KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DEL Otoika da kota Je zdaj tudi dostojno .. oblečena.. - v barve ln InslgnlJe RAF, kakrine so Imela letala, ki so pred 42 leti prlsta­Jala na belokranJ­skih partizanskih letalIlčih. Za to so poskrbeli cerklJa­nski fantje Karel, Miran, Zoran, ln seveda Jure, ki )e vse skupaj tudi spretno ovekove­čil - s samospro­Illcem. Več o ak­ciJI v JesenIl

V Beogradu združenje maketarjev Letalska zveza Srbije, aeroklub Beog­

rad in krožek letalskih maketarjev ), Aleksander Deroko« so 26. junija orga-

easa je le do 15. julija!

Vsem, ki Jim Je lal, da slovenskega priročnika JAD­RALNO LETALSTVO niso pravočasno naročili po zares Izjemno ugodni prednaročnllkl ceni, lahko sporočimo veselo tolalllno novico:

rok za prednaročIla velja do 15. julija 1986!

Tiskarna bo pognala stroje za nalo prvo knjigo ta­koJ po tem datumu, ko JI moramo potrditi dokončno naklado priročnika. Strahu .. za dva tisoč Izvodov .. sicer sedaj ni več, saj so nekateri klubi ln centri na­ročili tudi po več sto Izvodov, precej pa Jih Je pred­naročniiko ceno le plačalo do 30. JuniJa. Pa vendar so le zaspancl, ki Jih v seznamu prednaro­čnikov pogreiamo. Gre predvsem za nekaj večjih klubov ln dva letalska lolska centra, za katere si telko predstavljamo, da bl brez učbenika, ki bo pod­laga tudi Izpitnim komisiJam, lahko uspeino lolall mlade jadralce. All pa Imajo morda toliko denarja, da Jim prodajna cena po Izidu ne bo delala sivih las? Gre namreč za skoraj dvakrat večji znesek ln prl1 OO Izvo­dih pomeni to .. pokurjenih .. kar 40 starih milljonovl Sicer pa, vsak je svoje sreče kovač ...

Vsem članom nallh osnovnih organizacij, klubov ln druitev pa priporočamo, naj se takoj pozanimajo, če so njihovI lefl priročnik za članstvo le naročili -cena na debelo je občutno nllja kot za posameznlkel

UREDNISKI ODBOR PRIROCNIKA

nizira li prvo odprto republiško prvens­tvo letalskih maketarj ev v prostorih Beograjskega sejma. Namen prireditveje bil širiti maketarsko gibanje med mladi­mi po vsej J ugoslaviji in jih usmerjati v razvoj tehnične kulture in koristno iz­rabo prostega časa. Letalsko make­tarstvo prispeva k spoznavanju letalske zgodovine, na svoj način pa lahko usme­rja tudi idejne vplive.

Letalski maketarji pravkar snujejo Jugoslovansko združenje, ki naj bi imelo sedež pri aeroklubu Beograd . Zbrali so že skoraj 20.00 članov s približno 15.000 maketami . Zelijo pa še bolj širi ti to pri­ljubljeno dejavnost in pričakujejo pomoč zlasti od armade, gospodarstva in sredstev javnega obveščanja. Zlasti si prizadevajo za industrijsko proizvodnj o lastnih maket, izdelavo orodij in pripo­močkov za maketarje.

AK BEOGRAD

Ko smo od predsedstva aerokluba Beograd dobili prispevek z vabilom na Prvo republiško tekmovanje letal­skih maketarjev, smo vedeli , da bo naša junij-julijska številka izšla šele po tekmovanju. Prispevek pa nekaj skrajšan ve ndarle objavljamo, vsaj kot spodbudo tistim, ki se s to de­javnostjo Ukvarjajo. Pa tudi naši slovenski Zvezi, ki ma ketarjev pra­vzaprav še nima za res pod streho ...

str. 4

~" . .-' , _'" , ' -i >

.' ,,'~ .... -:. "" " " -'

str. 10

str. 19

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

* KefL,4 LETO XVI "* JUNIJ-JULIJ 86 "* ST. 6-7

To je naš zadnji redni snopič pred jesenjo. Avgust-septembrskega smo na­mreč posvetili stoletnici rojstva Edvarda Rusjana, izšel pa bo pred slavnost jo in mitingom na Brniku. Tako smo danes napaberkovali zlasti vsa tekmovanja, ki bodo oktobra že zgodovina, ne manjka pa tudi perečega strokovnega čtiva, zlasti za zmajarje in jadralce, ki pravijo, da so poidinamično iz prejšnje številke priveslali natanko do polovice izvleka (šandele), zdaj pa čakajo na drugi del, ker ne vedo, kako bi se spustili ... -(:( Potem lahko tik pred sezono naši turistični zaspanci preberejo nekaj tudi o tujem letalskem turizmu pri nas in o našem letalskem turizmu po $paniji. Pred uporabo dobro premešati, za devize gre!-(:( Zadnje poglavje svetovnega tržišča jadralnih letal naj ne bi še bolj zagrenilo poletja lastnikom nesrečnih pilatusov, ki čakajo na uvozni blagoslov že dobre štiri mesece, čeprav gre le za nekaj sto frankov. Stabilizacija je tokrat zanes­ljivo stoodstotno uspela - vsaj kar se tečajnih razlik tiče! Gre pa, seveda, tudi za nekaj sto ur letenja, ki ga decembra in januarja ne bo moč not prnest ... -(:( Pilot, ki je bombardiral Tretji rajh, se danes poslavlja, ker ga čaka nestrpna vnukinja - za jesen pa je že pripravljena nova napeta pustolovščina -(:( Tudi naslovnica je zadnja iz serije olimpijskih disciplin - posnel jo je naš zvesti Jure Pestotnik nad Lescami -(:( Nasvidenje torej na brniškem air-showu!

UREDNIK

Simene, Peperko, Kolarič 5 Tržišče jadralnih letal 26 Letalska pošta 10 Poidinamično jadranje 28 PO hribih in dolinah 14 Pilot, ki je bombardiral 32 Ali so zmaji na koncu? 18 Sam čez Atlantik 36 Zakaj nekateri spijo? 20 Modelarska tekmovanja 36 Spanija - za jadralce 22 Letalski vestnik (vložek)

"e,tlJ Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 * Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta -tr Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo Iju bitelji letastva brezplačno. Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka, uporabljenega za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo. jadralstvo, padalstvo , motorno letenje, raketarstvo, prosto letenje, balonarstvo, maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati , dopolniti al i prilagoditi prispevke gledp, na prostorske in kakovostne zahteve v reviji 1;( Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl, Belizar Keršič, Ivan Konavec, Taras Krlvenko , Leon Mesarič, Jure Mežnaršič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc, Jure Pestotnik, Srečo Petrle in Ciril Trček * Naslov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33, 68001 Novo mesto * Prispevki za objavo v KRILIH morajo bitiv uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem, v katerem izide naslednja številka 1;( Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znam­kami * Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal 496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504 , tekoči račun pri ZLOS, štev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter otJvezno napiŠite stan in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno 1;( Letna naročnina 1500 din , cena posamezne številke 150 din 1:< Grafična priprava Ole , tozd Grafika, Novo mesto - tisk: Tiskarna, Novo mesto.

