno kabino pa 3700 mm (všteta je tudi rumena rotacijska luč) teža vit1a 2200 kg.

Za izvedbo »B« veljajo enaki podatki, le da mora v tem primeru kupec sam na­baviti prikolico in jeklene vrvi s padali. Na zahtevo kupca lahko vgradimo vitel na dostavljeno prikolico. Izvedba »A«

Kompletna vlečna enota se dostavi na ohišju z vgrajeno zaščitno kabino, ogrodjem, sedežem za upravljalca z vg­rajenim ročnim plinom na naslonu in prenosnim sistemom plina v motornem prostoru. .

Pogonsko skupino vgradi kupec sam.

Poleg prevzetega vitla kupec dobi še navodila in priporočila za vgrajevanje pogonske skupine, shemo elektroinstala­cije, zaščitno pokrivalo vlečnega sistema in ročico za nateg škarij.

Naše ponudbe v taki obliki so temeljile na poznavanju razmer v aeroklubih in njihovih finančnih zmogljivosti, kajti ne­katerim aeroklubom so lahko v veliko pomoč delovne organizacije ter društva.

Na podlagi poizkusne kalkulacije za izdelavo 20 vitlov smo določili naslednje cene: Izvedba »A « 1.200.000 din Izvedba »B« 2.850.000 din Izvedba »C« 3.600.000 din

Dokončno ceno bomo določili na pod­lagi prispelih naročil. Pogodbe bi mor~le biti sklenjene do konca oktobra 84, kar za gotavlja dobavo spomladi 1985. ' Pri­poročamo, da vse eventualne nakupe izv­ršite preko VSJ .

Prosimo vas, da se za vse informacije obrnete na: . SOUR »DURO DAKOVIC«. R. O. Proizvodl1.i.a transportnih .uredala . Prodajni odjel 55000 Slavonski Brod

str. 4

str. 10

str. 16

str. 20

str. 26

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIV OKTOBER ST. 10

Kako so naši vrli padalci osvojili srebro na svetovnem prvenstvu ste sicer lahko videli in slišali v domala vseh dnevn'ih sredstvih javnega obveščanja -. kar je hkrati lepo in žalostno, saj moramo biti letalci najmanj drugi na svetu, če hočemo priti z dvokolonskim člankom in sliko na naslovno stran kakšnega časopisa ... Vseeno pa se spodobi, da jih po naše pohvalimo tudi v svojem gla­silu, zato je naslednjih skromnih pet strani spet posvečeno pogumnim'fantom in dekletom. * Za vse bo zanimiva predstavitev meteorološkega satelita, ki marljivo pošilja na zemljo vremenske slike in podatke. $e zlasti, če bomo v Zvezi res zbrali denar za nakup sprejemnika, ki bi lahko že v prihodnji sezoni služil jadralcem, pa tudi vsem drugim prirediteljem letalskih tekmovanj in srečanj, usodno odvisnih od vremena. * Zmajarji poročajo o državnem prvenstvu, jadraici o evropskem prvenstvu, tu pa je tudi zanimivo poročilo iz Valbrema. * V tej številki začenjamo z vrsto prispevkov o letalski medicini, saj je prav, da se vsi seznanimo s to pomembno panogo za varno in uspešno letenje. * Ceprav posnetek na naslovnici ni s svetovnega prvenstva, je ven­darle posvečen padalcem. Napravil ga je Mustafa Randi6 med vsakodnevnim treningom mariborskih padalcev in kaže Iztoka Prešerna v trenutku, ko je odskočil spiperja PA-32.

Srebro vredno zlata Letalska pošta O vremenu - s satel ita II. evropsko prvenstvo v Vinonu Državno prvenstvo na Veliki planini Poročilo z razstave v Valbremu 35. razred SROA Kako visoko? Sport

4 9

10 14 16 18 20 26

1Ce"It Izdaja Zveza lelalskih organizacij " Slovenije v Ljubljani. Lepi pol 6 -1; Revija izhaja vsak mesec. razen julija in avgusta -:.. Gradivo za obJavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Oenarno nagrado prejrfl8 samo avtor fotografije , uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni di.spozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo. motorno letenje. raketarstvo, zmajarstvo in bal",: narstvo. Uredni~tvo si pridržuje pravico skraj~ati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji f:r Uredn i~ki odbor: Gustav Ajdič , Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cuden, Jurij Franko. Dominik·Gregl . Belizar Ke ršič. Leon Mesarič. Jure Mežnaršič . Franček Mordej . Matian Moškon !glavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček f:r Lektor: Jože Mikec f:r Na­slov urednišiva: Marjan Moškon. poštni predal 33. 68001 Novo meslo -1; Prispevki za objavo v KRILIH morajo bili v uredni~tvu najpozneje do 10. dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami '" Naslov uprave: Zveza lelalskih organizacij Slovenije. Lepi p016: pošini predal 496 . 61001 LJUBLJANA. lelefon (061) 222-504 . lekoči račun pri ZLOS. šlev. 50101 -678-51077 . Spremembo naslova sporočile upravi revijeler obvezno napišite stari in novi nasl ov, upravi revije sporočite tudi , če revije ne prejemate redno f:r Letna naročnina 500 din, cena posamezne številkef'5adin f:r Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Mračno in d eževno ponedeljkovo po po ldne ni ska lilo prij etn ega ra zpo lo­že nja ča kaj očih na letali ššu Alpskega le­ta lskega ce ntra v Lescah. Stevilni prij a te­lji pada ls tva, d ekl eta, s tarši, nov in a rji te r preds tavniki ZLOS in Letalsk e zveze Jugos lav ij e so nes trpn o priča kova li srebrn e fant e, padalsk o repreze nta nco Jugoslavij e, ki je na svetovnem prve ns­tvu v francoskem mestu Vichyju osvoj ila srebrno med a lj o v disciplini s kupin skih

skokov na cilj. Reprezen tanco so ses ta­vlj a li leš ki padalci Branko Mirt, Dyšan Intih a r, Darko Svetin a, Benjamin Sm id in Ro m a n Boži č. Tehnični vodja je bil Srečo Medve n, kot sod nik je sodelova l Srečko Langus.

Ko t po naroči lu je preneha lo deževati , so nce se je nagiba lo k zato nu tja za T ri­glav, ki se je pokaza l v letošnji prvi sne­žn i preobl eki in se lesketa l v za hajaj očem so ncu . Prij etn o razpo lože nj e je za hip zas ta lo, ko se je zas li ša l krik : .. PRlI-IA­J AJO! « Ko mbi se je ustavi l in iz nj ega so poskaka li postavni fantje žareči h ob­razov. S srebrnimi meda ljam i ok rog vra­tu so obje mali prij a telje, dek leta , že ne in starše. Prvi med njimi pa je bil Drago Bun č i č-K e ngs, ki jc prav gotovo najza­služnejši za dos lej največj i uspeh jugoslo­va nskega padalstva. Žal je Ke ngs moral os tat i doma in nes trpno čaka ti na skopa p oročila s svetovnega prve nstva. Fa nte je mora l prepustiti vodji, ki nima dovolj vpogleda v sodobn i padalski špo rt. Vo­dj a, ki je bil za to vlogo do l oče n , za to sam ni nič kriv, nerazu mljiva pa je bila od l oči t ev Leta lske zveze Ju gos lavije. da je določi l a za vodjo nekoga iz Letalske

SVETOVNO PRVENSTVO

Nova Qeneracija letalskih yoja~i~ mzemrlev

V vrstah jugoslovan­skega vojnega letalstva in protiletalske ob­rambe so 1. oktobra dobi li novo generacijo leta lsk ih vojaških inže­nirjev in magistrov teh­ničnih znanosti. Slo­vesno promocijo so opravi li v poveljstvu voj nega letalstva v Ze­munu, udeležili pa so se je predstavniki ZSLO, elektroteh niške in str­ojne fakultete v Beog­radu, letalsko-tehniš­ke vojaške akademije, povelj stva vojnega le­talstva in prijatelji in svojci diplomiranih in­ženirjev in magistrov. S slovesnim s rečanjem so počastili tudi spo­mi n na 18-letnico le­talsko-tehniške vojaš­ke akademije. Povpre­čna ocena razreda je bila 7,72, prvi po les­tvici pa je bil kapetan 1. razreda Dragan Si­mic s povprečno oceno 9,27. (Tanjug)

zveze Srbije, ki se je s fanti prvič seznani l šele na pripravah v Lescah nekaj dni pred odhodom na svetovno prvenstvo.

Veliko o poro so imeli fantje v Srečku Medvenu, ki je sam komaj zmogel vse naloge trenerja , psihologa, zdravnika in še kaj , med drugi m tudi naloge vodje YU ekipe, ker uradni vodja ni znal nobenega tuj ega jezika.

Iz pripovedovanja srebrnih fantov na slavju v letališki restav raciji je bilo pod­oživeto razpoloženje in navdu še nje, ki je vlada lo na tekmovališču svetovnega prvenstva in tudi povsod , kjer so se poja­vi li jugoslovanski reprezentanti.

Že pred odhodom na svetovno prvenstvo v Vichy , ki leži v osrčju Fran­cije, je bilo dogovorjeno, da je cilj re­preze ntance doseči kar naj boljši rezultat v skupinskih skokih na ci lj , ki postajajo vse bolj paradna disciplina svetov nih prvenstev in drugih velikih mednarodnih tekmovanj. Medaljo v tej disciplini si zato želi vsaka repreze ntanca. Napetost in živčnost pa je zato v tej disciplini toliko večja. Vedeli smo, da naši fantje, če imajo dober dan, znajo skočiti tudi šampionsko. To so dokaza li že na mno­gih tekmovanjih doma in v tujini z zma­gami in odličnimi dosežki. Prav zato sta bila zbranost in vzdušje v ekipi usmerje­na v skupinske skoke na cilj. Za vzdrže­va nje take zbranosti je bi l potreben velik psihološki napor in pri tem so fantje naj­bolj pogrešali svojega trenerja »Kengsa«.

Medalje občine Radovljica za srebrne padalce ALe Lesce

.. Po radiu ln časopisih smo zvedeli, da ste na 17. Svetovnem padalskem prvenstvu v Franciji v skupin­skih skokih na cIII dosegli kot reprezentanca Jugo­slavije Izvrstno drugo mesto. To je doslej največji us­peh jugoslovanskega padalskega iporta. V Imenu skupičine občine Radovljica ln v svojem Imenu vam za ta odličen dosežek Izrekamo Iskrene čestitke ln v zahvalo za ta uspeh je občinska komisija za odlikova­nja sprejela soglasen sklep, da se vsem petim članom ALe Lesce ln obema trenerjema podeli občinsko priznanje - medaljo skupičine občine Radovljlca«, je v sredo 19. 9. 1984 v Radovljici dejal predsednik skupičine občine Radovljica Boris Seti­na. Medaljo občine so sprejeli tekmovalci, ki so osv­ojili srebrno kolajno: Darko Svetina, Branko Mirt, Duia.!1 Intihar. Benjamin Smid.J Roman Božič ln. trenerja Drago Bunčič ln Srečo Medven (slika v na­slovu: Franc Perdan).

Na tem svetovnem prvenstvu je sodelovalo 26 državnih reprezentanc in nobena država, ki ima vrhunsko pa­dalstvo, ni manjkala. Med dekleti je tekmova lo 14 reprezentanc, Jugoslavijo pa je zastopala kot posa meznica Svetla­na Simič, letošnja državna prvakinja. Prisotnost vseh svetovnih padalskih asov je zato ustvarila pravo naelektreno ozračje in enkra tno prijateljsko in športno povezovanje med reprezentan­cami , ne meneč se za to, s katerega konca sveta so doma in v kakšnem družbenem redu. žjvijo. Vzor temu so bili prav sovjet­ski, ameriški in naši reprezentanti.

Začetek tekmovanja v skupinskih sko­kih na cilj je bil prav presenetljiv. Naš In­tihar je skočil samo en centimeter od ci­lj a, Božič, Svetina in Mirt pa so skočili v ničlo . Prevz~li so vodstvo pred Kanado, Avstrijo in Svico. Zaradi neprimernega vremena za skoke na ci lj , pihal je zelo' ne­prijeten, močan in zvrtinčen veter, so nadaljeva li z drugo serijo šele čez šest dni , vmes pa so oprav ili večino figurativ­nih skokov. Naši so v drugi in tretji seriji skakali nekoliko slabše, posebno še v tretji , ko so zbrali Il cent imetrov, ven­dar so zaradi odlične prve serije ostali še vedno v vodstvu z 19 cen timetri pred Sovjetsko zvezo, ZDA in Avst rijo, ven­dar samo s prednostjo enega centimetra. Četrta serija je bilo polfinale devetih naj­boljših ek ip za določitev petih najboljših , ki se pomerijo za medalje v zadnji, peti seriji .

Napetost je bila na vi.šku. Sovjeti so sk­oč ili na sedem centimetrov, naši pa na deset, in nas prehitelj za dva centimetra. Najboljši pa so bili Svicarji s tremi cen­timetri in so skupaj s Sovjetsko zvezo in 27 centi metri prevzeli vodstvo. Naši so pred zad nj o, peto serijo delili tretje in četrto mesto z ekipo Združenih držav in z 29 centimetri. Avstrijci so skočili slabo. Zbrali so kar 13 centimetrov, kar jih je potisnilo na peto, zadnje mesto. Ker na medaljo niso več upali, so bili za zadnjo serijo sproščen i in dosegli najboljši rezul­tat z dvema centimetroma. To pa je bilo ob koncu prave drame. dovolj za bro­nasto medaljo. Vodilni Svicarji so nare­dili veliko napak, zbrali 60 cen timetrov

.in osta li so sa mo peti. T udi . Ameri-kancem je bila peta serija najslabša. Me­dalja jim je bila dosegljiva sa mo, če bi naši ali Sovjeti skočili na več kot deset centimetrov.

Večtisočglava množica je bučno navi­jala za naše fa nte. Ko je poletel he­likopter nad športni štadion, kjer je bila tudi ci ljna točka, s tremi zadnji mi re­prezentancami , sovjetsko, ameriško in jugoslovansko, je bila napetost na višku.

JAT bo kupil dve letali boeing 737-300

Jugos lovanski ae ro­transport bo kupil dve letali boeing 737-300. Pogodba o na kupu tch letal, kot tudi pogodba z londo nsko banko, ki bo na kup fina ncirala , sta že podpisa ni. To so spo ročili na tiskovni konferenci v J atu . Do­bava prvega letala bo­eing 737-300 je po bese dah genera lnega direkto rja J at Mila na R adojči ča predvidena za julij prihodnje leto. Čez kak mesec bo v promet u še drugo le­talo te vrste . Z dobavo letal pa najbrž ne bo konec sodelovanja med Boeingom in J atom. Načrt oval i so na m reč, da bodo v letu 1986 ku­pili še dve letali te vrste in ta ko na daljeva li za­menjavo J atove fl ote v evrosredozemskem pro­metu, zdaj jo sesta­vljajo letala DC-9 in boe ing 727.

(Ta njug)

Te tri ekipe so v za dnjem sko ku odl oča l e o vseh treh meda lj a h . Pred odsko ko m so si vse tri re preze nta nce pod a le ro ke in zaželele vsa ke mu najbo ljši uspeh. Zares se zdi pri s rč n o, če s i n aj večji nas pro tniki v šp o rtni .te kmi zaže lij o drug druge mu najbo ljši uspeh. Prvi so ods k oč ili Sovjeti in dosk oč ili na pet centim etrov, za njimi pa A mer ika nci na deset. T ako so o vse m odl oča li v za dnjem sko ku svetovnega

Svetlana Simič je zasedla na svetov­nem prvenstvu 61. mesto v skupni uvrstitvi, najboljh pa je bila v skokih na cilj - devetinitirideseta (Foto: L. Mesarič)

prve ns tva prav na ši. Do seglj iva je bila vsa ka od treh medalj a li pa tu d i noben a. če bi skoč i li tako ko t Švica rj i.

Vsi 'o bili na noga h in /.a drŽl:va li dih . Pog ledi so b ili uprti v štiri pada la s tr o bOJnico in pe to kra ko. Ko je d os k oč il če trti Jugos lova n, je šta di o n za bubi l. Naš i so s k oč ili sa mo ce ntimeter slabše od sovjetol' in osvoj ili s rebrn o med a ljo. Bro n so s rečn o pobra li na ši seve rni sosedj e Avs t r ijc i, najby lj pa so b ili ra /.­oča ra ni A me ri ča ni in Sv icarj i.

Naj večj e razočara nj e so d oživdi Fran­cozi. Že vrsto let so '1' vrhu sve tov nega pada ls tva in so z vd ikimi Žl: lj a mi pričakova li na domače m te renu tudi eno od med alj . V tretji se riji pa so skoč ili ka r d ese t metrov o d c ilj a in se u vrstili na za dnje , 26. mes to. Ena ko se je zgodil o n aj večjim favo rit o m Kitaj ce m . ki so se uvrstili na 24. mesto .