~\I

Toma! Berginc Bolljan Priilavec lIčo Panonkl Dregl Ivanovski GordIIn Vinkovič

Igor Kolarič Branko Slojkovit Nikola PopovIki VIaIko Rlhler Miom-eg GalolIn

Marjan Medič Boril JanevIki Franc Peperko Dulan Kapunec Janez Slarlha

lv .. Fllko Djordje Slep .. ov Vojko Slarovlč Miha Thaler 2lva Frenc

XXXI. DRŽAVNO JADRALSKO

Šimenc, Peperko, Kolarič

Balonarski muzej Pred nedavnim so v

Gersthofenu pri Aug­sburgu v Zahodni Ne­mčiji odkrili prvi balo­narski muzej v državi. Ta za nimiv muzej, ki se že v začetku lahko pohvali s sorazmerno bogatim izborom eks­ponatov so namestili v nekdanjem vodovod­nem stolpu, slavnostno otvoritev pa je opravil bavarski minister za kulturo in prosveto.

(FI ugrevue)

Boeing 767-300 Sredi letošnjega ja­

nuarja so na slavnosti v tovarni v Everettu pre­dstavili novo potniško letalo Boei ng 767-300. To je tretja inačica širokotrupnega dvo­motornega letala" 767«. Na novem letalu naj bi bila do septembra op­ravlj ena vsa testiranja tako, da bi ga v nk tobru že lahko i z ročili naro­čniku -letalski družbi .lAL. Letalo, ki ga je naroč ila ta družba im a motorja Pratt in Whit­ney IT 9 M-7R4D s potisno močjo 48.000 funtov in bo sprejelo 254 potnikov. kar je la 45 več, kot osnovne izvedenke te vrste letal. Največja dovoljena te­ža letala pri vzletu je 345.000 funtov. dolet pa 3.400 milj . Firma Boein g naja vIja. da bo­do v kratkem začeli dela na izpeljanki 767-300 ER. ki bo imela dolet okrog 6000 milj in še nekoliko večjo vz iet-no težo.

(.lAT)

Že 31. državno prvenstvo v jadralnem letenju je s pomočjo Letalske zveze Makedonije organiziral aeroklub »Mir­ko Todorovski« iz Bitole, v času od 25. maja do 7. junija. Od možnih 12 dni, je bilo mogoče izpeljati 6 veljavnih tekmo­valnih disciplin.

Preden smo prišli v Bitolo, smo Makedonijo poznali predvsem kot našo najtoplejšo republiko, kjer sonce s svojo močjo požge še tisto nekaj trave, ki je spomladi uspela ozeleneti. Vendar smo že ob prihodu doživeli presenečenje v obliki močnega dežja, ki je spremenil le­tališče v pravo močvirje tako, da so na nekaterih mestih ostale luže še ves teden. Domačini so vedeli povedati, da česa podobnega niso vajeni. Sicer pa je letošnje muhasto vreme igralo odločilno vlogo pri izvedbi tekmovanja.

Na potek tekmovanja je poleg samega vremena vplivala tudi protitočna obram­ba, ki po izjavi nekaterih letalskih veličin strelja na vse, kar se oblačnega pojavi na nebu. Glede na vse te okoliščine pa tudi zara<!i omejenosti v letenju severno od li­nije Stip-Titov Veles, katere vzrok je vojaško letenje pa tudi težje je najti mesto za izvenletališki pristanek, je bila dolžina posameznih tekmovalnih disciplin med 160 in 250 km. Celotno tekmovanje je bilo torej omejeno predvsem na področje Pelagonije, severno od Bitole.

Organizator se je v okviru svojih možnosti potrudil , vendar je zaradi po­manjkanja izkušenj v začetku prihajalo do manjših spodrsljajev. Tipičen je tisti s štartno tablo in zamenjava štartnih šte­vilk za vzletanje, kar pa nas po prvem razburjanju ni več motilo.

Za spanje in ostale potrebe je orga­nizator dal na razpolago dve možnosti . Ena je bila v klubskih prostorih na samem letališču medtem, ko se je večina slovenske druščine odločila za prenoče­vanje v šotorih. Pri tem seveda niso manjkale kuharice, ki so se posebej pot­rudile za razpoloženje tekmujočih in njihovih pomočnikov.

Po dnevih pa so se dogodki odvijali takole:

25. maj - Hud naliv je povzročil, da so se nekateri v svojih šotorih počutili približno tako , kot koliščarji svoje čase na Ljubljanskem barju .

26. maj-Pri 3 - 4 mis severnega vet­ra je tekmovalna komisija tek movalce poslala na oblet trikotnika Bito la­-Prilep-Krivogaštani-Bitola . kar naj

Zmagovalec Ivo Simenc - zamišljen, vendar zanesljiv (vse fotografije: Milan Korbar)

bi obleteli dvakrat, vendar ob pozne m štartu, saj se je vzletanje zače lo ~e l e o b 13.30, nihče od tekmovalcev ni uspel preleteti niti kvalifikacijske razdalj e. Ta dan so se prvič preizkusile zemeljske ekipe. .

27. maj - 1. tekmovalni dan Modro vods tvo je tekmova lcem dol­

očilo precej trd oreh. ki pa ga je bilo mogoče streti, kar je dokazal Kolari č. ki je nalogo edini opravil v celoti. Discipli­na se je glasila: dvakrat obleteti trikotnik Bito la-Gostiražni-Krivogaštani-Bito­la in po mo žnos ti oprav iti vse potrebno za dokumentiranje dogodka: posneti zemeljsko uro. t očk e obračanja in izpo l­niti pred videni obrazce. na konclI pa vse skupaj predati komisiji. Prav ta papirna dokumentacija je pri nekaterih povzroči­la nekoliko ra zburjenja. kar pa se je pozneje uredilo. Zmagal jc Kolari č s hitros tjo 45 .656 km/h . na drugo mestose je uvrs til domačin Popovski . ki je pristal vsega 5.7 km pred ciljem in je torej skupno preletel 236.9 km . Pri sta vec. Ste­panov in Vinkovič so si s pristankolll na isti njivi po preletenih 229.2 k m bratsko

"e'L" 6

Na štartu XXXI. državnega prvenstva v Bitoli

razdelili tretje mesto. Tekmovalci so sku­paj preleteli 4573, I km.

28. maj - 2. tekmovalni dan Glede na pričakovani razvoj vremens­

ke situacije so tekmovalci dobili nalogo cilj spovratkom Bitola-Prilep, zaporni­ca na jezu-Bitola dvakrat v skupni dolžini 168,8 km. To je bila prva hitros­tna preizkušnja, ki jo je dobil Thaler s hitrostjo 84,718 km/h, sledila sta mu Filko s 75 ,648 km/h in Pepersko s 76,294 km/h, ki pa mu jo je faktor zmanjšal za toliko, da je bil slabši od Filka. Nalogo je opravilo 21 tekmovalcev, vsi skupaj so preleteli 3.912,6 km.

2. dan 1. Miha Thaler

2. Ivan Filko 3. Franc Peperko Po 2 dnevih 1. Miha Thaler 2. Ivan Filko 3. Igor Kolarič

84,718 km/h 746

75,648 645 76,294 634

1594 1493 1471

Po uspešnem dnevu je Šimenc s svojo ekipo uprizoril preganjanje tropa psov po letališču, vendar se psi niso vdali in so še naprej izvajali svoje nočne koncerte za speče občinstvo.

XXXI. DRŽAVNO JADRALSKO

29. maj - Vremenska napoved je bila, da se nahajamo pred frontalnim valom, katerega neposredni vpliv bo občutnejši v drugem delu dneva . Temu ustrezno je bila zadana naloga, to je trikotnik Bit­ola-Gradsko-Kruševo-Bitola skup­ne dolžine 179,4 km. Tik pred začetkom vzletanja je prišla prepoved letenja zara­di delovanja protitočne obrambe. In res so se že okrog 14. v okolici Bitole pojavili močni kongestusi.

30. maj - Vremenska napoved je bila podobna, kot prejšnji dan, naloga pa tu­di. Tekmovalci bi morali obleteti triko­tnik Bitola-Durfulija-Krivogaštani­Bitola skupne dolžine 192,6 km. Zemelj­ska ura in vse ostalo je delovalo kljub te­mu, da se je okrog 14. vlil dež. Nekateri so še celo v dežju dikali uro in odhiteli po nalogi, vendar ne za dolgo, ker je zaradi delovanja protitočne obrambe prišlo do spremembe v načrtu, pa so se morali tekmovalci vrniti. Na sestanku vodstva tekmovanja popoldne je bilo ugotovlje­no, da ima v Makedoniji protitočna ob­ramba absolutno prednost, iz česar sledi, da jadralno prvenstvo sodi drugam .

31. maj - Pod vtisom prejšnjega dne in meteorologove napovedi se je vodstvo odločilo za prost dan, kar pa še ni bilo razlog, da ne bi uprizorili tekme "gu­račev« v disciplini "kdo prej zguta«.

XXXI. DRŽAVNO JADRALSKO

Sodniika "trupla« - Korda niti pred fotografom ne zdrži brez daljnogleda

Gavge za meteorologa - stara tradicija jadralskih tekmovanj

rce'L4 7

Kavšek je v prvem poskusu uspel zelo hitro končati svojo dogodivščino, spodaj podpisani sem svoje truplo vozil po zra­ku eno uro, medtem ko je Kranjcu us­pelo, da si je priboril dve uri in pol borbe z ničkaj razpoloženim Bitolskim ozrač­jem.

1. junij - V nedeljo se ne dela in naj se tudi ne dirka, tako so odločili na višji stopnji in so nam poslali dež že navsezgo­daj. Prihajalo je tudi do posameznih raz­jasnitev, ki pa so jih brž prekinili gosti oblaki tako, da od tekmovanja ni bilo nič. Tekmovalce paje že počasi prijemala tekmovalna mrzlica in nekateri so pričeli resno razmišljati, kako čimprej domov.

2. junij - 3. tekmovalni dan Vsi tekmovalci so željno pričakovali,

~aj jim bo naklonila milostna komisija. Ze ob 12.30 so bili vsi pripravljeni za spo­pad z dnevno nalogo, ki se je glasila: obleteti dvakrat trikotnik Bitola - De­mir Hisar - Prilep - Bitola s skupno dolžino neverjetnih 190,4 km. Najbolj se je izkazal Starovič, kije nalogo najhitreje odpeljal, skoraj za petami Ra sta na cilj prihitela tudi Peperko in Cerin, poleg njih pa še 10 drugih, torej točno polovica tekmujočih, ostali pa so odvisno od razpoloženja prelet eli od 16 do 146,4 km. Rihter in lanevski sta se zadovoljila z jadranjem v področju letališča.

3. dan 1. Vojko Starovič 2. Franc Peperko 3. Tone Čerin po 3 dnevih

68,135 km/h 67,939 km/h 66,016 km/h

865 863 840

1. Igor Kolarič 2260 2. Franc Peperko 2247 3. Ivo Šimenc 2195 Skupno je bilo preletenih 3432,2 km.

3. junij - 4. tekmovalni dan Optimizem se spet vrača v tekmovalce

in vodstvo tekmovanja. Vreme odlično za sončenje , naloga pa je bila tudi še kar obetavna; trikotnik skupne dolžine 225,4 km, k temu pa še letenje izven prilepsko­bitolske kotline pomeni prvi pravi iFiv. Tekmovalci so morali fotografirati Stip, potem most čez jezero severno od Titove­ga Velesa in se po možnosti čim prej pojaviti v območju letališča, česar pa so bile najbolj vesele pomožne zemeljske ekipe . Od enajstih, ki so se vrnili, sta na­Logo najhitreje opravila Peperko in Simenc, vendar je s pomočjo faktorja oba prehitel Stojkovič in s tem pospravil 1000 točk. Prišlo je tudi do nenavadnega

Brez domače kuhinje seveda negre,za vajenca pa je bil kar Miran dogodka, sredi štartne mrzlice v višavah

Jadrnice na privezu v Bitoli

2:rtev prepovedi...

nad nami se je iz neznane smeri pojavila tovarišica Zorica iz Zveznega komiteja za promet in zveze z novico, da morajo pilatusi v tem trenutku izginiti z modrega bitolskega neba. In sta se pripeljala, sicer ne lahkega srca, vendar pa oblast je oblast in ima vedno prav. Ostali so preleteli med 31,3 km in 163,6 km. Tragi­čna oseba tega dneva je bil Thaler, ki je prvi pohitel paje moral pristati kmalu po slikanju prve točke, vendar pa je ostale opozoril na nevarnost, da bodo tudi oni prizemljili v okolici Stipa, če ne bodo previdnejši. Ta dan je bilo skupno preletenih 4.132,8 km. Prisoten je bil tudi problem pravilnega obveščanja o mestu izvenletališkega pristanka

4. dan 1. Branko Stojkovič 2. Franc Peperko 3. [vo Šimenc Po 4 dnevih 1. Franc Peperko 2. [vo Šimenc 3. [gor Kolarič

65,725 km/h I(lOO 66,084 km/h 989 65,858 km/h 986

324.: 3181 3145

4. junij - 5. tekmovalni dan Dan se ni pričel ne vem kako

obetavno, nebo je bilo prekrito z altoku­mulusi in altostratusi pa še meteorologa niso pravočasno pripeljali na ~etališče . Na osnovi tako skopih podatkov je vodstvo izračunalo nalogo, ki se je na koncu izkazala kot edina prava hitrostna dirka na prvenstvu. Naloga je v dolžino merila vsega 161 ,6 km, glasila pa se je: Bitola - Krivogaštani - Bitola -Prilep jezero - Bitola. Vsi so jo bolj, ali manj uspešno opravili, vendar je bila raz­lika v hitrosti med zmgovalcem in za­dnjim skoraj 40 km/h. Gatolin in Peperko sta bila najhitrejša, vendar pre­malo, za Stojkovica, ki je zmagal že drugo disciplino zapored. Od zm31goval­ca sta bila hitrejša tudi Ferenc in Simenc.