V posa mi čni ko nkurenci so naši priče­li s la bše ko t v sk up inskih s ko kih . Intih a r je dos k oč il že v prve m sko ku na šest ce n­tim etrov in vse h upov za uvrs titev mcd najbo ljše je b il o ko nec. V nad a lj eva njuje ska ka l do bro in j e im el po d ese tih sko kih sa m o d ese t ce ntim etrov, to pa j e na ko n­cu za d os tova lo sa m o za 3 1. mes to mcd 127 tek mova lci. Do bro se je d ržal Mirt . Po če trt em sko ku je bil še peti z dve ma centimetro ma in ka ndid a t za med a lj o . v pete m pa je d os k oč il na pet ce ntim etrov in b o rba za medaljo je š la po vodi. S šes­tim s ko ko m v ni č l o s i je nat o p ribo ril na­s to p v po lfina lu , v sedm em pa je s pet bil s la bši 7. os mimi ce ntim et r i in se ni uvrs til v fina le mcd šes te rico, k i se j e bo ril a za medalj e. Na ko ncu jc postal zmagoval ec

SVETOVNO PRVENSTVO

Skupinski skoki na cilj - finale

uvr- skupaj rezultati ser ij v cm sti- država (m) I 2 3 4 5 tev

Moški (26 ekip)

I Sovjetska zveza 0,32 7 9 4 7 5 2 Jugoslavija 0,35 I 7 II 10 6 3 Avstrija 0,36 6 3 12 13 2 4 ZDA 0,39 9 5 6 9 10 5 Švica 0,87 6 10 8 3 60

Ženske (14 ekip)

I Sovjetska zveza 0,33 7 2 II 9 4 2 Kitajska 0,41 6 II 9 8 7 3 Nemška DR 0,42 10 9 19 4 ° 4 Madžarska 0,54 8 14 10 8 14 5 ČSSR 1,60 9 13 24 100 14

Skoki na cilj - posamezno uvr-

sti- tekm ova lec tev

dr-

ža­va

Moški (128 tekmovalcev)

I Sergej Skouropat SZ

2 Dirk Boidin BELG 3 Silvio di Tecco IRAL

21 Bra nko Mi rt YU 31 Dušan Intihar YU 59 Darko Svetina YU 88 Benjamin Šmid YU

101 Roman Božič YU

Ženske (68) I Mei Yu KIT 2 Elena Subočeva SZ 3 Tiačong He KIT 49 Svetlana Simič YU

končn i

rezul!. (m)

rezultati posamezn ih skokov v cm ' 12345678

0,036xO v osmih skokih 0,036xO v osmih skokih 0,046xO v osmih skokih

0, I 5 ° I I ° 5 ° 8-0, I ° 6 I I 2 ° ° - -0,13 ° ° 3 I 9 - - -0,21 4 ° ° ° 17 - - -0,3 I 26 I I ° 3 - - -

0,054xO v osmih skokih 0,073xO v osmih skokih 0,084xO v osmih skokih 0,42 4 21 6 8 3 ---

Figurativni skoki z 2000 m uvr- dr- sku paj sti- tekmovalec žava sek.časi v posamezn ih serijah tev I 2 3 4

Moški I Nik olaj Ušmajev SZ 28,84 7,23 6,79 7,99 6,83 2 Gerd

Harzbecker NDR 29,04 7,29 7,12 6,84 7,79 3 Rona ld

Eilenstein NDR 29,45 7,49 7,54 6,88 7,54 4 Jean Derrnine Fran. 29,91 7,56 7,05 7,42 7,88 5 Vjačeslav

Valunass SZ 30,28 8,20 7, 10 7,49 7,49 57 Benjam in Šmid Y21 9,39 8,85 8,97 95 Roman Božič YU 32,28 10,94 10,49 10,85 97 Dušan Intihar YU 32,96 10,20 11,57 11 , 19

JCJi!lL,. 7

Drago Bunčič »Kengscc je najza­služnej!il za veliki uspeh jugoslo­vanske ekipe na svetovnem prvens­tvu (Foto: L. Mesarič) in svetovn i prvak sovjetsk i tekmova lec Sergej Skouropa pred Belgijcem Dirkom Boidinom , bron je osvoji l Ita lijan Silvio di Tecco. Francozi, veliki favoriti, so tu­di tu os ta li brez medalje. Njihov bivši sve tovn i prvak Jean Derrnine je bil še le osmi, večkratni svetovni prva k Nikolaj Uš maj ev pa si je delil s 13 centimetri 21. mesto z našim Darkom Svetino, ki si je boljšo uvrsti tev zapravil že v peti ser iji z doskokom na devet cent imetrov. Enako se je godilo Benjaminu Šmidu, ko je v petem skoku po treh za porednih ni č l a h doskočil na 17 centimetrov. Največ smole pa je im el Roman Božič, ker je že v prvem skok u zgrešil cilj za 26 cen­timetrov, na koncu pa je bil z 31 cen­timetri na 101. mestu. Smid je bil z 21 centi metri 88.

V figurah so bili naši slabši. Zaostajali so kar za dve do tri sekunde za najboljši­mi. Za izboljšanje teh dosežkov bo treba še ~eliko delati . Najbo ljši med naš imi je bil Smid na 57. mestu. Po novno je postal sve tovni prvak v tej disciplini Nikolaj Ušmajev, ki je za res izreden in težko dosegljiv. Nastop v Franciji mu je bil že sed mi na svetov nih prvenstvih.

Za izreden uspeh je treba šteti tudi osmo mesto naše reprezentance v skupni razvrstitvi, za njimi so os ta le veliko bo lj slav ne reprezentance. V kom binacij i pos­meznik ov pa je bil naš najboljši Branko tytirt na 65. mestu, 66. je bil Intihar, 79. Smid, 85. Svetina in 104. Božič. Zmago-

99 Darko Svetina YU 107 Branko Mirt YU

34,05 13,24 11 ,12 9,81 34,89 9,62 13,59 11,48

Ženske

2 3

62

Barbara Harzbeckeker' Helen Benet ' Elena Borkova Svetlana Simič

NDR ZDA SZ YU

30,28 30,38 30,73 40,39

7,95 7,61 7,63

15,27

8,02 8,06 7,27

12,34

7,11 7,54 7,87

12,78

7,20 7,17 7,96

Generalna razvrstitev posameznikov - kombinacija

uvr-sti- tekmovalec država tev

MOŠKI (128 + 8 izven konkurence) I Ronald Eilenstein NDR 2 Jean Dermine Franc. 3 Viačeslav Valunas SZ 4 Clifford Jones ZDA 5 Kolesnik SZ

65 Branko Mirt YU 66 Dušan Intihar YU 79 Benjamin Šmid YU 85 Darko Svetina YU

104 Roman Božič YU

Ženske

I 2 3

61

Barbara Harzbecker Cheryl A. Sterns Rondrong Li Svetlana Simič

NDR ZDA KIT YU

skupaj cilj figure t očk

4 8 9 9 7

21 31 88 59

101

6 5

6 49

3 4 5 6 9

107 97 57 99 95

7 12 14 15 16

128 128 145 158 196

I 7 5 lO 9 15

62 III

Končna razvrstitev ekip - kombinacija

uvr-sti- ekipa tev

Moški (26 ekip)

I 2 3 4 5 6 7 8 9

lO

SZ ZDA NDR Avstrija Anglija Poljska ČSSR Jugoslavija Kanada Francija

Ženske (14 ekip) I SZ 2 NDR 3 KITAJSKA 4 ČSSR 5 ZDA

cilj posam.

I 3 5

II 6

12 4 9

19 2

2 3 I 7 4

točk

I 3 2

II 12 9 4

12 6 5

I 2 8 4 5

cilj skupaj

I 3 4 10

13 20 3 25 8 26 6 27

20 28 2 30 7 32

26 33

I 3 2 5 8

4 8

II 16 17

SVETOVNO PRVENSTVO

Trener Srečo Medven je Kengsu v ve­liko pomoč na treningih ln tekmova­njih, na svetovnem prvenstvu pa je garal za trII Najtežjo nalogo je Imel v vlogi psihologa (Foto: L. Mesarič)

valec in svetovni prvak pa je postal Vzhodni Nemec Ro na ld Eilenstein, Francoz Jean Dermine pa je z drugim mestom osvoji l za Francijo edino medaljo.

Srebrna medalja jugoslovanske re­prezentance je ob izredni udeležbi naj­boljših padalcev sveta uspe h, ki ne ob­vezuje samo tekmovalce, ampak pred­vsem celotno letalsko orga nizacijo, da bo omogočil a take pogoje za treninge, da bi naši fantje dosegli na prihodnjem svetovnem prvenstvu vsaj podoben us­peh, če že ne medalje.

Čestitk e za meda ljo pa veljajo vsem tekmovalcem in obema trenerjema, predvsem Dragu Bunčiču in Srečku Medvenu ter sodniku Srečk u Langusu.

LEON MESARIČ

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

, 1 inles , ,

iDovakokna kombivak okna okna I polkni gibljiva po1lma notranja vrata vhodna vrata

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061)861 ·411

f:~alna vrata • lire! profili

1amelirane ploi&t

»Protein sport« novi proizvod tovarne »Galenlka«

Delovna organizacija »Galenika -Lekovi« nam je pred kratkim poslala informacijo o novem preparatu »PROT­EIN SPORT«, namenjenem predvsem vrhunskim športom. Protein sport vse­buje proteine, ki so pridobljeni iz be­ljakovin jajc, mleka, soje, itd., ki dajo dobro razmerje vseh esencialnih amino­kislin glede na naravni optimun in zago­tavlja visoko biološko vrednost prepara­ta. Ta preparat je izreden proteinski do­datek hrani, ker je mogoče športnikom dati proteine brez masti v lahko preba­vljivi obliki. Učinki uporabe pridejo do izraza pri regeneraciji organizma po va­jah moči, ker se z njim lahko hitro nad­omestijo potrošeni proteini. Z uporabo tega preparata je ob adekvatnih vajah možno povečati mišično maso, mišično moč, elastičnost, skočno moč itd. Prot­ein sport je v obliki »instant purita« z okusom banane (lahko tudi drugih arom) in se ga lahko uživa raztopljenega v vodi (v obliki goste kaše), ali pa kot do­datek raznim napitkom kot so mleko, sokovi itd. Uživa se dve uri pred tre­ningom ali neposredno po treningu in kot dodatek pri obrokih (zajtrk, kosilo, večerja) .

Proizvodna cena znaša 1.700,00 din za zavoj, težak 700 gramov. V ceni ni up­oštevan osnovni davek na promet, ki znaša 17,4o/a.. TOMO LEVOVNIK

sekretar strokovnega sveta za vrhunski šport

PONUDBA & POVPRASEVAN.lE

V tej rubriki brezplačno ob...,. ljamo oglase, ki niso daijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelar_ področje. Oglase polil;'jte ..... Ilov uredhiitva: Marjan Molkon, D­P. 33, 68001 NOVO MESTO.

Prodam tovarniško izdelanega zmaja, boljših karakteristik in nekaj materiala kot je dakron, cevi in žične plete ne vrvi. Tel (064) 47688.

Prodam zmaj Firebiro - Sieranon. Jože Jošt, Čreskova 33, 63203 Strmec.

Prodam že preizkušene letalske mode­le: CESSNA 182SKYLANE, razpon kril 220 cm, FL Y - BOY model - nizkok­rilec, razpon krill60cm,jadralni model - razpon kril 290 cm in nekl!.i kosov balse. Vidmar, tel. 061 722-173, doplodan.

Sovjetski vesoljci doma po 237 dneh

Sovjetski vesoljci Le­onid Kizim, Vladimir Salovljev in Oleg Ata­kov so se po 237 dneh, ki so jih preživeli v ves­olju, 2. oktobra vrnili na Zemljo z vesoljsko ladjo Sojuz 3. Hkrati so uradno sporočili tu­di, da so opravili več kot 500 različnih po­skusov in da se dobro počutijo. Ta sovjetska vesoljska trojka je s sv­ojim enkratnim biva­njem na sovjetski ve­soljski postaji .. Saljut 7-Sojuz T II" postavi­la nov svetovni rekord neprekinjenega bivanja v vesolju. (Tanjug)

Za A 320 tudi Jugoslavija

Pri izdelavi letal Air­bus A 320 se bo delež dobav zahodnonemških izdelovalcev povečal od sedanjih 17 na 25 od­stotkov v proizvodnjo sestavnih delov za to letalo se vključujejo tu­di podjetja iz Avstra­lije, Indonezije, Jugo­slavije in Kitajske.

o vremenu Vreme je pogosta tema vsakodnevnih

pogovorov, še posebno med letalci. Med vrsto pripomočkov za spremljanje me­teorološke situacije in za natančnejšo na­poved zasluži v zadnjem času še posebno pozornost sprejemnik slike iz meteorolo­ških satelitov.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki je specializirana organizacija Združenih narodov (UNO) in združuje 149 držav, je v okviru programa tako im. »Svetovno meteorološko bdenje« (World Weather Watch) dala pobudo za izstrel­jevanje meteoroloških satelitov, kar naj bi doprineslo k razširitvi in izboljšanju spremljanja globalnega vremenskega dogajanja.

Te satelite delimo na: a) geostacionarne, ker se gibljejo na

višini 35.900 km z enako kotno hitrostjo kot se vrti Zemlja in jih je pet (glej sliko 1) in se vsi nahajajo nad zemeljskim ekvatorjem.

b) polarne, ki krožijo okrog Zemlje po orbiti, paralelni z zemeljskimi pol­dnevniki, od severa proti jugu oz. od ju­ga proti severu na višini od 800 km do 950 km. Teh satelitov je trenutno devet in so ameriške proizvodnje tipa TIROS in NOAA in sovjetske proizvodnje tipa . METEOR.

Na satelitih je vrsta instrumentov in aparatur, ki služijo za zbiranje informa­cij, njihovo preliminarno obdelavo na

s satelita satelitu, za pošiljanje podatkov sprejem­ni postaji na Zemlji, prenos informacij iz enega centra v druge, za kontrolo delova­nja satelita, popravke položaja satelita in seveda vrsta sončnih celic, ki oskrbujejo satelit z energijo.

Geostacionarni sateliti imajo poleg os­talega tudi nalogo prenašati meteorolo­ška obvestila in služijo kot telekomuni­kacijski sateliti.

Osnovna aparatura satelitov za spre­jem meteoroloških slik je radiometer, to je nekakšno »elektronsko oko« satelita, ki preiskuje zemeljsko površino in njeno atmosfero in beleži sevanje, ki ga Zemlja oddaja oz. odbija. V uporabi so večka­naini radiometri, ki beležijo sevanje dveh različnih valovnih področij pri polarnih satelitih in treh oz. več različnih valovnih področij pri geostacionarnih in tako pri­hajajo na Zemljo dve, tri ali več različnih slik hkrati, od katerih ima vsaka svojo posebno vlogo pri spremljanju in spoz­navanju meteorološke situacije.

Prvo valovno področje, na katerem ra­diometer beleži sevanje, je od 0,4 do 1,1 mikrona - to je v območju vidne svetlobe. Drugo valovno področje je v območju infrardeče svetlobe valovne dolžine od 10,5 do 12,5 mikrona in tretje v območju absorbcije vodne pare od 5,7 do 7,1 mikrona. Poleg radiometra imajo nekateri sateliti še dodatno opremo, kijo sestavljajo magnetometer, senzor za X žarke in merilnik sončnega vetra.

METEOROLOGljA

Ameriška letala prestregla sovjetska

Ameriška vojaška le­tala so prestregla dve sovjetski izvidniški le­tali, ki sta se vzhodni ameriški obali pribli­žali na 160 kilometrov. Po izjavi predstavnika obrambnega ministrs­t va so lovci iz vo jaške­ga opor i šča Langley v Virginii prestregli sov­jetski letal i TU-05, ki jim pravijo tudi "med­vedi", 29. avgusta, rav­no ko sta vdrli v ame­riško obrambno zrač­no cono.

Kadar pride do ta­kega incidenta, povelj­stvo ameriške letalske obrambe zahteva od tujih letal, naj se inden­tificirajo, nakar jih ame­riška letala pospremijo iz svojega zračnega prostora. Ameriški vo­jaški strokovnjaki me­nijo, da sovjetska leta­la na teh poletih opa­zujejo premike ameriš­ke mornarice.

Kot dodajajo, sta omenjeni dve sovjetski letali po tem incidentu odleteli proti Kubi.

(Reuter)

Za naše območje so od polarnih sate­litov pomembni NOAA 6, NOAA 7 in delno NOAA 8 (vsi ameriške pr­oizvodnje) in sateliti druge generacije iz serije METEOR (sovjetske proizvodnje), ki krožijo na višini 850 km in imajo obhodni čas 102 minute . Od vsakega od 8polarnih satelitov lahko sprejmemo

. sliko z ločljivostjo 1,1 km štirikrat v 24 urah - dvakrat podnevi in dvakrat pon­oči. Podnevi lahko izbiramo med vidno in infrardečo sliko, ponoči pa nam je na voljo le infrardeči posnetek zemeljske površine. Dva zaporedna obhoda sateli­ta sta premaknjena za 25,5 stopinj zemeljske dolžine in ena od obeh slik boljše prikazuje naše območje, ker je te­daj satelit bliže nam. N ata nčen prehod polarnih satelitov se da razbrati iz poseb­nih efemerid, ki jih redno oddaja angle­ški center G FL na valovnih dolžinah od 4489 kHz do 14356 kHz in se jih da sprejemati z navadnim faksimilnim sprejemn i kom.

Od geostacionarnih satelitov je za naše področje pomemben METEOSA T 2, ki je last Evropske Vesoljske Agencije (ESA) in je julija 1981 zamenjal »ut­rujenega« predhodnika METEOSA TI , ki je opravljal svoje naloge od decembra 1977 do novembra 1979 in danes opra­vlja svoje naloge le kot telekomunikacij­ski satelit.

Nahaja se nad Gvinejskim zalivom v točki (O , O) 35900 km visoko, komandni center in hkrati raču nski center za obde­lavo njegovih zbranih podatkov pa se na­haja v Darmstadtu v'ZR Nemčiji. Osnov-

ni koristni tovor METEOSA Ta je zelo natančni trikanaini radiometer, s po­močjo katerega se registrira tempera­turno stanje Zemlje na infrardečem področju in v področju absorbcije vodne pare z l očlj ivostjo 5 km, na vidnem podr­očju pa z ločljivostjo 2,5 km. Za ilustra­cijo naj p ovem, da je senzor za vidno svetlobo velik 250 x 250 mikro nov, za infrardečo pa komaj 70 x 70 mikronov. V sklopu radiometra sta dva senzorja za vidno in trij e se nzorji za' infrardeče podro?je.