5. dan 1. Branko Stojkovic 2. Miodrag Gatolin 3. Franc Peperko Po 5 dnevih 1. Franc Peperko 2. [vo Šimenc

94,58 km/h 95,734 km/ h

95 ,59 km/ h

593 587 584

3820 3757

XXXI. DRŽAVNO JADRALSKO

3. Igor Kolarič 3720 Tekmovalci so skupno preleteli 3878,4 km.

5. junij - 6. tekmovalni dan Za 6. tekmovalni dan je vodstvo pri­

pravilo poslastico. Potovanje do žele­žniške postaje Gostiražni (na čevapčiče), slikat uro pa še en galop do Prilepa in na­zaj , potem pa z orhidejami na privez: Vsa zadeva je merila 189 km in jo je prema­galo 10 od 24 še nastopajočih tekmo­valcev, Krištof, Filko in Stari ha pa so bili za las prenizki v doletu in niso mogli preskočiti daljnovoda 2 km pred ciljem . Ostali so v odvisnosti od zalaganja na po­ti in sreče ter preleteli od 31,3 do 136,3 km. Sicer pa so bili na tem, da se jim pride ružijo tudi nekateri, ki so potem le pri kr­marili do cilja. Poleg ostalih zanimivosti je brez dvoma potrebno poudariti uspeh Celjana Pe perka, ki je po končani 6. tekmovalni disciplini uspel na film spra­viti 33 posnetkov repa letala.

6. dan 1. Tone Čerin 2. Ivo Šimenc 3. Miha Thaler skupno po 6 dnevih 1. Ivo Šimenc 2. Franc Peperko

77,867 km/h 74,296 km/h 69,146 km/h

904 871 825

4625 4608

lCe'L.4 9

3. Igor Kolarič 4514 Skupno je bilo preletenih 3.438,6 km.

6. junij - prost dan - priprava za pot domov

Možno bi bilo izvesti morda še eno mladinsko disciplino«, vendar je bilo vse takoj jasno, ko je Filko že navsezgodaj odmontiral variometer in je večina priče­la letala pospravljati v transportne vozove. Zvečer je bilo v domu JLA še to­variško srečanje, 7. junija pa je kolona usmerila kompas proti domu.

Značilno za to prvenstvo je relativno majhno število nastopajočih, vsega 26, 27 . pa se je izgubil nekje na poti in sploh ni prispel v Bitolo. Razlog je velika od­daljenost. Na prvenstvu se niso pojavili predstavniki Srbije, Kosova in erne gore, za kar razlogi niso znani. Znova je bila potrjena premoč ,ALC Lesce v jad­ralnem športu, saj je Simenc po sedmih letih že drugič državni prvak, ekipno pa so tudi zasedli prvo in drugo mesto. Poleg starejših in izkušenih tekmovalcev je potrebno omeniti Boštjana Pristavca, ki je z zanesljivim letenjem pokazal, da od njega lahko še dosti pričakujemo, saj se je z minimalnim zaostankom uvrstil tik za najboljšimi na odlično 5. mesto.

MILAN KORBAR

PREGLED DNEVNEGA USPEHA NA XXXI. DRŽ. JADR. PRVENSTVU

KONČNI VRSTNI RED Ime in priimek klub ozn.

1. Ivo Šimenc ALC A9 2. Franc. Peperko Celje CE 3. Igor Kolarič Ptuj 89 4. Vojko Starovič Portorož CP 5. Boštjan Pristavec ALC 07 6. Tone Čerin ALC E3 7. Miodrag Gatolin Novi Sad NS 8. Živa Frenc Zrenjanin ZR 9. Ivan Filko Novi Sad FI

10. Branko Stojkovi': Novi Sad 03 Il. Miha Thaler ALC MT 12. Črtomir Rojnik Celje LX 13. Nikola Popovski Bitola 18 14. Marjan Medič LjUbljana 14 15. Tomaž Berginc Celje 09 16. Janez Stariha Lju bljana S2 17. Gordan Vinkovic Mostar 42 18 . Stipe Kristo Banja Lu ka 13 19. Vlatko Rihter Novi Sad 77 20. Djordje Stepanov Vršac 32 21. Miljenko Vranješ Banja Luka 29 22. Dušan Kapunac Zrenjanin 30 23. Stjepan Pripeljaš Zagreb 63 24. Dragi Ivanovski Bitola 66 25. lIčo Panovski Bitola 67 26 . Boris Janevski Štip 81

1. dan

848 8. 750 15. 939 1. 460 21. 887 3. 376 23. 870 6. 727 17. 848 9. 848 10. 848 Il. 848 12. 917 2. 768 14. 864 7. 423 22. 887 5. 361 24. 742 16. 887 4. 250 25. 806 13. 470 20. 523 19. 544 18.

51 26.

2. dan

546 6. 634 3. 532 9. 495 Il. 449 13. 542 7. 537 8. 588 4. 645 2. 449 12. 746 1. 441 15. 323 20. 443 14. 578 5. 512 10. 144 24. 416 16. 416 17. 357 18. 182 23. 323 21.

51 25. 325 19. 292 22.

O 26.

3. dan

801 4. 863 2. 789 5. 865 1. 639 10. 840 3. 742 7. 589 13. 680 8. 144 20. 294 17. 640 9. 756 6. 265 18. 141 22. 439 15. 617 Il. 616 12.

77 24. 45 25.

428 16. 82 23.

141 21. 473 14. 264 19.

O 26.

4. dan

986 3. 989 2. 885 9. 947 5. 964 4. 926 6. 398 18. 902 7. 376 19.

1000 1. 314 22 . 486 12. 454 14. 882 10. 811 Il. 886 8. 454 15. 454 13. 406 17. 349 20. 454 16. 93 24.

349 21. O 25 . O 26.

311 23 .

5. dan

576 5. 584 3. 575 6. 557 7. 291 18. 365 16. 587 2. 577 4. 492 9. 593 1. 412 15. 253 19. 496 8. 218 21. 224 20. 167 24. 429 14. 176 23 . 455 Il. 463 10. 453 13. 335 17. 453 12.

O 25. O 26.

215 22.

TEKMOVALNA KOMISIJA: predsednik Petar Bugarski, člani Rok Golob, Kire Angelovski, Bo§ko Trimparevski. OBDELAVA REZULTATOV: Radovan Korda

6. dan

871 2. 778 6. 794 5. 736 8. 822 4. 904 1. 744 7. 406 18. 593 12. 439 14. 825 3. 719 9. 414 15. 662 10. 414 16. 590 13. 265 19. 604 Il. 414 17. 101 24. 245 20. 112 23. 143 22.

O 25. O 26.

232 21.

točk

4628 4598 4515 4060 4052 3953 3878 3789 3634 3473 3439 3387 3360 3238 3032 3017 2796 2627 2510 2202 2012 1751 1607 1321 1100 809

EA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL o VIA AEl JN DER WU . I.E

MgriqL-1 Moš. ko"" I

"KRILA" f.r. ~3

68001 Noyo Wlesto

-yu-Razglednica iz Mengna s pozdravi za bralce Kril

Sodelovanje pri razvoju novega letala

Švedsko podjetje. ki izdeluje avtomobile in letala . Saab-Seania. bo skupaj I ameriškim letalskim Idruženjem Boeinga ralvilo in i/de­lalo nov tip potniškega letala. Letalo naj hi začeli delati leta (992. imelo naj bi 150 sede­žev in. kar je naj­pomembnejše. bilo naj bi varčnejše pri porabi goriva. Švedsko pod­jetje naj bi pomagalo s svojimi bogatimi i/ku­šnjami izae rod inamike in poznavanja mate­rialov. Pričakuje pa tudi , da bo kasneje lahko i/de lova lo posa­mezne sestavne dele la letalo in tako pridobilo precej novih delovnih mest.

(DELO)

Naši na nemškem nebu V ponedeljek. 9. junija je v ZRN odpotovala

na.5a reprezentanca v jadralnem letenju. ki sebo v kraju Mengen udeležila 3. Evropskega prvens­tva v FAI razredih. .Jugoslavijo bodo zastopali Starovič Vojko (OLe Portorož). Miha Thaler (ALe Lesce) in Miodrag Gatolin (AK Novi Sad). Vodja reprezentance je Miran Ferlan.

Vsi tekmovalci bodo tekmovali v stan­dardnem razredu na letalih DG 300 ELAN.

Na pot .\'{} odpotovali direktno s pravkar ko­nčanega 31. državnega prvenstva v Bitoli in bodo morali prepotovati v nekaj dnevih prek 200() km. kar bo poleg napornega državnega prvenstva predstav/ialo .5e posebno obremenitev za tekmovalce. Tudi sicer ne odhajajo na pot posebej optimistično razpoloženi. saj med tekmovanji niso imeli časa za temeljite pri­prave. Za primer povejmo to. da seje celotna re­prezentanca ZRN pripravljala skoraj en mesec skupaj v južni Franciji. kjer so bile doslej edino ustrezne razmere za trenin~.

Še posebejje fkoda. ka ~aradi službenih ob­\'eznosti na prvenstvu ne morejo sodelovati .~imenc. Peperko in Kolarič. ki so' sicer uvr.fčeni v repre~cntanco in so trenutno naši najbolj.5i piloti. se bodo pa zagotovo udeležili 4. i:'l'l'Opskcga prvcnstva v klubskem razredu v Rietiju (Italija). od 29.6. do 13. 7. letos. Spom­nimo se da)e Šimenc branilec zlate medalje z zadnjega prvenstva. ki je bilo. leta 1984 v Les­cah. Stariha pa je bil tedaj tretji.

M/RAN FERLAN

Kam gre tolminsko zmajarstvo

V naslednjih letih si poleg tekmovanj in šolanja želijo predvsem močno sodelo­vanje s turizmom.

Na nedavnem občnem zboru društva za prosto letenje Posočje so zmajarji oce­nili delo v letu 1985, sprejeli plan za na-

slednje leto in tudi srednjeročni plan društva.

Društvo šteje že 44 članov in sicer zd­ružuje člane iz Tolminske, Idrijske, Go­riške in tudi iz sosednje Italije (Trst, Go­rica). Zanimanje za to dejavnost pa je še vedno zelo veliko.

tz poročila za leto 1985: Ze tretjič zapored so osvojili naslov

ekipnih državnih prvakov, Brovč je pos­tal republiški , Klemenčič pa državni prvak v posamični konkurenci. Brovč se je udeležil tudi svetovnega prvenstva v Avstriji .

Organizirali so državno prvenstvo na Tolminskem, ki je izredno uspelo. Poleg dobre organizacije je bilo v tem času tudi vreme izredno naklonjeno. Prvenstvo pa je uspelo tudi zaradi pomoči tolminskih tabornikov, radioamaterjev, Sob Tol­min, oddelek za LO, Iskre AET, GRS, ZOTK Tolmin in velikega števila posa­meznikov.

V skupnem so naleteli 305 ur, kar je nad planom. V teh letih so že dodobra preiskali Tolminsko in izdali termično karto Tolminske.

Velik premik je bil dosežen na podr­očju šolanja. V preteklem letu so naučili letenja JO novih tečajnikov. Vsekakor je bil to doslej najbolje organiziran začetni­ški tečaj.

Iz plana za leto 1986 velja om~niti: Glavni poudarek bo na šolanju za če­

tnikov in na nadaljnjem šolanju priprav­nikov. Za šolanje so se dodobra opremili in računajo na nadaljnjih 10 novih članov. Sicer pa bo prav prek šolanja potrebno bolj popularizirati ta šport na Goriškem in Idrijskem .

Tudi letos se bodo udeležili vseh tekmovanj v državi, glede na rezultate pa tudi evropskega prvenstva na Ma­džarskem. Rezultatov ne napovedujejo , saj je konkurenca vsako leto hujša . Vse­kakor pa bodo poskušali ostati v ožjem vrhu jugoslovanskega zmajarstva.

Največ dela pa člane čaka doma. Poleg šolanja bo potrebno urediti nekatera no­va štartna mesta. Najti in urediti morajo skupne prostore, predvsem za skla­diščenje opreme.

Srednjeročni plan pa prinaša: Na Goriškem bodo poskušali ustano­

viti samostojno društvo ob pomoči tol­minskega društva. Seveda pa pri tem pričakujejo tudi podporo širše skupnosti Nova Gorica .

Sicer pa bo največji poudarek na šola­nju in varnosti letenja .