Satetit je cilindrične oblike širine 2,1 m in visok 3,195 m. Od skupne teže 293 kp ob start u satelita, ki bo postopo ma padla na 245 kp, tehta radiometer 61 kp. Satelit se vrti okrog svoje osi s hitrostj o 100 ob­ratov na mi nuto . Teleskop radiometra je gibljiv in se pri vsakem obratu satelita pomakne za kot 0,0072 proti severu, kar povzroči pomik pasu, s katerega satel it sprejema sliko za 5 km proti severu. Po sprejemu 2500 linij se teleskop radiomet­ra vrača na začetni položaj in po petih minutah ponovno prične s sprejemanjem sli ke z Zemlje.

Slika se linija za linijo oddaja na Zem lj o v ESOC (European Space Opera­tions Centre) v Darmstadtu, kjer se v di­gitalni obliki shrani na magnetne trako­ve in pripravlja za računalniško obde­lavo. Preden so podatki pripravljeni za obdelavo, morajo skozi več faz kontrole tako, da se odpravijo vse morebitne na­pake, ki nastanejo pri snema nju iz na} različn ejših vzrokov.

QOE5-E (USA) METEOSAT

(ESA)

.-~ '" _"-'r---- +-~

. o· 70· W

35.900 km

1400E

Slika 1: prikaz poti polarnih satelitov ln položaja geostaclonarnlh satelitov z z njihovim poreklom ln natančnim položajem nad ekvatorjem

fCefLIf 12

01. Cl. El DB.ca.EU D9.C9.E9 Slika 2a: satelit METEOSAT obratuje 24 ur tako, da zemljlno he­mlsfero podaja v devetih sektorjih

Slika 2b: v določenih urah oddaja METE OSAT dvakrat povečano Apanljo, del Franclje, Irsko ln Anglijo (C02) v drugih pa Jugosla­vijo, Italijo, ZRN, $vedsko ln Norveiko (C03)

• •

r ' 0'

I I

--:?-:i Slika 2c: s polno črto je označeno območje, kjer lahko sprejemajo sU ko z METEOSATA, s prekinjeno črto pa območje telekomunika­cijskega dosega

METEOROLOGljA

Po končani kontroli se oddelijo slike posameznega valovnega področja in se uredijo pravilno glede na položaj na Ze­mlji v času snemanja - ta postopek se imenuje »navigacija slike«. Tako je slika pripravljena za nadaljnjo meteorološko obdelavo, pri kateri se iz celotne mase podatkov oddelijo in podrobno preučijo samo posebno zanimivi za meteorologijo.

Tako obdelana slika je še enkrat prekontrolirana in dodatno označena s konturami kontinentov in presečišči vzporednikov in poldnevnikov na vsaki h 10 stopinj v obliki križcev in taka slika za vsako posamično valovno področje se vrne na satelit, ki jo posreduje pora b­nikom na Zemlji .

Celotno sliko polovice zemeljske oble, ki jo zajame satelit - glej sliko 2 - po­sname vsake pol ure in jo v skladu z ur­nikom na sliki 3 pošilja porabnikom na Zemlji. Številke v urniku nam povedo kateri kvadrant daje v določeni minuti , oznake C, O in E pa povedo ali je slika v vidnem, infrardečem ali v področju efek­ta vodne pare. Čez dan imamo možnost sprejeti povečano sliko našega območja - v urniku oznaka C03 v vidnem podr­očju. Na 1. kanalu s frekvenco 137.500 MHz imamo tako možnost stalno spre­mljati vremenske procese in pojave. Na 2. kanalu s frekvenco 134.000 MH z pa Meteosat oddaja le občasno in tam lahko sprejmemo: .

Celotno sliko zemeljske oble v želenem področju, meteorološke karte, posa mez­na poročila in še sliko južne in severne Amerike, ki jo Meteosatu posreduje ameriški satelit GOES E.

Frekvenci obeh kanalov, ki smo jih na­vedli, nastavimo na sprejemniku, ki je del sistema za sprejema nje satelitske slike in se sestoji iz: antene za sprejem geostacionarnih satelitov, antene za sprejem polarnih satelitov, sprejemnika, konverterja in TV monitorja, ta naj­osnovnejši sistem pa lahko dopolnimo z različnimi sistemi za shranjevanje in za­pisovanje slike.

Za ljubitelje tehnike bom navedel malce bolj natančno, kako poteka prenos signala. METEOSAT oddaja z dvema 6{)-watnima oddajnikoma na dveh kanalih:

1. kana l 1.694,5 MHz in 2. kanal 1691 ,0 MHz.

Video signal je AM OSB moduliran, podnosilec 2400 Hz pa frekvenčno mo­dulira nosilec na 1,7 G Hz. Signal iz sate­lita 1,7 G Hz pride do parabolične antene premera 1 m in nato do GaAs FET pred­ojačevalnika v konverter 1,7 GHi na 137

METEOROLOGljA

20 KANAL rRp;KVENC~ 134. 000 MI/z

ORA OllA I MMAGI NI R~VI!RSE

~ l.Y.GAL! SOLARl! NORMALE

: 02.10 01.10 tRY R!V!RSI

: 02 . 30 : Ol. 38 IRR REVE lISE

: 04.58 03 .58 CTH NORNAU:

: 05.30 04.30 O/TOTU NOHNAL!

: 05 . 34 04.34 WEFA ru;VKRSE

ua.06 07.06 Wn'A NORMALA

08 . 18 07.1!J O/TOTAL NOHJ4AU:

OB.30 07.)0 IHY \{f.VF.IISK

08 . 34 07.34 IRR RF-VERZE

08 . 38 07.3t! [/TOTAL NORMALE

10 .06 09 . 06 WEFA R!VERSE 10.18 09. It! TRST REVF.RSK 10.58 09.58 CTH NORMAU: 11.30 10 . 30 O/TOTAl. NORMALE ll.34 10 . 34 E/TOTAL NORMALE 11.38 10 . 38 C/TOTAL NORNAU: 13.26 11. 26 MESS. REVIRSI 14.18 13.18 O/TOTAL NORNAU: 14 . :lIl 13.38 E/TOTAL NORNAU: 14 .46 13 .46 C/TOTAL NORNAU: 15.06 14. 06 NORD AKER ICA : REVERSE

15.18 14 . 18 O/TOTAL NORMALE 15.34 14 . 34 C 8 NORMALE 15 .38 14 .38 C 9 NORNAU: 16 .18 15.18 Tl!ST IU!VERSK I li . 58 15 . 58 CTH NORMALE 17.30 16.30 O/TOTAL NORNAU 17.34 16 . 34 I /TOTAL NORMALE 17. 38 16 . 38 C/TOTAL NORMAU 18.30 17 :'30 WEFA Rl!VERSl!

19.18 18.18 !lESS. IU!VERSE

20 . 30 19 .30 l RY IU!VERSI 20.34 19. 34 , , I RR REVI!RSI 21.30 20.30 : WKJo~ A NORIW.I 22 . 06 ., 21.06 ' WlF~ IU!VI!as. 22 . 18 , 21. 18 lIONOS. IU!VlRSI 22.58 21.58 CTH NORMAU 23 . 30 22.30 D/TOTAL NORMAU

,0 KANAL FRF.IVt:NCA 137.500 MHz

MHz (predojačeva lnik in konverter sta v antenskem sk lopu). S koaksialnim kab­lom je spojen s sprejemnikom z dvojnim mešanjem, prirejenim za sprejem meteo­roloških signalov (sporoči l) geostacio­narnega ali polarnega satelita. PLL sinte­tizator omogoča sprejem med 130 in 140 MHz v korakih po 10 kHz. NF signal frekvence 2400 Hz je lahko posnet na magnetofonski trak a li direktno spojen z video konverterjem, ki omogoča pretvor­bo tega signala na TV zaslonu preko mo­dulatorja na enem od UHF televizijskih kanalov.

Oddajani format je tipa WEFAX, mo­dificiran z 800 piksli (800 točk v vrsti in skupaj 800 vrstic, kar pomeni 640.000 točk) . Ker ima TV ekran samo 512 vrst, lahko vidimo hkrati samo tolikšen del celotne slike in od naše volje je odvisno, kateri del slike bomo shranili v spomin (128 . kB), oziroma »zamrzni li« na ekran u.

O tem, kakšne sli ke la hko sprejmemo in, kako jih to l mačimo, pa v naslednji številki.

MI RAN FERLAN

KetL.413

Prvi posameznik z balonom preletel Atlantik Američan Joe Kit­

tingen je prvi človek, ki je sam v balonu preletel At lantik. 14. septembra je vzlete l iz Caribouja v državi Massachusetts in je po več kot 80 ura h letenja prista l v Genovskem zalivu v Italiji . Kit­tinger je v svojem balo­nu, ki ga je napolni l s helijem, letel s povpre­čno hitrostjo 55 kilo­metrov na uro na višini okoli 5000 metrov.

Doslej najdaljŠi vesoljski sprehod

Sovjetska veso ljca Leonid Kizim. ki je tu­di poveljnik vesoljske postaje Saljut 7, in Vladimir Solovljev, sta 8. avgusta opravila najdaljši sprehod po vesolju. Postajo sta za­pustila ob 12.46 po moskovskem času , v vesolju pa sta ostala pet ur. To je bil že šesti vesoljski sprehod med šestmesečnim bivanjem v vesolju. Kozmonavti so doslej zunaj . ladje prebili 22 ur in 50 minut.

(AP)

Slika 3: urnika posameznih oddaj METEOSATA na 1. ln na 2. kanalu. Okrajiave pomenijo: C - vidna slika, D -Infrar­deča slika, E - slika efekta vodne par~ , MM all MESS. -sporOČila, TM all MONOS. - monoskop, TG all TEST­test, IRZ - Severni Atlantik, IRY - Severna Amerika, IRR - Juina Amerika, WEFA - karta Izobar

Francoski Pegase C, ki je prepričljivo zmagal v standardnem razredu, je Iz hlie CENTRAIR/P­EGASE, ki se postavlja tudi z zanimivimi zaključki Kril na Pegase III (na sliki v naslovu)

V Kamerunu novo mednarodno letališ~e

- V kamerunskem glavnem mestu Yaoun­deju bodo ob finančni podpori mednarodnih organizacij v kratkem začeli graditi novo med.. narodno letališče. Med­narodna organizacija za potniški letalski pro­met in agencija OZN za razvoj sta namreč odo­brili Kamenmu 1,300.<XXl dolarjev posojila, to pa je tretjina vsote, ki jo potrebujejo za uresni­čitev projekta.

(Kinhua)

Challenger bo S francoskim vesoljcem poletel februarja

Na sedežu NASA so sporočili , da bo feb­ruarja prihodnje leto poleg petih ameriških vesoljcev z ra ketopla­nom poletel v vesolje tudi francos ki vesoljec Patrick Baudry. Fran­coz bo član posadke vesoljske ladje, ki bj jo morali izstrelit i 29. av­gusta.

Drugo evropsko prve nstvo v jad­ra lnem lete nju j e bilo to kra t v zna ne m fra ncos kem leta ls kem centru Vin o n. Vino n leži ka kih 80 km severn o od To ul o na na Azurni o bali na ze lo rodovi­tni in še bo lje o bdela ni ra vnini o b reka h Verdo n in Dura nce. Do prvih hribov je kakih 10 km , prave gore pa se zače njaj o ne kje po 30. km . Z adnjo višin o za d olet so tekmo va lci nava dno na bira li na 40 km. I zklju čn o vsi preleti so iz Vino na vo­dili proti severu v viso ke Alpe vse do Cha mo nixa in to preko 3800 m viso kih vrh o v in prelazov.

V Vino nu so se zbra li sko raj vs i, ki v jadra lpe m letenju v Ev ro pi nekaj po me­nijo. Mo rda se le Angleži in Ni zoze mci niso zbrali v najmočn ej š i p osta vi , ma nj­ka li pa so tudi Finci in Cehi. Vsi pa so prišli v Vino n zmagat. Tod a visoke gore, dolge discipline in teža k teren so kmalu razredčili vrste fa vo rito v. Večjih prese­nečenj ni bilo . Tist i, ki so leteli v južni Franciji prvič, nika ko r niso imeli mož­nosti za dosego viso kih mest. T ehnika letenja je po vsem specifična za to področje, vreme pa tudi . Lete nje je izredno napo rno, časa za o rientac ijo z ze mljevid o m ni , ker se nepres ta no leti po vsem ob pobočju , po trebno je paziti

na ž i č nice, pri vse m tem pa je ze lo ma lo možnosti za izve nleta liške prista nke. Za­radi vseh pose bn osti so bili v mo-čn i predn os ti domačini , ki so seveda tudi po bra li večin o prvih mest. R azoča ra ni so bili Ita lij a ni , ki so cel mesec trenira li na tem p odročju , izkaza li so se tudi Šv ica rji , ki pa tudi pogosto letij o tuk aj .

Te km o va nje je bilo izredno za nimi vo. V 10 te kmova lnih dneh so tekmova lci prel eteli pre k 3500 km , povprečne hitros­ti pa so bile med 100 in 120 km / h. Izvenleta liških pris ta nko v je bil o izred no ma lo. Tekmo va lci so v g lavne m leteli na terrniki in delno na pobočnih vzgorni­kih , dva dni pa tudi na va lovih . T u se je po nov no po kaza la po ma nj klji vost v naši o pre mi . Velik a večina leta l je imela vg­rajeno ki sik o premo. Tu j e bil Šimenc po novno močn o prikrajša n, saj ni mogel slediti drugim na 5 a li 6 ti soč metro v. Saj res, sko raj bi poza bil. J ugoslav ij o je v Fra ncij i zas to pa l več kot izvrstno Iva n Šime nc ALC . T ekmo va l je z zas ta relim O G 100. Vsi os ta li so seveda leteli na sod o bnib leta lih LS 4, pegaz, naš sta ri zn a n.ec Svicar Leutenegger na OG 300, Ho lhgha us pa na discusu. Sla bše leta lo in pa nepoznava nj e terena je močno vpli-

JADRALSTVO

Standardni razred Mesto Pilot

1 2 3 4 5

6 7 8 9

10

Il 12 13 14 15

16 17 18 19 20

21 22 23 24 25

26 27

Lopitaux J. C. Ragot, F. Leutenegger, S. Holighaus, K . Berchtold, H.

Davison, C. Mercier, M. Ottosson, C. Glockl, H . Schreiber, H.-A.

Kjallstrom, M . Andersen, J . Kristiansen, S . Brigliadori, L. Simenc, J .

Wujczak, S Benoist, J. Somers, M. Monti R. Blom, A.

Kepka, F. Sidon, R. Pri el er, T . Pedersen , J . Kassai, B.

Winter, P. Gu rali, B.

Letalo

Pegase C LS 4

DG-300 Discus "LS 4

LS 4 Pegase LS 4 LS 4

4

LS 4 LS 4 LS 4 LS 4

DG-101

Pegase LS 4 LS 4 LS 4 LS 4

Pegase Pegase Pegase LS 4

Jantar 2

LS 4 Jantar 2

Država

F F

CH D

CH

MC F S D D

S DK N I Y

PL GB B 1 S

PL R A

DK H

DK

Skupaj

9570 9178 9144 8502 7829

7723 7621 7359 7261 7007

6958 6794 6789 6731 6583

6343 6175 6130 6107 5832

5529 5088 4985 4839 4714

3807 3584

Tekmovalni razred Mesto Pilot

l 2 3 4 5

6 7 8 9

10

Delylle, A. Gerbaud , G . Peter, E.-G. Lamm , M. Musters, K.

Centka J .20 Pare, D . Schuhhess, A. Garton, C. Witek, S.

Odprti razred Mesto Pilot

l Lherm, G. 2 Blatter, F . 3 Gantenbrink, B. 4 Bourgard, P. 5 Dugerdil, Y.

Letalo

Ventus ASW 20 C

LS 6 ASW 20 CL

Ventus-a

PL Ventus-b Ventus-a Ventus-b ASW-20

Država

F F D

CH NL

7604 NL CH GB PL

Letalo Država

Nimbus-3 F Nimbus-3 CH Nimbus-3 D Nimbus-3 B Nimbus-3 CH

Skupaj

9729 9574 9573 8235 7838

7595 7510 7499 7346

Skupaj

8981 8733 8161 7940 7891

val o na Šimencovo uvrstitev. Iz dneva v dan pa je letel bolje in na koncu zasedel 15. mesto, kar pa je tudi po mnenju tujih strokovnjakov izreden uspeh.

MiŠKO KRAJNC

"efU' 15

Znanstveno o NLP Ali neznani leteči predmeti (N LP) v resnici

obstajajo? S tem vprašanjem se ne ukvarjajo več samo ljubitelji fantastičnih dogodkov in amaterski znanstveniki , temveč tudi resni znanstveniki. Začele so se namreč znanstvene raziskave, ki jih vzporedno izvajajo v Sovjet­ski zvezi in ZDA. To ilustrira tudi zadnja no­vica iz Moskve, da so v ZSSR ustanovili odbor za raziskovanje NLP, ki ga vodi bivši vesoljec Pavel Popovič. Sovjetski časopis Trud piše, da je bil odbor ustanovljen februarja in da bo pr­oučil vsa pričevanja očividcev o premikajočih se objektih (ali svetlobi) na nebu.

Po Popovičevih besedah imajo v Sovjetski zvezi vsako leto več sto poročil o domnevnih pojavih NLP. Večino pojavov je mogoče ra­cionalno razložiti , kar pa ne velja za tistega, do katerega je prišlo lani nad Gorkim (400 kilometrov vzhodno od Moskve) . KJ ntrolorji letenja na letališču v Gorkem so namreč 27. marca 1983 odkrili neznani leteči objekt, ki se ~m je bližal, ne da bi se odzval na radijske sig­nale. Po njihovih izjavah je spominjal na le­talo, le da je bil brez kril in repa . Biljejekleno­sive barve. Očividci so ga krstili za letečo cigaro.

Popovič je povedal, da je NLP letel 1000 metrov visoko s hitrostjo 180 do 200 kilometrov na uro. Na radarskih zaslonih so ga lahko spremljali 40 minut, izginil pa je pri­bližno 40 kilometrov severno od Gorkega.