Na tekmah bodo tudi naprej ostali v ožjem vrhu jugoslovanskega zmajarstva. V primeru, da bo sprejeta kandidatura Jugoslavije za organizacijo evropskega

EA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AE:

Konec Tradewinsa

.. Tradewins(( - an­gleška letal s ka družba, specializirana za pre­voz blaga (tovora) ne obstaja več. Ukinili so jo zato , ker je bila zmogljivost njenega le­talskega parka preve­lika, nadalje pa so se močno znižale cene Ietalskcg" prevoza, po­ostrili pa predpisi o hrupu, po katerih pa so bila letala te družbe precej prcgiasna.

(.JAT)

prvenstva, bo del tekmovanja potekal na področju Tolminske, kar postavlja pred društvo velike obveznosti. Velja omeniti, da je zmajarstvo v letu 1985 postalo tudi olimpijska disciplina .

Društvo računa tudi na posluh turisti­čnih organizacij. Tolminska nudi poleg svoje lepote (tudi iz zraka) izredne pogoje za letenje. Društvo pripravlja ka­talog, v katerem bodo poleg termične karte tudi ostali podatki, potrebni za zmajarje-turiste. Načrtujejo tudi letenje v dvojicah , kar bo tudi del ponudbe ter na večji razmah motornega zmajarstva. V nekaterih zahodnih državah so to nor­malne ponudbe, predvsem v zimskih sre­diščih. Tolminska pa nudi mnogo kom­binacij : smučanje, spusti na Soči , sur­fanje , zmajarstvo, itd.

Društvo za prosto letenje, POSOČJE, Kobarid

Mencingerjeva najnovejša maketa na letališču v Lescah (Foto: M. Mencinger)

Rekord motorja MI lIor dru/.he Gene­

ral Electric Cf6-50 El. kakršni so mOlltir~lIli na lelalih Blh'ing 747, k i jih ima neJllška ktal­Sk ;I dru7.ba .. l.ul ·Ihan­~a" . . il' dl)\\...'t!l' l rek urd la kllt l'gdrijl) .. j"I..' l1 skih .. nHlIorj C\ ·. I.kl""lljc polnih Ih. XLJ2 ur. nnla hi ga hlaj Illcd Il'Jll dcnl<lntirali.

(.1\1)

Mencingerjev piper Le/ošnja dolga zima je k moji Ielalski

j7o/i prispevala nov model. /okrcll je /0 ag­raria piper brave 375 v merilu 1: I. Po osmih mesecihje 1800 ur neulrudnega dela rodilo »mašino«. ki je po izdelavi injinišu med semi skalo in skalo ka/egorijo:

razpon kril 2950 mm dolžina /rupa 2050 mm površina kril 130 dm 2

m~a 12~ m%r 2.8kW (prirejen iz ročne žage STlLL 50 ccm)

Gradnja je klasična, skelel je iz balsa palic 10x 10 mm in oblečen z vezano ploHo 0,6 mm oziroma delno s plarnom. Ko/ predloga je služil običajni prospekt{irme

Pip er. k temu paje seveda potrebna precej­šnja mera dobre volje.

Edina fotografija, ki jo imam, je nastala v kislem vremenu, pa še ta je prispela iz Berlina precej pomečkana. Ce se vam zdi primerna za objavo v Krilih, bom vesel, kaj novega v bodoče verjetno ne bom več zmogel.

Prejmite lep pozdrav, MARJAN MENCINGER

Lesce

Novice iz DAGL Bloke I. ADRIA AIRWAYS je od 13. Ol.

1986 pokrovi/elj našega druš/va. 2. DrušIva gradileljev lelal iz sosednjih

držav so nam sporočila, kdaj in kjc bodo njihova srcčanja (milingi).

A vs/rija 20. -22. junij Nemčija 28.-29. junij Ojfenburg(OUV­

Oskar Ursinus Vereinigung) I/alija 4.-6. julij Vcncgono Ailpor/ (c.

A. P.) Anglija 4.-6. julij Cramfield (p. F. Aj Francija 24. -27. julij Briene le Cha/­

cau, (R.S.A. Fran cc). :t;.D.A. 1.-8. avgu.II Oshkosh, (EAA) Svica 15.-17. avgusl Colombier. (R.S­

.A. Schwcizj. V Avs/rijijc bilo lani prvo srečanje. na

kal('fem so sodelovala Iri lerala iz Avs/rije. dve iz Nem('ije in dve iz Švice. Ohisk na.fih članov hi bil simbolična podpora in ullje-vanjc .1·likov s sosedi. v

Poleg ZDA so FranCija, Anglija in Svica na vrhu dogajanj in prip.oročamo obisk njihovih srečanj. Zelo razgihanojc /Udi na Svedskem pa v Belgiji in Nizozemski. ven­dar dejanskih podalko v ni na voljo. Za po­vezavo med inrercsenli, ki hi združili obisk. oz. pOlovanje .Iporočile predsedniku (T. Krivenko. tJ i 293 Šmarje Sap. Lju­hljanska 108. Iele/im: OM 772880).

3. Top/o pripol'Iiča/lllJ. da .IC prcd odl­oall'ijo ogradllji po.ll ·elujele Z nal11i I er da Ikupaj scsral'il11o dokul11ellracijo za dovo­Ijcnje ' ::a grm/lljo I('{(ila. Vsc vloge, ki .lO Ickle prck I/{I.~cga dru.~ll'a so /eralsk e oh/mli odohri/c. Po i::j([l'i vodjc službe za regis lracijo iII plol'idh;'1I0.11 Icial pri SKS V .11110 edini. ki illlamo pravilcn prislop in lIajholj.(c r e.fill 'c.

'4. Opo::arjilll/o, da polcg poohl(l.I'čCIIC­ga kOl1lmlorja lIIora pri gradIlji sodclol'al; ludi /cra/ski sll'okol'njak (glej N IJ in 14). Služha ::a I'cgislracijo iII plol 'idhellosl nas jc 0po::ol'ila. da is{({ oscha liC 1I1!J1'(' hkmli lIa.llOl'mi. kOl kOlllm/ol' iII. kOl l('{a!.lki slroko\'{fnjak Ila ('111'111 pl'ojeklu.

5. Prc(lIog S('::lIal1la sll'okol'l1jakol' i:: Slol'cnijc jc s/užha ::a rcgislmcijo iII plo­I'idhellosl akccplimla in je uporahcn. Za

EA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AEl

V Postojni so maja svečano odprli novo cisterno za 20.000 litrov le­talskega goriva - zmogljivosti pa lahko le razlirijo, samo če bo kaj !upce ... (zgoraj) - Omislili so si tudi triangel, Izredno zanimiv pripomoček za ravnanje travnate steze, ki ga vleče traktor, na katerem je voznik ln avtor zamisli tava ril Bogataj (Foto: Jure Pestotnik)

Vsem znancem, letalcem, grafikom in pijancem sporočamo žalostno vest. da je po prvem poskusnem letu strmoglavil in se do amena ponesrečil

na~ avio-grafični prij.ltelj

BOŠTJAN VOVK-VUČO Ikarusov učenec

Na njl'go\'i ziJdnji polct ga homo oh hudi masaži naših ledvic. jeter in drugih prct'lavnih organov spremili v petek. 23. maja I~H6, po ši hli.

Zalni sprevod bo krcnil iz Delove vežicc do njegovega zadnjega počiv:llišča za Savo, kjer ga bomo dokončno za .. Ii.

Naj mu bo rahel pristanek Da zakonski pisli!

Ljuhlj,ma. 23. maja lYK6

letalske strokovnjake po čl. 9 in 14 smo predlagali naslednje tovariše:

Franc Mordej. Tomo Polanc. Jože in Pavle Perhavc. Matjaž Sonc (vsi so zaposleni v Adria Airways)

Dominik Gregl. Rado Kikelj (Fakulteta za strojniftvo)

Tone Cerin. Pavle Potočnik (Elan) in Stane Grčar.

Z omenjenimi tovariši bomo v okviru naše strokovne komiSije. ki jo vodi Jože Perhavc uskladili pristop. proceduro in merila (kriterije) v zvezi z amatersko gradnjo letal.

6. Letenje na SHERPI je dogovorjeno. Interesenti naj se zglasijo pri predsedniku društva.

7. Pri pregledu knjig smo ugotovili. da so nekateri člani društva pozabili oddati položnico za plačilo lanske članarine. Pro­simo. poravnajte tudi letošnjo. Položnico ste prejeli.

INFORMACIJA JE NAPISANA TUDI ZA VAŠE PRIJATELJE. ZNANCE in ČLANE AEROKLUBA. POKAŽITE JO!

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko podrOČje. Oglase po­šljite na naslov uredništva: Marjan Molkon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Kupim zmaja - tovarniške ali lastne gradnje. Ponudbe na naslov: Dragan Mi­lutinovic, J.Gagarina 77177,11070 BEO­GRAD ali po telefonu 011-150-985.

Elektronski variometer s tonskim sig­nalom dviganja - za zmaja, ugodno pro­dam. Telefon: 061-225-032.

Nalepke kluba KRILA Krški zmajarji že vedo. kaj pomeni dob­

ra propaganda. Izdali so kovinsko značko z motivom zmajarja nad Lisco s planinsko kočo in anteno radarja za obrambo pred točo. poleg tega pa še štiri nalepke. ki jih objavljamo v spodbudo drugim. Poslal nam jih je Mitja Seršen z Brezna pri Laškem.

tEA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAIL o VIA AE

BRALCI KRIL! Z objavljeno naročilnico predstavljamo publikacije, računal­

niške kasete in pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas . Naročilo lahko pošljete na ZOTKS na dopisnici, želeno boste prejeli po pošti , plačali pa po povzetju .

NAROCILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno naročamo :

1. 2. 3. 4. 5.

KNJIGE Osnove letalskega modelarstva Raketno modelarstvo za mlade Pravo orodje za velike in male mojstre Radiotehnika in elektronika Uvod v amatersko radio­goniometriranje

6. Zgradimo majhno hidroelektrarno (3. del - Turbine in pomožna oprema

7. Zgradimo majhno hidroelektrarno (6. del - Gradbena izvedba majhne hidroelektrarne)

8. Prosto letenje (zmajarstvo) 9. Značilnosti plovbe in izbor

sidrišč

10. Navtika 11. Sportni potapljač 12. Knjiga o robotih 13. Za ekološko svetlejši jutri 14. Računalništvo v 45 minutah 15. Prvi koraki v basicu 16. Grafične in zvočne igre 17. Učenje z računalnikom 18. Uvod v računalništvo 19. Tehnika programiranja 20. Programiranje M 68000

KASETE IN DODATKI ZA SPECTRUM 48 K 1. Cicibanova abeceda 2. Ciciban šteje 3. Ciciban računa 4. Angleško-slovenski slovarček 5. CW Morse 6. Zemljepis za 6., 7. in 8. razred 7. Yahtzee, Mastermind 8. Mavrični diagrami 9. Hidroenergetske osnove SFRJ

10. Kontrabant I 11. Programi za svetlobno pero JOYPEN 12. Igraina palica z vmesnikom

št . izvodov

cena 400,-400,-

1.500,-800,-

600,-

1.100,-

4.000,-1.500, -

1.200,-1.200,-1.500,-5.500,-1.500,-

300,-1.100,-1.100,-1.100,-1.100,-1.100,-1.500,-

1.300,-1.300,-1.300,-1.300,-1.300,-1.300,-1.300,-1.300,-1.200,-1.650,-

22.000,-15.000,-

KASETE IN DODATKI ZA COMMODORE C-64 1. Perfect base 1.450,-2. Svetlobno pero s programom (cena bo

določena

SKUPNE EDICIJE Z DMFA 1. Matematika - broširano 2. Matematika - platno 3. Numerične metode 4. Integralske transformacije,

integralske enačbe 5. Funkcije kompleksne spremenljivke,

specialne funkcije 6. Navadne in parcialne diferencialne

enačbe in variacijski račun

po izidu)

3.000,-3.500,-1.600,-

1.000,-

1.000,-

2.000,-2.750,-7. Fizika - 2. del

Preklicujemo ceni ke, -maj 1986,

ki so bili objavljeni v §tevilkah januar-

Jumbo za avtomobile

Pri ;IIll L'ri~kl'lll pr­(lilvclj,li c lI illkllllej" 1;1 /;thndnolll'lll;kL'g:1 klabk cg: l jHl'\(l/lliLl

Lllfth cl ll '" Id cli" . ki h" ll'lellh"t lahko Il,lio/i ­lo 55 IllbulIlih ""to­mobil ov. Boeing 747 F ho 1," čd pre'" ŽCll i "V­

tumobik lllc'd Evropo ill ZDA oktobr". Le­talo so naročili lalo, d" bodo prevaža li Ge­neral Motorsnvl' avto­mobile altiante. Stelli bodo pri v arčevali Ve­liko ča,a: ko avtolllo­bile prevažajo 1 ladjo. potrebujejo la preVOl 24 dni. ktalo pa bo la to pot porabilo Ic 12 ur.

Republiško prvenstvo v jadralnem letenju Slovenj Gradec, od 1. do 15. maja 1986

Na prvi dan prihoda, prvega maja , nam nebo ni obetalo nič dobrega. Tiste, ki smo prišli nekoliko prezgodaj (prihori je bil določen do 17.), nas je kar nekajk­rat pregnal dež pod streho. Takšno ne­vihtno vreme je bilo značilno za večji del prvenstva. Vendar se ne moremo preveč 'pritoževati, sajje bilo od devetih dni, pre­dvidenih za tekmovanje, kar šest tekmo­valnih, kar je za tako zgodnji termin ve­liko. Trije od teh so bili manj uspešni, saj četrti in peti tekmovalni dan ni nihče obletel discipline, zad nji dan paje nalogo opravil le en tekmovalec . Leteli smo sicer sedem dni, vendar ni drugi dan nihče preletel kvalifikacijskerazdalje tako, da tega dne niso pri znali. Kljub temu je 35 jadralnih pilotov in 2 pilotki naletelo 37.179 km.