"Trud « piše, da se novi odbor ukvarja tudi z nekaterimi drugimi, doslej nepojasnjenimi pojavi na nebu nad Gorkim; med drugim gre za pričevanje več ljudi o " letečih krožnikih« 6. februarja letos.

Kolikšen pomen pripisujejo v Sovjetski zvezi tovrstnim raziskavam, kaže tudi izjava podpredsednika sovjetske akademije znanosti Anatolija Logunova. Ta je dejal, da poleg šte­vilnih šarlatanskih poročil o pojavih NLP obstajajo tudi dobro dokumentirana sporoči­la o dogodkih , kijih doslej ni bilo mogoče pre­pričljivo pojasniti in ki jih sovjetski znanstve­ni ki proučujejo resno.

Po drugi strani so tudi Američani prišli do ugotovit(ve, da "NLP obstajajo in da ne spo­minjajo na nobene druge znane objekte, kakr­šni so meteoriti ali meteorološki baloni«. To je izjavilvodj~ centra za raziskovanje NLP v Evanstonu (ll1ionis) Allan Hynek. Računal­niške analize kakih 400 dobro dokumentira­nih primerov so po njegovih besedah po­kazale, da so lastnosti NLP "popolnoma ne­primerljive z lastnostmi vsakdanjih objektov in pojavov«.

NLP center v Evanstonu so ustanovili leta 1973 in doslej je zbral 80.000 poročilo nezna­nihletečih predmetih iz 140 držav. Vsa seveda za znanost niso bila zanimiva in center se je ukvarjal samo s poročili , podprtimi z trdni mi dokazi .

(posnetki s prvenstva: Srečo Žagar)

Planinsko društvo Kamnik, odsek za prosto letenje KAVKA, je bil orga­nizator državnega prvenstva v prostem letenju na Veliki planini. Tekmovanje je trajalo od 2. - 9. junija z udeležbo sko­raj vseh ekip iz Jugoslavije.

Tekmovalo je 42 pilotov zmajarjev, ki so se spoprijeli z ne kaj preveč ugodnimi letalskimi razmerami, kajti prva dva dni ob suhi tehniki in manjših dviganjih so se izkazali res samQ najboljši, katerim je uspelo priti do Krvavca in naprej proti Kranjski gori.

Tekmovalna disciplina je bila v vseh treh dneh na državnem prvenstvu polet s povratkom do cerkve sv. Ambroža ali pa naprej do cerkve sv. Jakoba, doma na Kriški gori, cerkve sv. Petra, koče na pla­nini pod Golico, pa vse do Kranjske gore. Potem je bil cel teden neprimeren za letenje, šele v soboto in nedeljo je vreme omogočilo, da smo izvedli tekmo­vanje do konca. Izvedli smo tri naj­manjše možne polete, v nedeljo pa smo imeli prosto letenje na pristajaIni prostor z izvedbo akrobatskih likov z dimni mi zavesami.

ZMAJARSTVO

Rezultati Klub

l. Viktor Vreš (Prepih) 2. Ivo Volarič (Let) 3. Miran Simeri (Delta) 4. Brane Klemenčič (Posočje) 5. Ivo Konavecj (Posočje) 6. Ivan Brovč · (Posočje) 7. Srečo Žagar , (Kavka) 8. Stane Pomde (Krila) 9. Franc Kuštrin (Posočje)

10. Peter Virant (Š . Gora) II. Borut Gruden (Let) 12. Stane Krajnc (Prepih)

Borut Mlakar (Krila) 14. Emil Brovč (Prepih)

Stojan Smodej (Delta LJ) 16. Mirko Šorl (Posočje) 17. Andrej Mravlje (Delta LJ) 18. Bogo Hrabar (Delta LJ)

Marjan Belinc (Krila) Srečko Skurjeni (Delta ZG) Menda Viljanovski (Heliklub SK) Mirko Meglič (Prepih) Franc Vetorazzi (Kavka)

24. Viktor Bečan (Prepih) 25. Nikola Musolin (Kvarner RI) 26. Matjaž Brezar (Prepih) 27. Bojan Marčič (Komet MB) -28. Holan Jiri (Delta ZG) 29. Dušan Podbevše~(Kavka)

Lojze Rems (Kavka) 3 \. Tone Svoljšak (Let) 32. Danijel Predovič (Delta ZG)

Davor Novak (Delta ZG) Aco Todorovski (Heliklub SK)

35. Zlatko Bacinger (Delta ZG) Marjan Mastnjak (Delta ZG)

37. Herman Čater (Krilal Djore Ivanov (Heliklub SK)

39. Jure Podpečan (Let) 40. Tine Račič (Krila)

1. II. dan dan

1135 200 2000 877 1137 877 564 1569 314 1451 457 1765 564 509 314 627 457 549 564 877 564 706 564 627 564 877 564 588 564 509 564 549 564 509 564 466 564 466 564 466 564 466 564 466 564 466 514 466 857 353 371 466 314 466 314 276

O 466 O 466

317 466 O 216 O 216 O 216 O 176 O 176 O 466 O 466

457 O O O

III. dan Skup.

2000 5135 1120 3997 1530 3544 1056 3189 1240 3005 346 2568

1016 2089 1120 2061 900 1906 346 1787 346 1616 346 1537

96 1537 346 1498 346 1419 346 1459 346 1419 346 1376 346 1376 346 1376 346 1376 346 1376 346 1376 346 1326

O 1210 346 1183 346 1126 346 936 346 812 346 812

O 783 346 562 346 562 346 562 346 522 346 522

O 466 O 466 O 457

346 346

Ufl.~ 17

Za popestritev je poskrbel še Lojze Rems z motornim zmajem, kajti veliko ljudi je prvič v življenju videlo zmaja od blizu in marsikateri otrok se ni mogel odtrgati od želje, da ne bi še zmaja malo potipal z nežnimi prsti . Sledila je še raz­glas itev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim .

EKIPE:

l . Posočje 2. Prepih 3. Delta LJ 4. Let 5. Krila 6. Kavka 7. Delta Zagreb 8. fleliklub Skopje 9. Srnama gora

lO. Kvarner Rijeka II. Comet MB

Posvetovanje vesoljcev

točk 12.127 10.872 7.837 6.853 5.536 5.089 3.958 2.404 1.787 r.210 1.126

Združenje evropskih vesoljcev je imelo 5. in 6. oktobra v Maastrichtu (Nizozemska) svoj prvi delovni sestanek. Ob tej priložnosti , kot je bilo objavljeno v sporočilu Evropske vesoljske agencije, so »primerjali sovjetske, ameriške in evropske metode ter se pogova-rjali o prihodnjih evropskih načrtih na podr-očju vesoljskih poletov« . Združenje evropskih vesoljcev je bilo ustanovljeno julija vMeribelu (francoske Alpe), za zdaj pa ima sedem članov - tri vesoljce iz Evropske vesoljske agencije, po dva pa iz ZR Nemčije in Francije. Med nji-mi sta bila samo dva že v vesolju - Jean-Loup Chn:tin, ki je leta 1982 sodeloval v sovjetskem poletu Sojuz T 6-Saljut 7, Vlf Merbold pa je bil prvi tujec v ameriškem vesoljskem raketoplanu Columbia, ki je kr-ožil okoli Zemlje novembra in decembra lani. Za ostale člane združenja je predvideno poto-vanje v vesolje za letošnje leto (kot člani ekip ameriških in sovjetskih misij) .

»Pershingl« V ZR Nemeijl pred predvidenim rokom

Na sedežu NA TO v Bruslju niso ne potrdili ne zanikali pisanja. ameriškega časopisja, da v ZR Nemčiji nameščajo rakete Pershing-2 hitreje, kot so bili predvideli. Kot- poroča agencija France-Presse, je neki funkcionar NA TO potrdil le to, da te rakete nameščajo hitreje, kot manevrirne rakete in da jih bodo »namestili pred predvidenim rokom«, se pravi pred koncem leta 1988. Ameriški tisk je te dni pisal, da so v ZR Nemčiji že namestili 45 od previdenih 108 raket Pershing-2 in da vsak teden namestijo po eno raketo. Načrt NATO predvideva, da bodo do konca leta 1988 na-mestili 108 raket Pershing-2 v ZRN in 464 manevrirnih raket srednjega dosega v ZRN, Veliki Britaniji, Nizozemski, Belgiji in na Siciliji.

Dvosedi GROB G 103 Twln II (po revijlVOLO A VELA,aprll 1981)

TAM bo izdeloval tudi letaliike avtobuse

Po uspešn i prodaji 210 turističnih avto­busov v Saudsko Ara­bijo so se predstavniki Tama s kupcem iz Saudske Arabije pogo­varjali o možnostih za nadaljnje posle v tej državi . Predstavniki kupca iz Saudske Ara­bije so se zanimali tudi za izdelavo letaliških avtobusov. Kot vse kaže bodo v Tamu izdelali prototip leta­liškega avtobusa in ga bodo poslali na preds­tavitev v Saudsko Ara­bijo še ob koncu letoš­njega leta.

V Valbremu v Ita liji je bila 29. in 30. septembra razstava jadralnih letal, UL letal ter opreme za vsa letala in nekaj starejših letal.

Razstava je bila zelo zanimiva, saj so bila razstavljena sodobna jadral na leta la v sta ndardnem razredu . Tukaj sta dele­žni največje pozornosti jadralni leta li Oi­skus in predvsem naš Elanov OG 300, katerega je pripelja l na razs tavo sa m to­varniški poskusni pilot s svojim pomo­čnikom. Sprejel i u je predstavnik »ELA­NA « v Italiji gospod de Marko Paolo iz Manzana pri Vidmu, kije lepo predstavil našo OO »ELAN «. Zelo dobro je opre­mil razstavni prostor ter izdelal in posta­vil dva panoja, ki opisujeta OG-IOO in OG-300 Elan. Ker je sam letal ec, so bile zainteresiranim informacije posre­dovane toliko bolj podrobno. V in­ozemstvu si tako letalo kupujejo posa­mezniki sami in zato je potrebnih precej raznih razgovorov in tudi informativnih letov, ki so jih izvajali , preden naj bi se kupec dokončno odločil za nakup.

Jadra lno leta lo OG-300 ELA N je v svoji kratki življ enj ski dobi doseglo na tekmova njih ze lo lepe rezulta te in za to je za nima nje zanj še toliko večje.

Firma GLASER - Ol RKS je bila še najbolj zas topana s svojim proizvod nim programom, saj so bili razstavljeni OG-IOO, OG-300 ELA N in OG-400. To jadraln o leta lo ima svoj motor, ki ga uporablj a za vzletanje. Predstav nik OG je napravil več d emonstra tivnih po letov.

Od dvosedežnih jadralnih letal je bil razstavljen JANUS s pomožnim motor: jem in GROB G 103 TWIN II ACRO.

Kot učite lj jadralnega letanja sem se največ za nimal za dvosed G 103 TWIN II ACRO ter naletel pri predstavniku te firme na razumeva nje in dobil dovoljenje za informativni let. Aero zaprego se m moral plačati sam (35.000 lit). Izraz il . se m željo, d a bi rad preizkusil , kako se le­talo obnese tudi v akrobaciji in ne samo v norm alnem letu . Profesionalni učite lj ,

RAZSTAVE

Ameriški helikopterji za avstralsko vojno mornarico

Avstralska vojna morna rica bo kmalu dobila nove a meriške helikopterje sikorsky - morski sokol, kar sodi v okvir dodatne opreme za njeno novo ladjevje ruši Icev z vo­denimi raketami~ prve tri so že poslali . Te rušilke, opremljene s helikopterji, naj bi za­menjale letalonosilko Melbourne, ki je za- . dnja straža ob avstra l­ski obali , saj jeklena velikanka, ki je zas­tarela, roma v neko japonsko jeklarno, kjer jo bodo razrezali. Av­st ralsko obra mbno mi­nistrstvo se je od l oči l o za ameriške helikop­terje kljub nasprotova­nju parlamenta, kjer so menili , da bi morali kupiti cenejše brita n­ske helikopterje. Prvih osem helikopterjev si­korsky, ki stanejo 40 milijonov dolarjev vsak, pa bodo dobavili vojni mornarici do konca leta 1988.

(Tanjug)

Kuvajt bo v kratkem kupil francoska bojna letala

Predsednik franco­skega veleposlaništva v Kuvajtu je izjav il , da bo Kuvajt že v krat­kem kupil nova fran­coska bojna letala tipa mirage. Po njegovih. besedah bodo 13 mi­ragov F-l priključili eskadrilji devetnajstih lovcev prestreznikov tipa F-l $ , ki jih za­livske države že imajo. Letala bodo začel i po enega na mesec poši­ljati decembra letos in jih bodo pošiljali vse do konca prihodnjega leta.

gospod Franck iz Nemčije, ki je bil zelo prijazen, mi je prikazal kovit in pentljo, nakar sem lahko naprej sam izvajal te in še nekatere ostale figure ter tudi krožil skupaj z letalom Diskus. TWIN II ima precej nizko nameščena krila, a zadnji pilot ima kljub temu lepo preglednost, čeravno sedi že blizu samega teži šča. Udobnost in oprema sta zelo dobr i.

. Precejšnjo pozornost je razen DG-400 vzbudilo majhno jadralno letalo s pomo­žnim motorjem AN 20 X. Verjetno bo tu­di razvoj letal šel v tej smer i in sicer zara­di nizke cene nasploh. To letalo je konst­ruirano in izdelano amatersko. Letalo je plastično, ima fiksen tricikel in zadaj motor s 25 KM ter propeler, ki se sk lopi, ko motor _ preneha delovati. Krilo je pravokotne oblike z opornicama. Finesa v prostem letuje 1:20. Tudi s tem letalom so izvršili več letov.

Od UL letal sta omembe vredna SIROCCO in VECTOR. SIROCCO ima motor zadaj spotisnim propelerjem in plastično lupino za kabino z malim vetrobranom. Kril o je večji del platneno, z vložki, ki oblikujejo profil. Konstrukci­ja ima zelo veliko žic (veliko več od "VRABCA«, ki držijo zmaja skupaj. Podvozje je tricikel.

UL letalo VECTOR je popolnoma odprto, kovinska izvedba in brez smer­nega stabilizatorja. Nosilna površina je iz platna. Motor je nameščen spredaj v višini krila, torej zgoraj, pilot pa sedi pod krilom v težišču . Tudi tukaj je podvozje tricikel.

Radijske postaje sta razstavljala proiz­vajalca BECKER in DITTEL. Oba pr­oizvajalca sta pokazala kot novost pos­taje s 760 kanali, ostalo pa nam je že poznano.

Firmo TOST poznamo po izdelavi vit­el, ki jih imamo v Jugoslaviji v centrih za šolanje učencev . Vitel sicer niso razsta­vljaii, temveč vso mogočo opremo od koles zbobnasto, diskasto zavoro, raz­nih kljuk, vlečnih vrvi in ostalih predmetov, ki jih v jadralnih letalih imamo, tOGa žal bolj malo poznamo.

Poleg omenjenih stvari so bile stoj­nice, kjer so prodajali letalska oblačila, kravate z motivi iz letalstva , večje in manjše makete, letalske modele ter še os­tale stvari iz našega življenja.

Zavarovalnica ADRIATICA je bila s svojo stoj nico tudi tukaj prisotna in njen predstavnik je delil reklamni ml!terial. Komercialna poteza - ni kaj! Se ena posebnost.

Kdor si žel i ogledati tako razstavo, mora pač globlje poseči v žep. Ker živim

fCIi!fL419

v Kopru sem imel do Volbremo nekaj manj kilometrov, kakor je bilo objavlje­no v Krilih. Ker sem tudi eno noč pres­pal, me je vse skupaj, preračunano v di­narje, stalo 12.320,00 din, brez popo­tnice. Kakor pravi .. Janez« sem tudi jaz imel s seboj svojo culo, ki mi je prišla zelo prav . Ker sem vozil na plin sem tudi z go­rivom nekaj manj porabil.

Sto let GTM

Vtise naRisal VOJKO LUŠIN

Britanci praznujejo stoletnico, odkar je bil poldnevnik v Greenwichu med­narodno izbran in priznan kot osnova za merjenje časa in zemljepisne dolžine. Ta­ko so na britanski zemlji vzdolž poldnev­nik~ priredili najrazličnejše proslave, po­šta je izdala posebno serijo znamk, glav­na proslava, ki se je je udeležil tudi princ Filip, pa je bila v Greenwichu, samou­pravnem mestnem področj u na robu Londona. Na čast stoletnici in, kot je za­pisal dnevnik .. The Times«, v spomin .. na enega boljših odlomkov iz angleške zgodovine«, so 26. junij razglasili za ..dan poldnevnika«.

Zgodovinski spomin pa sega v leto 1674, ko je kralj Karel II. imenoval Joh­na Flamsteeda za kraljevega astronoma, ki naj .. se nadvse skrbno posveti izboljša­nju tabel ogibanju neba in položaju zvezd stalnic, da bi našli tako zelo želeno zemljepisno dolžino in s tem izpolnili umetnost navigacije. «.

Želeli so namreč odpraviti velike probleme, ki so jih imeli pomoršča ki pri določanju zemljepisne dolžine oziroma lege kraja ali ladje na morju . S kom­pasom in astrološkim sekstantom je bilo mogoče določiti zemljepisno širino, toda zemljepisno dolžino so več ali manj ugi­bali. Kralj je Johnu Flamsteedu za njegove raziskave in opazovanja postavil hišo v Greenwichu, ki je kot del nacio­nalnega pomorskega muzeja ohranjena še danes. Čeprav je Flamsteed postavil temelje, pa kraljeve velike naloge ni izpolnil in dokončal. Šele njegovi sode­lavci in nasledniki so zdoločitvijo prvega poldnevnika v Greenwichu .. našli tako zelo želeno zemeljepisno dolžino«. Ta poldnevnik so pomorščaki že v drugi polovici 18. stoletja najbolj pogosto up­orabljali pri določevanju poldnevniških linij vzhoda in zahoda. Pred sto leti pa so zbrane države na posebni konferenci v Washingtonu izbrale Greenwich za sku­pni in univerzalni prvi poldnevnik pri določanju zemljepisne dolžine in časa.

A. K.

Pogovori o letalskih koridorjih med Furlanijo ln SlovenJjo

12. oktobra se je mudila v Vidmu pri deželni sekciji skup­nosti italijanskih pok­rajin delegacija skup­nosti slovenskih občin. Namen obiska delega­cije skupnosti sloven­skih obči n je bil vzpos­tavitev trdnejših odno­sov in sodelovanja med družbenimi skupnos­

tmi sosednjih terito­rialnih enot. Konkret­no pa so govorili pred­vsem o letalski h kori­dorjih med Furlanijo Julijsko krajino in Slo­venijo, izboljšanju žel­ezniških povezav in o projektu za povezavo Jadranskega morja in Donave ter o civilni zaščiti . (PO DELU)

Strmoglavil belgijski F-16

Vojaško letalo bel­gijskega vojnega letal­stva F -16 je strmogla­vilo pri vojaškem opo­rišču v Helchterenu v vzhodni Belgiji . Oba pilota sta mrtva.

tReuter)

35. razred ŠROA 27. 9. 1984 je ob podelitvi letalskih

znakov na slovesen način zaključ il šolo jubilejni 35. razred rezervnih vojaških starešin letalstva . Na slovesnosti so bili navzoči poleg najbližjih družinskih članov in prijateljev novih rezervnih sta­rešin tudi načelnik L VA general Zvonko J urjevic, načelnik našega razreda, sta­rešine in predstavniki družbenopoliti­čnih organ izacij in skupnosti tuzlanske regije.

To je bil zadnji razred, ki je za čel služi­ti vojni rok v oktobru , odslej se bo SROA začenja l a v avgustu zaradi enotnega sistema služenja vojnega roka.

Kandidati smo se zbrali 27. septembra lani v Zadru . Prvi dnevi so potekali v du­hu prilagajanja na nove obleke in post­rižene lase, že 1. oktobra pa smo začeli s teoretičnim delom, ki je trajalo polnih šest mesecev inje zajemalo strokovno le­talsko, vojno ter družboslovno tema­tiko. Program je bil natrpan in kar precej truda je bilo potrebno, da s mo na koncu uspešno opravili vse izpite, ki so bili pogoj za nadalj"nji praktični del, zaradi k~terega smo pravzaprav prišli.

Ves čas smo imeli na razpolago ze lo dobro oprem ljene kabinete in strokovni kader akademije. Verjetno najbolj "at­raktivni« del so bili padalski skoki, ki smo jih morali napraviti tik pred odhodom. Kljub temu, da smo imeli v svoji sredi tudi nekaj padalcev - nekate­ri so imeli celo zavidlj ivo število skokov - pa smo celo šola nje in sa me skoke doživljali precej rezervirano. Po eni stra­ni je bilo doživetje zase, po drugi pa nas

je tudi malo skrbelo zara di morebitnega poloma, kajti vsaka večja poškodba bi nam preprečila odhod na letenje. Na ko ncu smo ugotovili, daje bil ka krše nk­o li strah neumesten, pokazala se je strokovnost naših učiteljev pod vodstvom Čiče Miloša in vsi smo srečno dvakrat doskočili ; sledilo je splošno veselje, ki pa je dobilo svoja kril a še zlas ti zveče r , ko smo odšli v mesto.

S labo vreme nas je pos premilo od LV A pa tudI od prve generacije deklet naše šole, katerim je ta čas potekla ravno polovica njihovega vojnega roka; opra­vile so pada lske skoke in se pripravljale na prvo letenje, ki je bilo kar na letališču v Zadru. V vrsti prve generacije ženskih pilotov pa je bila tudi naša Milena Ces­tnik, ki je tako postala tudi motorna letalka.

S transportnimi letali smo se prepeljali v Tuzlo. Istega dn e smo se na mestili v nove domove, zvečer pa smo si ogledali mesto Tuzlo in se poslovili od našega sta­rešine iz Zadra Jovice Mitrovica , ki se je vrnil v Zadar, nas pa prepustil komandi­rju Milanu Lakičevicu, ki že vrsto let vo­di enoto, v kateri o pravlj ajo praktični pouk piloti šole rezervnih oficirjev letalstva.

Veličasten pogled na polna ča kališča natančno parkiranih Kraguljev in Utev je v nas zbujal veliko željo po letenju in vsi smo nestrpn o čakali , kdaj bomo prvič sedli v letala. A naj prej smo mo ra li spet v učilnice in se sezna niti s te hnič nimi ka­rakteristikami letal, l etali ščem , o premo in samim n ačin om dela , ki je bil za vse

VOJASKO LETALSTVO

»SZ ima v vesoljski tehnologiji prednost pred ZDA«

;lovjetska zveza je po uporabi veso ljske tehnologije daleč pred Združenimi državami Amerike. to prednost pa bo ohranila tudi v 90 letih tega stoletja. je rečeno v k njigi zalo­žnika Janesa o razi­skavah vesolja. Delo tega uglednega britan­skega vojaškega zalo­žnika navaja. da imajo Američani boljšo ve­soljsko tehnologijo kot Sovjeti. a slednj i daleč odl očneje in uspešneje uporabljajo tehnologi­jo. s katero razpola­gajo. Sovjeti so v pre­cejšnji prednosti pred Američani zlasti pri izstrelivah in uporabi veso ljskih postaj .

(UPI)

dokaj nov. predvsem zaradi svoje speci­fi čnosti vojaške šo le. Razdeljeni v male podskupine. ki so omogočale pristnejše odnose med nami in boljše spoznava nje ljudi. smo se pod vodstvom svojih učiteljev resno lotili tega posla in kmalu je prišel dan, ko smo prvič štartali motor in začeli z vožnjo. Tekli so dnevi. vrstila so se leta. dokler ni prišel tudi tako dolgo že ljen trenutek. da sedemo v enosede in poletimo sami. Veselje vse h nas in učiteljev je bilo veliko. a s tem še ni bilo konec šole. temveč začetek zahtevnejših vaj . Kmalu smo osvojili skupinsko letenje. opravili tudi nekaj maršrut in že smo bili pri najzahtevnejši zadnji nalogi letenju na poligonu. Želja za dobrim rezultatom. ki jo je spodbujal zdrav tekmovalni duh. ki se je pokazal med na­mi, je pripomogla. da smo še zadnjo na­logo opravi li uspešno in varno.

Večja akt ivnost proti koncu pa je omogočil a. da so tudi zad nji dnevi tekli hitreje .

Končali smo skoraj vsi. letenje je pote­ka lo varno. brez večjih izrednih dogod­kov. kar je pri takem ve likem števi lu pilotov raznih profilov in toliko letih še n ajvečji uspeh. za katerega pa so zas lužni prav vs i od vodij letenja. tehnične službe. učiteljev. pilotov in vojakov. ki so odgovorno pristopali k svojemu delu .

(posnetka Iz revije FRONT, maj 84)

Šola se je končala in z njo vred vojaški rok za vsakogar. ki je želel popestriti svoje leta lske izkušnje in pridobljeno znanje je bilo res zanimivo, še zlasti pa za mlade letalee, katerim ŠROA postaja v

naši ekonomski situaciji žal skoraj edina pot, da začnejo leteti kot motorni piloti.

V letošnji generaciji so bili piloti ZLOS zas topani v do sedaj največjem številu, prevladovali so mladi. katerim bodo tudi v prihodnosti vrata najbolj odprta, saj je od letos naprej kot pogoj za vpis dovolj le jadralni nalet.

Kot smo pred letom dni prišli iz raznih krajev Jugoslavije, tako se zdaj spet vračamo nazaj. nekatere še čaka staži­ranje. druge spet šola ali služba.

Ko smo prišli. smo se klicali po priim­ku. zdaj pa ima skoraj vsak svQje "par­tizansko« ime: Veseli. Ažbaha. Cova, Hi­vzo, Trojka ...• kar je še en dokaz, da se je v let u dni rodila vrsta novih prijateljskih vezi. Spoznali pa smo tudi nov krog le­talcev , učiteljev , starešin -ljudi, ki smo jim hvaležni za trud, ki so ga imeli z na­mi. Novim učiteljem Dušanu Majstoro­vicu, Petru Buri in Tomici Markovicu , katerim smo bili krstna generacija, pa želimo pri nji hovem bodočem delu ve­liko sreče in uspeha.

PETER RA VNAK

Prvi civilni potnik v vesolje bo učRelj

Prvi zase bni potnik, ki se bo z ves<;>ljskim plovilom dvignil v kozmična prostranstva. bo po poklicu učitelj . To je sporočil ameriški predsednik Reagan, ki je v nekem govoru o izobraževanju dejal, da je strokovnjakom NASA (Ameriške agencije za vesoljske razsi­kave) naložil, naj začno po osnovni h in sre­dnjih šo lah iskati učitelja. človeka, ki bo kot prvi navaden potnik prikladen za polet v vesolje.

Na tiskovni konferenci ie predstavnik NA­SA James Beggs sporočil, da bodo prvega potnika poslali v vesolje ob koncu prihodnje­ga leta ali v začetku 1986. Kot je dodal. bodo lahko kasneje tudi ljudje z drugimi poklici potovali v vesolje. vendar bodo pri tem vedno izbrali takega človeka. ki bo znal svoje iz­kušnje posredovati drugim. Po obisku v ves­olju. je dejal 8eggs. bo dobil izbra ni profesor eno leto plačanega dopusta, da bi lahko javnosti v tem času pripovedoval o svojih dogodivščinah . NASA ima v načrtu štiri do pet civi lnih poletov na leto.

Medtem se nadaljuje odštevanje pred jutri­šnj im tretji m poskusom izstrelitve vesoljskega plovila Discovery. Kot poročajo. teče za zdaj vse po načrti h. vremenske razmere pa obetajo. da bo izstrelitev izvedena po predvidevanjih.

VIIIne so od nekdaj vlekle človeka - na sliki PIccardova balonska gondola za polete v stratosfero v zgodnjih tridesetih retlh

Dva naslova raketnim modelarjem iz Ljubljane

Na minulem držav­nem prvenstvu v raket­nem modelarstvu v Osijeku so se č la n i lju­bljanskega kluba Vla­dimir M. Komarov dobro odrezali , saj so zmaga li v ekipni kon­k urenci v kategoriji raket S-6-A , v posami­čni konkurenci je Jože Čuden osvojil zlato, Marjan Čuden pa bro­nasto kolajno. Jože Čuden je osvojil bro­nasto odl ičje še v kate­goriji raket s padalom (S-3-A). V tem, za­ključnem delu tekmo­vanja, ko so se pomeri­li le še trije tekmovalci, bi lahko tud i zmagal, ko sodnik njegove ra­kete ne bi izgub il z vida.

(PO DELU)

dr. VLADO SAVANOVIC sanitetni poročnik Kako visoko?

Problemi v letalski medicini so zelo kompleksni, vsi pa Izhajajo Iz potreb po preučevanju posebnih pogojev delovne sredine, psihofizičnih obremenitev ln medicinske zaičIte človeka v letalstvu pred neugodnimlin Ikodljlvlml vplivi ln okolličinamI. V obsegu letalske medicine je najbr! najpomembnejle preuče­vanje tako Imenovanih osebnih faktorjev ln odnosa človek-stroj. Končni cIII pa je omogočiti kar se da večJo varnost v letenju ln povečati učinkovitost letal­ca. Za zalčlto pilota v posebnih pogojih njegove delovne sredine oz. v rele­vanje problemov letenja je potrebno vključiti celo vrsto znanstvenih disciplin (fiziologija, otorinolaringologija, oftalmologlja, kardiologlja, psihologija, psl­hlJatrlja, neurologlja, hlgljena ... ).

V tej ItevlIki .. KRILce začenjamo obJavljati vrsto člankov Iz področja letalske medicine. Obenem pa vabimo bralce da opilejo do!lvljaje pri letenju, ki si jih niso znali pojasniti, začeli bomo tudi z objavljanjem pisem ln razlag, kar naj bl pripomoglo k večji varnosti letenja ln večji učinkovitosti letalca. Pisma lahko polijete redakciji časopisa.

Lt;TALSKA FIZIOLOGIJA

V okviru tega področJa letalske medicine bomo govorili o:

1. ATMOSFERI IN NJENIH ZNA- ' CILNOSTIH

II. HIPOKSlJI III. DEKOMPRESIVNI BOLEZNI IV. EKSPLOZIVNI DEKOMPRESIJI V. HITROSTI IN POSPEAKU VI. FIZIOLOAKI TRENA2:1

Atmosfera in njene značilnosti

Celoten fizično-kemijski profil Zemlj e in njenega okolja je sestavljen iz petih sestavin ali sfer;

1. kamena površi na - LITOSFERA 2. voda - HIDROSFERA 3. plinas ti ovoj - ATMOSFERA 4. magnetno polje - MAGNETO­

SFERA 5. gravitacijsko polje - G RA Vl­

SFERA

LETALSKA MEDICINA

Strmoglavilo poljsko letalo

Na letališču aero­kluba v Opolu na jugu Poljske je v letalski ne­s reči izgubilo življenje 8 ljudi, 12 pa je ranje­nih. Nesreča se je zgo­dila, ko se je leta lo AN-2 dvignilo na za­dnji polet za izletnike. Iz nezna nih vzrokov je strmoglavilo, ko je bilo 20 met·rov visoko. Pet potnikov j e bilo ta koj mrtvih , šesti pa je umrl v bolnišnici . Deset ra­njenih je v ze lo hudem sta nju. (Tanjug)

ZDA prepovedale prodajo nizozemskih letal F 28 libiji

Tiskovna agencija KUNA , ki se sklicuje na dnevnik Les Echos sporoča, da so Zd­ružene države Ame­rike zavrnile prošnjo neke nizozemske firme, da bi Libiji prodala pet letal F 28. Prodaja je namreč odvisna od a­meriške dobre vo lje, ker imajo letala ame­riško opremo.

Deli atmosfere, ekološko primerni kot sredina za življenje, se imenujejo biosfe­ra, a zaradi najvišje ravni inteligence, dosežene v biosferi, je imenovana noosfera (grš . noos = um, pamet).

Fizično-kemijske značilnosti atmosfere

Zračni ovoj Zemlje je zmes plinov: DUŠIK ~~) 78.09 Vol % KISIK (O) 20.95 ARGON tAr) 0,93 OGLJIKOV DIOKSID (CO~ 0,03 NEON (Ne) 0,0018 HELIJ (He) 0,0005 KRIPTON (Kr) 0,0001 VODIK (H) 0,00005

Celotna masa atmosfere znaša 5,2 x 1015 metričnih ton ali milijonti del Ze­mljine mase. Kako daleč sega ta plinska frakcija atmosfere od površine Zemlje,je odvisno od dveh faktorjev:

1. toplotno sevanje Sonca in 2. gravitacija Zemlje. Toplotno sevanje Sonca povečuje

težnjo atmosferskega plina, da se širi v. okolišni vakuum vesolja. Temu razprše­vanju pa učinkovito nasprotuje Zemljina teža. Posledica tega je povsem jasen tip gostote in pritiska atmosfere po njenem vertikalnem preseku.

GOSTOTA PLINA (d) - določa se kot masa venoti prostornine inje izraže­na v g/ml . Na nivoju morja je gostota atmosfere 1200 g/ml. Z višino, pod predpostavko, da je temperatura kons­tan~na, gostota upada eksponencialno. To pomeni, da se gostota manjša v ena-

GojimcI vojaAke letalske akademije lahko postanejo samo telesno ln duAevno popolnoma zdrave osebnosti, ki morajo vzdržati vse napore ln odpovedovanja pilotskega poklica - zato je potrebna stalna ln sistematična zdravniAka kontrola

kih razmerjih na enakih intervalih višine. Na višini 5,5 km je gostota zraka za polo­vico manjša kot na nivoju morja. Na viši­ni II km pa znaša gostota 114 vrednosti karakteristične na nivoju morja. Do višine 32 km se nahaja skoraj 99% celotne mase atmosfere. Vendar se up­odanje gostote s povečanjem višine nekje razlikuje od teh vrednosti, zaradi tega, ker temperatura v atmosferi ni povsod enaka. Z manjšanjem gostote zraka pa se razdalja med molekulami veča, tako da molekule napravijo vse daljšo pot, da bi se med seboj zaletele. Na koncu pa zrak postane tako redek, a razdalja med molekulami tako velika, da so trčenja med njimi zelo redka, delci se potem­takem prosto gibljejo z različnimi hitros­tmi. Delci z manjšo kinetično energijo se gibljejo po eliptični poti mnogo kilome­trov navzgor, potem pa spet padajo na­vzdol, privlačeni od gravitacijske sile Zemlje.

Lažji delci z veliko kinetično energijo, v glavnem vodik in helij, lahko pobegne­jo v vesolje; 11,2 kmlsec je dovolj velika hitrost, da se odtrgajo od gravitacijskega vpliva. Vse dokler se delci zraka med seboj zaletavajo, je atmosfera n,epre­kinjeni medij. Meja trčenja molekul zra­ka ali nivo odtrganja od gravitacije je višina okrog 700 km iznad površine Zemlje. Ta nivo je meja ali rob atmosfere v primeriavi, z njenim geografsko­materialnim razprostiranjem: Nad to' mejo je opaženo raztreseno obmocje, sestavljel)o iz delcev, ki se prosto gibljejo. To pretrgano območje atmosfere se imenuje eksosfera. Eksosfera se postopoma tanjša in prehaja v vakuum vesoija. V vesolju ie število delcev plina 1-10 v cml, medtem ko v atmosferi na višini morja znaša število molekul 2,7 x 1019 v cml. Višina 700 km (430 milj) je meja ali gornji rob atmosfere v astro­fizičnem smislu. Le-ta je materialna meja notranje atmosfere.

TLAK (p). - določa se kot sila, ki de­luje na površino nekega telesa, oziroma njegova veličina je sila na enoto pov­ršine. Zračni tlak se meri v gramih na ku­bični centimeter ali v milimetrih živega srebra. Na nivoju morja znaša povprečni atmosferski tlak 760 mmHg, s po­večanjem višine pa barometrski tlak pa­da eksponencialno, podobno ' kot pri gostoti zraka. Obstaja vendar majhna razlika v padanju tlaka in gostote z višino, le-to pa povzroča temperatura atmosfere.

Atmosfero lahko razdelimo na not­ranjo in zunanjo atmosfero. Zunanja atmosfera ali eksosfera je neenakomer­na, raztrgana zona, v kateri so povpreč-

rc2".424

V Utahu strmoglavila manevrirna raketa zemlja­zrak

Na vojaškem poli­gonu v ameriški zvezni državi Utahje med po­skusnim poletom str­moglavila manevrirna raketa zemlja-zrak. V sporočilu ameriškega letalstva je rečeno, da vse je to zgodilo takoj po izstrelitvi, in da vzroke še ugotavljajo. Gre za isti tip rakete , kakršne so stacioni­rane v Zahodni Evropi.

(Reuter)

Grtlja dobi op­opazovalna letala awacs

Grške posadke bodo prihodnje leto za at­lantski pakt letele v posebnih letalih za zgo­dnje opozarjanje tipa awacs, katerih »doma­Če« letališče bo v za­hodnem delu države. To je sporočil tisokov­ni predstavnik grške vlade Dimitri Maru­das. Po nje~')vih bese­dah posadke grškega vojnega letalstva vak­cijah s temi letali že sodelujejo. (AP)

Sovjetska letala za Nigerijo

- Nigerijske vojaške letalske sile bodo okrepili z več sovjetskimi letali tipa MIG 21. Pogodbo o dobavi letal so sklenili v Lagosu. To je ena izmed več pogodb med Sovjetsko zvezo in Ni­gerijo po julijskem ob­isku nigerijskega ob­rambnega ministra ge­neralmajorja Domka­ta Balija v Sovjetski zvezi . Ta bo poslala Nigeriji tudi vojaško opremo in nadomest­ne dele za letala.

(Reuter)

ne poti delcev tako dolge, da so med nji­mi trčenja zelo redka, pa nekateri delci odletijo v vesolje. Eksosfera se začne že na višini 700 km (430 milj), računajoč od nivoja Zemlje, razteza se pa vse do višine 5000 km.

Notranja atmosfera je razdeljena v tri sfere:

1. troposf era 2. stratosfera 3. ionosfera Prehodne plasti teh sfer pa se ime­

nujejo "pauze«: tropopavza, stra topa­vza, ionopavza. Sfere se naprej delijo v sloje, tI pa spet v regije. Merilo za tako razdelitev v sfere in regije, so bile fizične (dinamične in termične) ter specifične ke­mijske značilnosti.

Tropostera l. Zajema prizemni sloj - prvi sloj do

višine 2 m, določena pa je z vrsto tal, vegetacije in vode

2. Osnovni sloj - 2 m do 2 km višine V tem sloju drugi vplivi Zemljine pov­

ršine, kot je površinsko trenje, povzr­očajo manjšo hitrost vetra in spremembo njegove smeri. Bližina tal prav tako vpli­va na termično nestabilnost, kot na nes­tabilnost razmerja temperatura - ba­rometrski tlak. To pa povzroča se gra­vanje zraka ob topli površini, ki se čez dan segreva z absorbcijo Sončeve radia­cije. Rezultat je mešanje zračnih mas in splošna turbulenca. Ta sloj ponavadi ni­ma oblakov, se pa vnjem tvorita meglica in megla.

3. Glavni sloj troposfere je prehodni sloj. Ta sloj se je včasih imenoval sloj oblakov. Tako ime je dobil zaradi tega, ker poleg horizontalnega gibanja zra­čnih mas obstaja še vertikalno gibanje. V njem je mesto gibanja hladnih in toplih zračnih front ter nastajanja oblakov. Na kratlco, prehodni sloj je glavno področje nastajanja vremenske situacije. Njegovo razmerje padca temperature glede na barometrski tlak je relativno stabilno, imenuje se termični koeficient in znaša l° C na 100 m. Prehodni sloj se razprostira od 2 km pa tja do 17 km nadmorske višine nad ekvatorjem in 9 km nad polar­nimi področji.

4. Nad troposfero leži prehodna plast tropopavza, ki predstavlja prehod k st­ratosferi. Tropopavza predstavlja glav­no podro~ie reaktivnih tokov.

Stratostera Zajema približno 80 km nadmorske

višine in je razdeljena v tri sloje, za katere je karakterističen razli~en termični profil:

LETALSKA MEDICINA

1. Najnižji sloj - izotermični sloj (višina 11-30 km), z razmeroma kons­tantno temperaturo -55°C

2. Topli sloj (višina 30 - 50 km), ~ier temperatura po višini stalno raste <lO največje (+35°C) na višini 50 km. Toplotna energija izhaja izfotokemijske­ga procesa razgradnje ozona z ultra vij­oličnimi žarki Sonca. Ta plast se zaradi tega imenuje tudi ozonosfera.

3. Gornji sloj ali plast mešanja (višina 50-80 km). V tem sloju temperaturo v glavnem odrejajo dolgi valovi sončeve radiacije, zaradi česar temperatura pada od +35°C na -35°C. Ta povzroča močno turbulenco, od katere je ta sloj tudi dobil ime - plast mešanja.

lonostera To področje je izredno bogato z ioni .

Ionizacijo pravzaprav povzroča ultravij­olična svetloba kratke valovne dolžine, rezultat tega pa je nastanek ionov in elektronov. Ionizacija se začne na višini okrog 75 km in se nadaljuje vse do gornje meje atmosfere. Ioni pa niso stalno enakomerno razporejeni, ampak obstaja nekoliko plasti povečane koncentracije:

1. najnižja plast z najmanjšo koncent­racijo le D 'plast na višini od 80-85 km, ta plast pa ponoči izgine

2. E plast se nahaja na višini med 85 in 140 km

3. F plast se deli na: a) F 1 plast na višini 140 - 200 km b) F 2 plast na višini 200 - 350 km Ponoči pa se formira enotna F plast. Ionosfera obkroža Zemljo na višini

med 80 in 350 km kot električni ščit in de­luje kot večslojni reflektor elektro­magnetnih valov.

Zato je le-ta pomemben z vidika ra­diokomunikacij . Ker ionizacijo povzr­oča ultravijolično sevanje Sonca, je le-ta pod direktno kontrolo Sonca. Zato pri raznih motnjah na Sončevi površini pri­haja do nereda v radio-komunikaciji.

Eksostera Razprostira se na višini (tu lahko že

govorimo o oddaljenosti od Zemlje) od 700 km do 5000 km. Lahko jo razdelimo na:

1. sloj loo0-2oo0kmjevglavnem iz helija (He)

2. sloj preko 2000 km pa sestoji pretežno iz vodika (H), ki ustvari neko vrsto vodikovega kolobarja.

PrihodnJič: Ocena atmosfere z vi­dika fiziologije letenja.

Prevedel: ROBERT LORENCON

Smrt v višavah

Eden najboljših španskih zrakoplovcev, major Benito Molas, je lani 16 kimavca preminul čisto sam v ladjici svojega zrakoplova H ispa­ffa. Hotel je doseči najvišjo točko z balonom. Ta rekord znaša od 1911. leta 10.800

. metrov in ga imata Nemca Berson in Suehring. Franco­ski rekord v balonu z dvema potnikoma (10. 107 m) je dosegel poročnik Bienaime leta 1912. Z letalom se je Sa­di Lecointe 30. vinotoka 1923. povzpel 11.145 m visoko, Američan Champion pa je šampion višav po 25. malem srpanu 1927. (II. 710 m). .k .•

V svojem dneVni u pIse Molas: »Pri 4000 m se mi je malce pokvarila priprava za vdihavanje kisika, toda jo popravljam in se še dvigam. Pri 5000 m je vse v redu .« Drugega nič .

A po barogramu se vidi, da je pri 8000 m privodnik odprl zaklopnico, hoteč na­vzdol. Mu je bilo slabo ali pa je bil kisični aparat poškodo­van? Pri 5000 m pa meče težino proč , kakor se utegneš prepričati po nepr~vilnost! barografa. Dospevšl na svoJ višek 11.000 m nadaljuje balon povsem uravnovešeno svoj pot. Nizhod je bil popolnoma pravilen, brez pretresljajev - pilot je spal ali bil že mrtev. Balon k: ne­kaj ur po vzletu pristal kaj nalahno v Sierri z Molaso­vim truplom. Rajnik ni imel

nobene rane na životu, le po prsih in obrazu je bil ves višnjev. Naličnice za vdiha­vanje kisika ni več imel na obličju, pač pa je tiščal v zobeh kavčukasto cev, men­da za dovajanje kisika. Kisi­čna steklenica je bila prazna. Po samogledstvu se je iz­kazalo, da se je pokojnik zadušil.

Enaka plovska nezgoda se je naključila 4. listopada 1927. v Ameriki . Stotnik Hawthorn Gray je hotel ta­kisto posekati svetovni višin­ski rekord v balonu. Evo njegovega zapiska: »Odhod ob 2. uri 33 min. Ob 3. uri 5 min. pri 7000 m pričnem v se vleči kisik, temperatura O stopinj. Ob 3. uri 27 min. pri 10.000 m, temperatura -290

... mislim na smrt (telling ab­out dying). Pri 12.000 m _320

... Praznota v ustih (vacuum in mouth). Pri 13.000 m, -280

,

krasno solnce - vse gre dobro. Pri 13.000 m vržem zadnjo vrečo podtežila.« To je bilo vse.

Dvajset štiri ure po vzletu so našli balon obešen . na gozdno drevje, nesrečni lad­jevodec pa je bil mrtev v 001-niču . Truplo ni bilo nič po­habljeno, tudi orodje je bilo nedotaknjeno. Diagram ra­zodeva, da se je zrakoplov spušča l prav počasi, svečano, s truplom kapetana Graya v gondoli .

(po reviji NASOBZOR, april 1929)

Letališča ob severnem Jadranu se hooojo uveljaviti

Meddržavni sporazumi o letalskem prometu v srednji Evropi so zastareli, zato jih je treba prilagoditi novim razme­ram in hkrati Vključiti v mednarodni tu­ristični in poslovni letalski promet tudi dežel na oziroma republiška letalska podjetja.

To je bila temeljna misel, ki so jo izre­kli na zasedanju komisije za promet delovne skupnosti Alpe-Jadran v Benet­kah. Z nujnost jo vzpostavitve novih le­talskih zvez med posameznimi deželami so se soočili hitro po ustanovitvi delovne skupnosti pred desetimi leti , vendarle pa so temu nasprotovale zaradi lastnih interesov nacionalne letalske družbe. Zdaj so v Benetkah sklenili, daje treba ~ prihodnje povabljati na sestanke v zvez! s pobudami za nove leta:lske proge tudI vse državne letalske družbe ker bOdo imele od krajevnega meddržavnega le­talskega prometa tudi same koristi.

Na sestanku, ki so se ga udeležili tudi predstavniki letalskih podjetij iz Lj u­bljane, Trsta ter avstrijske in bavarske le­talske družbe, so sklenili, da bodo oktobra predstavili v Munchnu zmog­ljivosti in značilnosti letališč v Benetkah, Ronkah, Portorožu in na Reki, ki bi jih lahko letalska podjetja v večji meri up­orabljala za dovažanje turistov iz osrednje Evrope.

L. K.

Grški nakup stoletja Grško obrambno ministrstvo je spor­

očilo, da je atenska vlada dokončno skle­nila kupiti okrog sto vojaških letal. Po­nudbe za ta »nakup stoletja (vrednost le­tal znaša okrog 2,5 milijarde dolarjev) so dale 2 ameriški in 2 evropski letalski dru­žbi - gre za tipe letal F-18, F-16, Mirage 2000 in tornado. Večina grških listov na­poveduje, da bodo »zračno bitko nad Grčijo med ZDA in Evropo, ki poteka že leto dni«, dobili deloma Američani, deloma pa Evropejci. Kot kaže, bo na­mreč atenska vlada kupila letala F-16 ali F-18 in francoske mirage. Po pisanju atenskega časopisja sta bili najugodnejši ponudbi ameriške in francoske družbe General Dinamics in Daso-Brege, ki sta bili pripravljeni prodati Grčiji svoja leta­la za 12, 1 oziroma 2,3 milijarde dolarjev. Francozi bi zagotovili Grkom tudi sodelovanje pri proizvodnji nadomes­tnih delov za njihova letala. Znesek, ki sta ga za sto letal tipa F-18 ali tornado zahtevala McDonald-Douglas in britan­sko-zahodnonemško italijanska družba Panavia, pa je bil občutno višji - 2,9 mi­lijarde dolarjev.

"etL426

Greija kupuje vesoljska letala

Grčija namerava ku- . piti 80 do 100 bojnih letal, odločila pa se bo za enega evropskega in enega ameriškega pr­oizvajalca, je izjavil vladni predstavnik v Atenah. Agencija AP poroča, da namerava Grčija kupiti 40 fran­coskih lovcev mirage-2000 in 60 ameriških letal tipa F-16ali F 18. Kot je izjavil premier Andreas Papandreu, bodo sklep o nakupu sprejeli do 1. oktobra. Vrednost nakupa zna­ša dve milijardi dolar­jev, o tipih letal za vojno letalstvo pa se bo vlada odločala v skladu z željo, da bi se zmanjšala odvisnost Grčije, je izjavil vladni predstavnik.

Poikodovana raketa pershing

Nedaleč od ameriŠ­kega vojaškega opo­rišča v Mutlangenu, okoli 50 kilometrov vzhod no od St uttgar­ta, se je prevrnil ameri­ški transporter in po­škodoval raketo per­shing-2. Tako je objavila za­hodnonemška policija. V njenem poročilu je rečeno, . da prebival­stvo bližnjih krajev ni bilo v nevarnosti. Prvo od 108 raket pershi ng-2, ki naj bijih namestili v ZRN, so pripeljali v Mutlangen lanskega novembra. Tudi v ZRN bodo namestili 464 ma­nevrskih raket.

(Tanj[Ug)

Indonezijski satelit bodo izstrelili zArlano

Indonezija je skleni­la, da bodo njen nasle­dnji komunikacijski sa­telit Palapa izstrelili z evropsko raketo Ariane, ne pa z arneri'!kim Shutt-lom. (Antara)

VIII. rep'ubliško prvenstvo motormh pilotov - akrobatov

Prvenstvo, ki je bilo od 24. do 26. av­gusta v Ajdovščini , se je udeležilo žal vse­ga pet tekmovalcev. Tekmovati je želelo več pilotov akrobatov, pa niso dobili v svojih delovnih prometnih organizacijah odsotnosti z dela oziroma letenja .

Že pričetek tekmovanja, to je dan prihoda na tekmovanje, ni obetal us­pešnega tekmova nja zaradi slabega vremena. Kljub dežju in nizki oblačnosti so v petek, 24. 8., pristala v Ajdovščini vsa tri letala Zlin.

Po otvoritvi prvenstva v soboto dopoldne je bila takoj prva tekmovalna

di.sciplina, obvezni znani program , kije . bil tudi na kasnejšem državnem prvens­tvu. Po žrebni listi je pričel tekmovanje Kencijan, sledili so mu Škrlec, Kolarič, Lajovic in Pišek, kateremu je bilo prvenstvo prvi nastop v akrobatskem tekmovanju . Vrstni red in rezultati za prvi program je bil naslednji: Lajovic 2453 ,0 točk, Kencija.n 2368,5 (50) točk, Pišek 2308,8 točk, Skrlec 2264,2 (100) točk in Kolarič 1838,4 (250) točk. Šte­vilke v oklepaju pri tekmovalcih pome­nijo odbitek kazenskih točk za delo likov-figur izven tekmovalnega prostora 1000 x 1000 metrov, t. j . za vsa k prelet te meje 50 kazenskih točk .

Za naslednjo tekmovalno disciplino istega dne popoldne je bil po želji tekmo­valcev izbran obvezni neznani program, sestavljen iz likov, ki jih predlagajo tekmovalci, sodniški kolegij pa doda še manjkajoče like in povezavo. Z žrebom določe!) vrstni red za to disciplino je bil: Pišek, Skrlec, Kencijan, Kolarič in Lajo­vic, rezultati tekmovanja pa naslednji: !<encijan 2823, I (100), Lajovic 2624,3, Skrlec 2401,8 (100), Kolarič 2241,0 (200) in Pišek 1379,5 (450). Tako so bili po dveh disciplinah v vodstvu Kencijan 5.191,6, Lajovic 5077,3 in Škrlec 4.666,0 točk.

Za nedeljo, 26. 8., je os tala še tretja disciplina, prosti program, katerega »komponira« vsak tekmovalec sam. Žreb ' je določil vrstni red: Kencijan, Lajovic, Pišek, Skrlec in Kolarič.

Pred pričetkom zadnje discipline so vsi pričakovali, da bo zmagovalec prvenstva Kencijan, ki paje v 12. liku na­redil napako, obrnil je smer letenja svojega programa in vseh naslednjih 9 likov izpeljal v napačni smeri in ostal za \o likov brez ocene. Zanimivost je tudi, da sta klubska kolega Kolarič in Pišek imela enak tekmovalni program.

SPORT

• Rezultati zadnje discipline so bili: Skrlec 4565,3, Pišek 4291 ,6 (50), Kolarič 4245,7 (200), Lajovic 3989,5 (550) in Kencijan 2560,7 (100) točk.

Končni rezultati prvenstva, t. J. seštevek točk vseh treh disciplin, paje bil .naslednji:

Škrlec Matija, AK LjUbljana 9.261,3 (200) Lajovic Franc, ALC Lesce 9.066,8 (550) Kolarič Igor, AK Ptuj 8.325,1 (650) Pišek Vinko, AK Ptuj 7.979,9 (500) Kencijan Marjan, AK S. Gradec 7.752,3 (250)

Prvoplasiranim v prvenstvu je medalje in pokal podelil podpredsednik ZLOS tov. Janez Bauman, zmagovalce m disci­plin pa pokale tov. Dane Nardin. Sodni­ki na p(vcnstvu so bili: Edi Lorenco n, Silvo Orožim, Stane Bizilj, ki so ocenje­va li izvajanje programa, mejna so dnika pa Emil Fras in Dragiša Milenkovic , tekmovanje in letenje pa je vodil Rok Golob.

XIV. Memorial zagrebških pilotov

Na zveznem tekmovanju moto rnih pilotov v preciznem letenju, ki je bil o na letališču Lučko 14. jUlija , je tekmovalo skupaj 25 motornih pilotov , iz Slovenije kar 9 (iz Maribora, Novega mesta in Ptuja).

Rezultati:

1. Mijo Ban 2. Slobodan Pukanič 3. Svetomir Trifunovic 6. Oto Verbančič 8. Slavko Kos II. Vin ko Pišek

itd .

Osilek VZS Zagreb Zagreb Maribor. N. mesto Ptuj

ka z. toč k 36,9 44,8 81.1 137.6 177,7 215.6

Zvezno tekmovanje radijsko vodenih ,. adralnih modelov »2. poka Ljubljane«

Tekmovanje je bilo v orga nizaciji modelarjev AK Ljubljane na njihovi st­ezi na Barju 9. septembra. Tekmovanja se je udeležilo 18 modelarjev iz 7 klubov Slovenije, Hrvaške in Vojvodine.

Rezultati:

\. .Josip Tomlinovic 2. Sašo Krašovec 3. Martin Klančišar 4. Milan Lenart 5. Marijan Ivanček

točk Trcšnjevka-Zag.8427 Kranj 8382 EMO Celje 8379 Kranj 8304 Trešnjevka-Zag.8270

SPORT

Crno leto za . civilno letalstvo: več kot tisoč žrtev nesreč

Minulo leto je bilo po števi lu žrtev leta l­s kih nesreč .. črn o" za vse civilno letalstvo na svetu. Po sporočilu centra za dokumenta­cijo in obvešča nj e za­va rovalnic v Parizu (C O lA) se u vršča leto 1983 z več kot tisoč žrtva mi letalskih nes­reč med najbolj tragi­čn a. Taka so bila le še leta 1966, 1972 in 1974. V s por očilu je reče no, da je la ni v n esrečah 30 letal umrl o več kot tisoč ljud i, škode pa je bilo za 304 milijone dolarjev.

(A FP)

5. štajerski pokal AK Ptuj jc o rga nizira l modela rs ko

te km o va nje, ki se odvija vsa ko drugo le to na l e t a l i šču v Moška njcih . Prijav lje­nih je bi lo 100 te km ovalcev iz 16 ae ro­klubov. V sobo to , 22. se pte mbra, ko b i se naj tekm o va nj e odvija lo , je ves d a n deževa lo, in tud i napoved za nedelj o n i b ila najbolj obe taj oča. Ta ko je precej mod ela rjev odšlo d o mo v, lepa son čna ned elj a (še le po po ld a n se je znova pos la­bšalo ) p a j e omogočil a osta lim te km o­valce m , d a so se po merili v vseh t reh ka tego rij a h pros to l e t eč ih mod elov. Neugo dna o k o li ščin a tega tekm ova njaje bila tudi visoka ko ru za, s katero je bil o po ras lih p recej nji v o ko li l e t a li šča, in za­ra di pozne letine še ni b il a pospravlj ena. Ta ko je ov ira la te km o va lce, saj je preds­tav lj ala precejšnj o neva rn ost za mo dele (poško d o va la sta se dva) in prispeva la k ma nj te km ova lne mu (beri : ma nj tvega­nim po leto m) vzdušju na travniku .

Preho dni po ka l so osvojili d omačini s 6060 točk a mi pred A K Os ij ek s 4338 in A K Viso kQ s 363 1 t očk a mi . Sledijo

/ Frekvenca 121 .50 je prepovedana za splošno uporabo

Letos je pričel redno delovati Center za iskanje in reševanje s pomočjo satelita -COSPAS. Sedež Centra je v Toulousu v Franciji, omenjeni satelit pa pokriva tudi ozemlje SFR Jugoslavije. Satelit sprejema signale avtomatičn ih odajnikov za nevarnost (EL T) in drug;h VHF oddajnikov na frekvenci 121 ,50 MHz. Potreben čas oddajanja je 5 sekund.

Zadnje čase Center iz Toulousa večkrat zahteva pojasnila o morebitnih nesrečah, ker dobiva signale s področja Jugoslavije. Ker je vsako splošno komuniciranje na tej frekvenci najstrožje prepovedano, če ne gre za letalo v nevarnosti, bo Zvezni komite za promet in zveze ostro ukrepal proti vsako­mur, za kogar bo ugotovil, da neupravičeno oddaja na frekvencl , ki jo sprejema SAR­SAT/COSPAS.

Vse letalske organizacije so dolžne o prepovedi uporabe fekvence 121 ,50 MHz za splošne namene obvestiti vse tiste, ki imajo v zvezi s svojim delom to možnost.

Zvezni komite za promet in zveze slvžba za raziskave vzrokov

letalski h nesreč Beograd ~

~etL427

Ka rl o vac, Sp lit , Emo Celj p., PanČevo , Nova Pazova , Ljubljana in Ba nja Luk a .

Rezulta ti : F- A: 1. Edin Sahi nov, AK Viso ko 2. D a rko Ba uer , AK No vo mes to 3. Ma tj až Pra pro tnik, AK Pt uj Ekipno: Osijek, Pt uj , Ka rl o va c. T ek-

mo va lo je 4 1 mo dela rjev . F-I-B: 1. J osip Fra n i č, AK Sp li t 2. Mirsa d K a pe ta novič , AK Viso ko 3. Fra nj o Vuče ti č , AK Osijek Ek ipn o: Vi so ko , Sp lit, Osije k. T ekm o-

va lo je 18 mod elarjev. F - I - C: 1. O to Velun še k, AK Ptuj 2. Mil a n Pavlov, A K Ptuj 3. Slav ko Nikič, AK Os ijek Ekipn o: Ptuj , Pa nčevo, Ba nja Luk a.

T ekm ova lo je 13 model arj ev.

M ILENA CESTNIK

Državna jadralna prvenstva po Evropi 1984 Z R NEMČIJ A

Držav no prve nstvo ZRN je bilo ddjeno na dva kraja in tudi raz li č na d a­tuma. Od 20. 5. d o 3. 6. je bilo prve nstvo v raz redu dvosed o v in v odprtem razre du v Aa len- Eichinge nu. Udeležba 40 d o­mač inov in 3 tujci , vse ga 6 di scipl in, od tega 2 z izven leta lišk im pris taj a njem vse h tekm o valcev, v e ni disciplini pa se je vrnilo na cilj vsega 6 te kmo valcev.

Prv enstvo v sta nd a rdnem in 15 m raz red uj e bil o o d 9. ~ 23. 6. v Me ngenu . Vrc me je bi lo muh as to , od I I te km o va l­nih dni so bile tri d iscip line spre menjene sa mo v oce nj eva nje prelete ne razd a lje.

AVST RIJA Pr ve nstvo je bi lo od 19. 5. - 3. 6. v

Pinka feldu v vse h treh raz redih z ud eležbo 5 1 jadra lcev. NIZOZEMS KA

Prve nstvo je bi lo od 28. 5. - 8. 6. v vse h t reh ra zredih . Ke r so bili izpeljani sam o 3 te km o va lni dnevi , po pravi lniku pa potrebni 4, prve nstvo ni bilo

- prizn a no.

ŠV ICA Švicarji so im eli s svojim prve nstvo m v

s ta nd a rdne m in 15 m razredu v Schae ni­s u več s reče. Od 15. - 25. 5. so imeli 6 di s­ciplin . Prvenstva v odprtem razredu ni bilo za ra di pre majhnega števi la prij av­lj eni h.

S-B po reviji Vo lo a vela VI/VII 1984

lCe.L428

F 1 A 1. 2. 3. 29/30 33/34

F 1 B 1. 2. 3. 14. 39.

F 1 C 1.

2. 3. 5. 24. 35.

Ceny Brcman Crha Ivan

Evropsko prvenstvo Livno '84

Na t!vropskem prvenstvu kategorij prosto l et eč ih modelov v Livnem, ki je bilo v oq~anizaciji aerokluba »Izlet Kur­talic« Visok o od 27. avgusta do 2. septembra, so jugoslovanski modelarji dosegli izjemen rezulta t z osvojitvijo dveh medalj : Radoje Blagojevic bro­nasto v F I A in Mirsad Kapetanovic srebrno v F I B. Posebej je razveseljiv uspeh Kapetanovica, dosežen v katego­riji, v kateri nismo vse od 1971. leta imeli vrednega uspeha, ko je Vilim Kmoch na svetovnem prvenstvu na Švedskem osv­ojil srebrno meda ljo.

, Na prvenstvu je sodelovalo 20 evrop­skih držav, od tega 16 v vseh kategorijah,

Nizozemska ČSSR

Radoje Blagojevic Tone Videnšek Zakir Beša k

YU (Zrenjanin) YU (Ljubljana) YU (Visoko)

1.260 + 1307 1260 + 1057 1260 + 837 1214 1207

Ekipno:

I. ZR Nemčija 2. V. Britanija 3. ZSSR 7. Jugoslavija

3765 3752 3745 3681

Aleksander Andrjuhov Mirsad Kapetanovic Evgenij Gorban

ZSSR 1260 + 856 YU (Visoko) 1260 + 745 ZSSR 1260 + 505

Josip Franic YU (Split) 1247 Lazar Lačimic YU (N. Pazova) 1105

Ekipno:

Evgenij Verbickij Zhijian Chen Stafford Screen Werner Kra us Oton Velunšek Janez Grošelj Milan Pavlov

1. Francija 2. ZSSR 3. Poljska 5. Jugoslavija

ZSSR Kitajska V. Britanija Avstrija YU (Ptuj) YU (N . mesto) YU (Pančevo)

Ekipno: 1. ZSSR 2. Poljska 3. ČSSR 6. Jugoslavija

3751 3705 3636 3612

126(1 + 1222 1260 + 1306 1260+ 1177 1260 + 1170 1260 + 1138 1235 1165

3780 3734 3716 3652

ŠPORT

zunaj konkurence pa so tekmovali tudi modelarji LR Kitajske. Najštevilnejša je bila konkurenca v kategoriji F lA s 55 tekmovalci , v F I B je te km ova lo 47 in F I C 42 modelarjev. Jugoslova nska re­prezentanca je bila kompletna, v vsaki kategoriji po trije, bili pa so iz osmih jugoslovanskih letalskih klubov.

Vsi naši reprezentanti so imeli pred­hodno ogrevanje na treh tekmovanjih kot člani klubskih ekip, in sicer na med­narodne m t.ekmovanju »Soko kup« v Mostarju te r v Livnem na držav nem prvenstvu in na mednarodnem tek mova­nju »memorial Izet Kurtalic« . Vsa ta tekmovanja so bila v 9 dneh pred evrop­skim prvenstvom .

Kako je potekalo prvenstvo in rezultati:

V najmočnejši kategorji F I A (jadral­ni modeli) po udeležbi , v kateri so bili naši modelarji v preteklih letih naj­uspešnejši in dosegali odlične rezultate, so izgubili visok plasma že v prvih ko lih . Beša kov model je v prvem kolu letel vse­ga 127 se kund in Vikendov 157. Is ti rezultat je dosegel Videnšek tudi v drugem kolu. Šele potem so sledili rezu l­tati po 180 sekund. Po končanih 7 kolih je bil o v tly o ffu 16 tekmovalcev in za uvrstitev na prva mesta so bila potrebna še 4 kola (vsako kolo je bilo za 60sekund d aljše od predhodnega).

V kategorij i F I B (gumenjaki) ekipa ni pričakovala posebnega rezultata, saj so bili na dosedanjih tekm ova njih Jugoslovani plasirani proti konc u ta­bele, pa tudi na kontro lnih letih pred prvenstvom niso bili rezultati zadovolji­vi. Kljub slabim leto m tekmovalca Lači­mita v prvih dveh kolih (108 in 138 se­kund) in Franica (178 in 169)je iemla eki­pa uspeh. V Fly otTu je bilo ose m tekm ova lcev, za ra zvrstitev pa so po treb­na tri kola .

V ka tegroji F IC (penjači)je imela eki­pa vse do 7 kola možnosti za uspe h in osvojitev srebrne ekipne medalje. V sedmem kolu je model tekm ova lca Pavlova letel vsega 85 sekund in ekipa je zdrsnila navzdol. V ekipi je bil vsekakor najboljši Velunšek, ki se je v tly otTu boril za naj višjo uvrstitev s 15 tekmova lci . za kar so bila 'po~rebna še dodatna 4. kola.

(' Ia nek o EP Livno 84 je POVI.,t iz Modelarja 8184 (LZJ). Kaj več o t,kmo­vanju pa bi lahko napisali tudi na ši t,kmovalci iz ZLOS v reprezentaci . ki so bili že lani zado lže ni-na modelarski !.;()­

misiji ZLOS. da napišejo članek iz SP il. Avstralije. vendar tega niso napravili .

-c-j

ŠPORT RfL429

VIII. republiško prvenstvo raketarjev v Logatcu ~ ~\~KO ~'I.'" MLADINCI s - 3 - A l. Il. III.

~' 1. Igor Blažič - KMT Prule 180 240 165 585 " ~ 2. Jernej Terseglav - KMT Prule 115 240 210 565 ~ (J) 3. Bojan Šimunič - ARK Komarov (E) 240 81 240 561 • -f 4. Jože Kosednar - KMT S. Kladnik 240 57 240 537 \ ::; ~ .... O 5. Boštja~ Vertačnik - ARK Komarov (E) 240 O 240 480 '7. C. • 6. Tone Sijanec - ARK Komarov 15 181 240 436 ~CP OCA1t. tb"

7. Miha Rotovnik - KMT P. Voranc 109 240 349 ·~9. IV. ,9 .'

8. Tadej Simončič - ARK Vega 240 99 O 339 9. Gorazd Šalamon - ARK Vega O 240 O 240

lO. Damijan Bevc - KMT S. Kladnik 40 107 35 182 I 1. Bojan Kolman - KMT S. Kladnik 25 26 130 181 12. Mare Žerjal - ARK Komarov (E) 53 71 O 124 13. Dejan Lindič - KMT R. Jakopič 38 O 75 113 14. Damijan Omerzzu - ARK Vega O 95 95 15. Lojze Mihelač - KMT R. Jakopič 57 O O 57 16. Sašo Kogovšek - KMT M . N. Jovo 46 46 17. Irena Kralj - KMT R. Jakopič O 45 45 18. Marjan Kurent - MMK Logatec 35 O O 35 19. Mitja Zucchiati - KMT M. N. Jovo 31 31 EKIPNO: 20 .. Miran Gosak - ARK Komarov 22 O O 22 21. Aleš Weber - KMT D . Kumar 12 O 12 1. ARK Komarov 1165 22." 2. KMT Prule 1150 24. Jernej Perne - KMT D . Kumar O O O 3. KMT S. Kladnik 900 22.- 4. ARK Vega 674 24. Boštjan Lebar - KMT D. Kumar O O O 5. KMT P. Voranc 349 22.- 6. KMT R . Jakopič 215 24. Tadej Cajhen - KMT P. Voranc O O 7. KMT M . N . Jovo 77

8. MMK Logatec 35 MLADINCI S - 6 - A 9. KMT D . Kumar 12

l. Il. III. 1. Mare Žerjal - ARK Komarov (E) 80 75 84 239 EKIPNO: 2. Igor Blažič - KMT Prule 45 38 113 196 3. Lovro Duževic - ARK Komarov (E) 109 58 II 178 1. ARK t<..omarov 497 4. Tadej Simončič - ARK Vega 40 33 32 105 2. ARK Vega 262 5. Tone Šij~nec - ARK Komarov 57 O 45 102 3. KMT Prule 196 6. Gorazd Salamon - ARK Vega O 86 14 100 4. KMT S. Kladnik 165 7. Marjan Kurent - MMK Logatec 97 O O 97 5. MMK Logatec 97 8. Dejan Lindič - KMT R. Jakopič 56 O 30 86 6; KMT R. Jakopič 86 9. Boštjan Vertačnik - ARK Komarov (E) 80 O O 80

10. Damijan Bevc - KMT S. Kladnik O 33 38 71

~ Il. Jože Kosednar - KMT S. Kladnik 37 25 62 12. Damijan Omerzzu - ARK Vega 4 28 25 57 13. Bojan Kolman - KMT S. Kladnik O 32 32

Spanska družba vzdržuje ČLANI S - 3 - A 1. II. Il. ameriške lovce F-1 5 1. Jože Čuden - ARK Komarov (E) 240 240 240 720 2. Grega Meze - MTC 240 142 240 622 Tukaj je dvignila veliko prahu novica, daje

3. Nives Plečnik - MMK Logatec (E) 240 117 240 597 ameriško obrambno ministrstvo zaupalo

4. Andrej Grom - MMK Logatec 240 231 120 591 španski družbi Casa vzdrževanje, posoda-

5. Miha Kozjek - ARK Komarov (E) 130 240 96 466 bljanje in tehnično izpopolnjevanje lovcev bombnikov F-15 iz sestave ameriških sil v

6. Vasja Urbanc - ARK Komarov (E) 183 26 90 299 Zahodni Evropi. Na podlagi tega se bo v na-7. Marjan Čuden - ARK Komarov O 103 125 228 slednjih petih letih steklo v blagajno družbe 8. Tone Mihevc - MMK Logatec (E) 128 28 156 Casa okrog 20 milijonov dolarjev, to pa je že 9. Bogo ~tef!1pihar - MMK Logatec (E) 152 152 kar krepka gospodarska injekcua za prihod-

Mare ZerJal - ARK Komarov 106 240 240 586 nqst te malodane edine državne lrme na podr-(tekmoval izven konkurence) očju aeronavti ke. Po uradnih španskih izja-

EKIPNO : vah je ta dogovor .. gospodarskega in poli-tičnega « pomena in .. korak naprej v prizade-

l. ARK Komarov 1485 vanjih španske vlade za uravnovešenje 2. MMK Logatec 905 trgovinske menjave med Španijo in ZDA«.

3. MTC 622 (Tanjug)

RfL.430

ČLANI S - 4 - C

1. Mare Žerjal - ARK Koma rov (E) 2. Janko Mandelc - ARK Vega 3. Miha Kozjek - ARK Komarov (E)

4.-5 . Igor Blažič - KMT Prule 4.-5. Bogo Štempihar - MMK Logatec (E)

6. Tone Mihevc - MMK Logatec (E) 7. Jože Čuden - ARK Komarov 8. Vasja Urbanc - ARK Komarov (E) 9. Andrej Grom - MMK Logatec (E)

10. Robi Fister - KMT Prule II. Tone Šijanec - ARK Komarov 12. Črt Breskvar - KMT Prule 13. Peter eiuha - ARK Koma rov 14. Samo Štempihar - MMK Logatec

EKIPNO: 1. ARK Komarov 1629 2. MMK Logatec 1445 3. KMT Prule 1107 4. ARK Vega 680

ČLANI S - 6 - A

1. Jože Čuden - ARK Komarov 2. Marjan Čuden - ARK Komarov (E) 3. Vasja Urbanc - ARK Komarov 4. Miha Kozjek - ARK Komarov (E) 5. Primož Kuhar - ARK Komarov (E) 6. Drago Perc - ARK Vega 7. Nives Plečnik - MMK Logatec (E) 8. Tone Mihevc - MMK Logatec (E) 9. Igor Starc - ARK Vega

10. Janko Mandelc - ARK Vega II. Bogo Štempihar - MMK Logatec (E) 12. Marko Šen - MMK Logatec

EKIPNO:

1. ARK Komarov 961 2. MMK Logatec 444 3. ARK Vega 514

ČLANI S - 7 1. Miha Kozjek - ARK Komarov 2. Jože Čuden - ARK Komarov 3. Vasja Urbanc - ARK Komarov 4. Bogo Štempihar - MMK Logatec 5. Igor Blažič - KMT Prule

EKIPNO:

1. ARK Komarov 1630 2. MMK Logatec 380 3. KMT Prule 250

1. II. III. 240 201 240 240 240 200 169 240 146 240 170 140 214 240 96 240 108 125 240 165 89 191 95 107 149 115 125

O 100 240 240 22 16 135 75 O 34 O O 29 O

1. II. III. 120 120 120 III 120 120 109 120 120 120 120 88

63 109 110 109 62 91 120 74 O

O 81 90 83 61 O

108 O O O 54 25

21 O

(Meteor 2 K) (ASP-Redwing) (M 100) (M 100) (M 100)

681 680 555 550 550 503 494 393 389 340 278 210 34 29

360 351 349 328 282 262 194 171 144 108 79 21

680 535 415 380 250

ŠPORT

Več vzrokov za izgubo Letališče Ma ribor je polletno poslo­

vanje sklenilo z izgubo v višini 19,417.000 dina rjev. To tudi ni presenetljivo, saj v zadnjih letih niti obračunskega obdobja niso sklenili s pozitivnim finančnim rezultatom. Vzrok izgube je predvsem v premajhnem prometu na mariborskem l etališču, kar povzroča izgubo v osnovni dejavnosti , to je v letališki operativi. Promet na letališču je bil letos v prvem polletju manjši kot lani . Vzrok je tudi v ukinitvi proge Maribor-Frankfurt pre­majhnih letalih na liniji Maribor-Sa­raj evo-Sk opje, v manjše m obsegu prepeljanega tovora zaradi ma njših letal in precejšnjem izpadu šo lanja pilotov švi­carske letalske družbe Swissa ir.

Univerzalno padalo V Sydneyju so uspešno predstav ili

novo univerzalno padalo, ki ne bo prišlo prav samo vojski , temveč bo zelo up­orabno tudi za plemenitejše zadeve. Novo padalo, imenovano »invader« (osvajalec), je pravokotne oblike in ima tako imenovani "jadralni koeficient« 1:4, kar pomeni , da lahko, če ga padalec spretno krmari, prejadra štiri metre in pri tem izgubi na višini le en meter.

Jo hn Mahaffy, ki si je zamislil nena­vadno padalo, trdi, da lahko izurjen pa­dalec prejadra z njim tudi do 50 kilometrov, vendar pod pogojem, da je skoči l najmanj na višini 10 kilometrov. To pomeni, da je padalec, ki lahko nosi s seboj kar 160 kilogramov opreme ali de­nimo, razstreliva, tudi za najsodobnejše radarje skorajda neviden. Pa vendarle priča kujejo, da bo »osvajalec« doživel največ uspeha med civilnim prebi­valstvom, še zlasti pri številnih avstral­skih službah za pomoč in reševanje iz zraka, ki so na tej celini ve likanskih redko naseljenih prostranstev za res nenadomestljive .

Proti vesoljski postaji Člani ameriškega kongresnega urada za

tehnološke ocene nasprotujejo načrtu pred­sednika Reagana, da bi zgradili vesoljsko pos­tajo s človeško posadko. Menijo, da ni upravi­čljivih razlogov, da bi se lotili tako velikanske­ga projekta , ki bi stal 8 milijard dolarjev. Svoje mnenje bodo morali ti strokovnja ki zagovarjati pred kongresom v avgustu, ko bo na dnevnem redu razprava o sredstvih za gradnjo vesoljske postaje. Predsednik Reagan je že janua rja zahteval od kongresa , da odobri denar za njeno gradnjo. Postajo naj bi izs treli­li v naslednjem desetletju , delova la naj bi 20 let, v njej bi delalo po osem kozmonavtov hk­rati, vsakih šest mesecev pa bi se zamenjali.

Ameriška družba Panam naročila 91 letal pri Air-busu

Evropska letalska in­dustrija Air-bus s se­dežem v francoskem Toulousu je dosegla svoj največji uspeh: največja ameriška le­talska družba Pan American se je odloči­la, da kupi oziroma si izposodi kar 91 letal raznih tipov. To je presenetljiv uspeh in prodor na ogromno ameriško tržišče. S tem je Air-bus zadal v sami Ameriki hud udarec največjemu proizvajal­cu Boeingu.

Po enomesečnih po­gajanjih je 13. septem­bra predstavnik ame­riške družbe podpisal ta dogovor s predstav­nikom Air-busa, ki govori o nakupu 28 le­tal, o najemu 161etal in o opcijskem naročilu 47 letal. Skupno gre torej za 91, letal. "Za to bomo v Franciji do­bili več kot 12 milijard frankov." je z velikim zadovoljstvom ugoto­vila ministrica za zu­nanjo trgovino Edith Cresson. Tudi franco­ski državni sekretar za transport Jean Aur­oux je izjavil, da pod­pis te pogodbe predsta­vlja pomemben uspeh za evropsko aeronav­tično industrijo.

Panamje nakupute­meljil z izjemno po­hvalo na račun letal air-bus, češ da so naj­bolj konkurenčna tako glede kakovosti in udobnosti kot tudi varnosti in ekonomič-nosti.

(PO DELU)

Marjall K ellcijall

Nepričakovana vest iz Ohrida. da se je na državnem prvenstvu v akrobatskem letenju smrtno ponesrečil eden najbolj.fih pilotov. nas je prizadela .fe bolj. ko smo izvedeli. da si nesrečno letalo pilotiral ti. na.f dolgoletni prijatelj in znanec mnogih ljubiteljev letalstva na Koroškem. Težko je opisati občutke nas vseh. ki se danes tu­kaj v .. dolgemjinalu 14". na kraju. ki si ga z ne vem koliko letali ne.ftetokrat srečno preletel. poslavljamo od tebe in še danes ne moremo verjeti. da se je tvoje mlado življenje končalo tako hitro. daleč na jugu naše domovine. daleč od tvojega sina. žene. staršev in prijateljev.

Spominjamo se te. ko si .fe kot oSllovnošolec zahajal na neurejeno travo tvojega in našega letaliHa v Turiški vasi. Takrat te še nismo poznali. vendar po za­nimanjll. ki si ga kazal za letalstvo in po tvojih modelih. ki sijih tako vneto in spošt­ljivo splIHai v nebo. smo vedeli. da si naš in da se nam boš kmalu pridružil na enem od jadralnih letal.

Nislllo se zmotili. saj si s komaj 16 leti že samostojno vodil jadralna letala in že dve leti pozneje tudi motorna letala. Kot prizadevnemu članu Koroškega aeroklu­ba in zanesljivemu pilotu so ti bile kmalu zaupane najbolj zahtevne in odgovorne le­talske naloge.

V nebo pod kumuluse si povlekel nešteto jadralnih pilotov. mnoge od njih si učil leteti. v Jugoslaviji skoraj ni kraja. nad kat ('rim nisi vrtel Jantarja. Aslirja. Pipe­lja ali Cesne. Za mnoge. ki so te občudo­vali. si bil in ostal anonimen. toda ne za nas. ki smo te poznali. občudovali in te imeli radi. Bil si ambiciozen športnik in vdali pripadnik naše domovine. Poklic. ki

si ga izbral. si želel opravljati visoko strokovno in z ljubeznijo. da bi bil pri delu srečen in tako družbi najbolj koristen.

Nikdar ti ni bilo žal popoldneva. sobote ali nedelje. da bi sedel v CeJl10 in ponudil užitek I('tenja ne.i:tetim obiskovalcem na­.~ega letali.l:ča.· ko si z njimi poletel v prečudovoiti svet narave med PohO/jem in Ur.fljo goro.

Imel si neveljeten občutek in smisel za akrobatsko letellje. zato si tako rad sedel v ZUNA. s katerim si nam uprizQ/jal ne­pozabne vragolije. ob katerih je zastajal dih tudi najvC'Čjim poznavalcem te lepe a izredno zahtevne letalske discipline.

Ko si letel na republiških in državnih prvenstvih. so te občudovali vsi. tudi tvoji največji tekmeci. kajti premagoval si jih s srcem. srcem športnika in velikega prijQ/elja.

V tej najbolj zahtevni zvrsti letenja si tu­di sam najbolj užival. ko si z velikim znanjem in ljubeznijo premagoval tehniko in naravo. Veroval si v moč človeka. daje z znanjem in srcem sposoben premagati prav vse. toda žal. na tvojem zadnjem letu. ko si letel naslovu državnega prvaka na­proti. sta te premagala stroj in narava. Do zadnjega si se boril. umrl častno. kot umi­rajo heroji.

Tvoje prekratko življenje je v nas. tvojih kolegih in prijateljih zaznamovalo ne­pozabna čustva. občutke. kijih z besedo ne moremo opisati. Ne moremo in nočemo se sprijazniti z dejstvom. da te ne bo več med nas. da ne bo med nami Marjana. ki je znal vsakomur izreči prijazno besedo. b(){lriti in spodbUjati tekmece. UČitelja. ki je znal grajati in spodbujati hkrati.

Ostal boš .fe naprej z nami. kajti vodila nas bosta tvoja volja in pogum. ko bomo žal brez tebe nadaljevali tvoje delo. Iz BlA sicer ne bo več slišati tvojega glasu. vendar tisti udeleženci v letalskem prometu. ki smo te poznali in spoštovali. bomo vedeli. da je to letalo. ki si ga dolgo vzorno in us­pešno vodil po Evropi. Afriki. a žal mnogo prezgodaj zapustil.

Dovoli mi Marjan. da se .danes v imenu vseh ljubiteljev letalstva. članov Koroške­ga aerokluba. številnih prijateljev iz ZLOS. LZI in poklicnih pilotov poslovim od tebe. se ti še enkrat zahvalim za vse. kar si dal nam. letalstvu in domovini.

Obljubljam. da bomo naše delo nadalje­vali tako kot bi ga nadaljeval ti in tako boš ostal vedno z nami.

Predsedstvo Koroškega aerokluba

Tuje revije in časopisi Odkar smo lani novembra objavili

pregled v KRILIH predstavljenih časopisov in revij. je dotok tovrstnih podatkov močno opešal. Ali zaradi onemogočenega nakupa tujih stro­kovnih publikacij, ali zaradi visoke cene, ali zaradi česa drugega? Ne­kaj novih tujih revij pa smo v tem času vendar le dobili - s predstavi­tvijo vred so nam jih poslali Vojko Grobovšek iz Novega mesta, Srečko Stegovec iz Nove Gorice in Nenad Dragojlovic iz Subotice - v imenu bralcev vsem trem lepa hvala!

VOLO A VELA (jadralno letenje) je revija v italija nščini posvečena samo jadralnemu lete nju in letenju z mo tornimi jadralnimi letali. Letno izide šest s nopiče v na 55 st raneh v formatu A4. Obvešča bralce o novostih doma in po svet u, prinaša strokovne sestavke, rezultate in izčrpna poročila s tekmovanj v Italiji in drug ih državah. Letna narocnina je 45.000 lir, za t uji no 40 dolarjev. Naslov uredništva: Aeroporto .. Pao­lo Contri " . Calcinate del Pesce, VARESE P Box 21100, Italija.

REPULES je letalski časopis v madžarščini. Izhaja en~rat meseč­no, posamezni izvod stane 6,50 fo­rinta . Letna naroč nina je 78 fo­rintov . Naročite se lahko na naslo­vu: Posta K6zpont i Hi rlap Iroda 1900 BUDAPEST, Magyarorszag.

PLANE & PILOT je rev ija poslov­ne in privatne aviacije, objavlja pa novice iz letalskega sveta, pisma bralcev, nove proizvode leta lske opreme, strokovne članke iz prak­tičnega letenja, uporabe letalske opreme in inštrumentov, opisu je nova letala, intervjuva znane ljudi iz letalske industrije, opisuje zanimive turistične kraje, objavlja letalski koledar shodov v ZDA. Letno izide 12 številk, cena številke 2,50 dola­rja , letna naročnina 15,95 dolarja, za tujino dodat\!k še 5 dolarjev. Na­slov: PLANE & PILOT, P.O .Box 27949, SAN DIEGO, CA 92127, USA. .

AIR ACTUALlT~S je revija fran­coskega vojnega letal stva, obravna­va aktua lne novice iz enot, o pisu je tehnične dosežke letalske indust­rije in indust rij e opreme in orožja v letalstvu, objavlja intervjuje z lj ud mi iz enot, reportaže dogodkov, obrav­nave posameznih letal iz zgodo­vine. Letno izide 10 številk, letna na­ročnina v Franciji 75 FF, za tujino 90 FF. Naslov: A.D.D.I.M .. A.AC", 6, rue Saint-Charles, 75015 PARIS, (C.C.P. PARIS 16.119.79), Francija .

PLANEURS et AVION S magazi­ne izhaja dvanajstkrat letno v franc­oščini za ljupite lje letalstva. Obrav­nava novosti iz letalskega sveta, i n-

du stri je in športa, podrobno opisuje posamezna športna, poslovna in doma zgrajena letala. Posamezna številka 18 FF, letna naročnina 180 FF , izven Francije za Evropo 200 FF . Naslov: PEAM - PLANEURS et AVIONS magazine, 1, Place de Marche, 91000 ~VRY , Francija

MRA - le modeie reduit d'aviation je francoska revija izdelovalcev po­manjšanih letalskih modelov. Vse­bina so testi , reportaže, tehnične rešitve na modelih, kompletni načrti modelov, novice, koledar prireditev, oglasi . Izhaja mesečno, cena šte­vilke 18 FF, letna na roč nina za Fran­cijo 180 FF, za tujino 220 FF. Naslov: PUBLICATIONS MRA-C.C.P., LYON 346250 G, Francija.

MOD~LlSME CLAP je rev ija v fra ncošči ni za razširjanje . mode­larske kulture, izdaja jo francoska li­ga za permanentno vzgojo in izob­raževanje. Piše o prosto letečih modelih , meteorologiji , aerodi na­miki, U-kontrolcih, radijsko vode­nih letalsk ih, ladijskih in avtomobi l­skih modelih , kratke informacije in oglasi . Izhaja na dva meseca, cena številke 14 FF, letna naročnina 70 FF, za tuj ino 105 FF. Naslov: L.F.E.E.P.-C.C.P., 4143-80 U PA­RIS, 3, rue Recamier, 75341 PARIS, CEDEX 07, Francija.

ULM MAG je francoska revija za ultra lahko motorizirano aviacijo. Obravnava letala, centre za šo lanje in letenje, teorijo in aerodinamiko letenja, dogodke v zvezi z UL, obja­vlja oglase in reklame. Letno izide 12 števi lk , cena številke 25 FF, letna · naročni na za Francijo 225 FF, za tu­ji no 265 FF, z leta lsko pošto 325 FF. Naslov: S.E.E.S.-ULM MAG, Ser­vice .. ABONNEMENTS" , 50, rue de Chabrol, 50, 75010 PARIS, Francija.

AlOROPORTS MAGAZINE obrav­nava dejavnost mednarodne orga­nizacije za civilni zračni promet ICAO-OACI , pomembne ljudi v ICAO, ak tualne novice o prevozu blaga, l eta li ščih , letalskih družbah in letalski industriji. Izhaja v franc­oščini desetkrat letno, cena številke 10 FF, letna naročnina za Evropo 155 FF. Naslov: AEROPORTS MA­GAZINE, 291 , Boulevard Raspail , 75675 PARIS, CEDEX 14, Francija.

FRANCE AVIATION je glasilo le­talske družbe AIR ·FRA NCE. Letno izide 11 številk v francoščini o novostih in dogajanjih v lastni hiši , pa iudi o novih letalskih konstrukci­jah in drugih leta lskih družbah . Ce­na številke 5,50 FF, letna naročnina 55 FF, za naročilo iz tujine je potreben dogovor. Nas lov: FRANCE AVIATION , 25, boulevard de Vaugi­rard , 75015 PAR IS, Francija.