Druga značilnost prvenstva je so­razmerno veliko izvenletaliških pris­tankov in velik nalet vlečnih pilotov, saj smo se jadraici kar dvakrat skoraj v celo­ti preselili v Lesce in na Brnik . Pri izvenletaliških pristankih sta se dve jad­ralni letali poškodovali, izvedeli pa smo tudi za krajo fotoaparatov iz jadralnega letala na njivi. Fotoaparate je lastnik sicer po tekanju za otroci dobil, a kaj, ko so bili filmi že »pregledani« in torej os::etljeni. To bi si veljalo zapomniti!

Startali smo s slikanjem zemeljske ure, novost pa je bila uvedena za dolet. Tekmovalec je moral preleteti ciljno li­nijo na višini 150 do 200 metrov, ali s pristajanjem naravnost iz smeri doleta. S tem so bili preprečeni atraktivni, a nizki in pogosto nevarni izvleki.

Koroški aeroklub Slovenjgradec je pod vodstvom upravnika, ki je bil tudi vodja tekmovanja, prvenstvo lepo pri-

pravil. Rezultat e so obdelali s pomočjo računalniškega programa Andreja Mia­karja iz Iskre Delte na računalniku Partner, kateremu je »d irigira l« Marja n Dolničar, zelo hiti o (začasni so bili objavljeni še celo pred prihodom vseh tekmovalcev s terena , pozneje pa še urad­ni in končni) in za vse obešeni na vidnem mestu. Vsa letala so vzletela v dobrih 45 minutaQ, kar je zasluga vodje letenja Jožeta Cerniča in 6 - 8 vlečnih letal, oz. njihovih pilotov. Do manjših nespo­razumov je prihajalo pri vračanju jadral­nih letal, ko se piloti niso dovolj točno držali navodil za vrstni red vračanja, ven­dar so bili na koncu vsi pravočasno do­ma. Do kratkega stikaje prišlo nekajkrat tudi med pomočniškimi ekipami in telefonistom, oz. njihovimi tekmovalci.

Tekmovalna komisija (Stane Bizilj, Rok Golob in Milan Januška) seje mora­la prebijati skozi neštete posnetke (naj­več Krvavca , ki je bil v tistih dneh najbrž eden najbolj obljudenih krajev) ponoči in napovedi neviht zjutraj ob sestavljanju discipline . Proti koncu smo dobivali tudi rezervne discipline, kar je običajno za ta­kšne vremenske razmere.

Kar petkrat smo bili poslani v hribe, pri čemer je imela vmes prste tudi prepoved letenja na določenem podr­očju, kar zaradi neviht ni bilo najboljše. Tako je bilo tudi četrti tekmova lni dan, ko naj bi dvakrat leteli nad Gorenjsko-378 km , a so zapiranja onemogočila obleteti vso disciplino - najuspešnejši ta dan je preletel 221 km .

Dvakrat nas je obiskal meteorolog Mi­lan Ferlan, drugače pa je podatke o vremenu posredovala brniška meteoro­loška služba po telefonu.

REPUBLISKO JADRALSKO

Piloti vojnega letalstva na Svedskem niso zadovoljni s plačami

Piloti š\ cdskcga voj­Ill'!'!'~1 ktal~t\ ' a niso 1.;1-

d(;,,,lllli, pl;lč"l11i. 1"­h) ~rn/i.ill. d~1 hudo "dp(Jle',bli ,IIIžh". P"I­~'" Ilik (j()l',l Ldw",.d, il' \ 111: 1\ l'111 intcr\ jujll 1;1

'š'l'cI,ki r"di" I·,,;krh­Ill'll" i/l",·il. d" hi hil", kIll ";'illlcrll š\ 'l'<.bkll k,t~d;-.t\ II dli konca kt;t uh pl'lillU pildlln ... NI...· S llll'IllU dl)\"nJili . tLi hi i/L!.lIhili l'!1L'L!.;! sa11ll'L!.~1

1,,'I()l". kl'r hi hill" h,',d Lldarl'c la !las ," jl' i/j:! ­\ il. V š\ \ 'tbkL'1ll \ '()jlh.'1ll

kt~d",\ li illlajll t)kn)~

51111 pil(l[(JI . I ." r"di Il l"­\;Irllds ti. da hi li Jllll11-

;ičll" pre'hai,i1i ' T i, illl e' drll;hl'. kin St) pl"C·l' (lhČLtl Ilt) \ išj c . jL' Š\ l'L1 -

,k" ,I"d" ic' kLI 19X4 1

/ ; II,(lIhll11 dtiilIč iLI. tI ; l

bhk" kl"l , ke' drll;he' \ 'S .. Ik:d kIll /<lpo:-.lijll 11;11' l'Č tk :-' l ' t \ n j; lškil1 pil(l\()\ .

Tekmovanje se je zaključilo z letalskim plesom v slovenjgraški športni dvorani zadnji tekmovalni dan in s proglasitvijo rezultatov na letališču naslednji dan, II. maja.

MILENA CESTNIK

KRONIKA REPUBLIŠKEGA JADRAL­NEGA PRVENSTVA 1. maj

Vodstvu tekmovanja se je prijavilo 38 tekmovalcev iz 12 aeroklubov ZLOS. Na prvenstvu nista sodelovala le DLC Novo mesto in AK Postojna, Po izvršenem pregledu tehnične uporabnosti jadralnih letal, ni bila sprejeta prijava enega tekmovalca (AK Ljubljana) ,

Med večernim sprejemom, ki sta ga priredila organizator in pokrovitelj, je bilo žrebanje štartnih številk za prvi tekmovalni dan,

2. maj Po uradni otvoritvi prvenstva je bil

uvodni dogovor s tčkmovalci in izvoljena v tekmovalni žiri 2 predstavnika tekmo­valcev (Peperko, Thaler) in določena dis­ciplina prvega dne: hitrostni prelet SG-Krvavec-Lesce-Celje-SG, dol­žina \86,4 km (za letališče Slovenjgradec uporabljana kratica SG).

Na cilj se je vrnilo 28 tekmovalcev, Tekmovalcu Maražu je bil rezultat neocenjen, zaradi zamenjave vrstnega re­da slikanja prve in druge obrat ne točke,

3. maj

Za ta dan je dalo vodstvo nalogo: hitrostni prelet SG-Krvavec-Kranj­ska gora-Novo mcsto-SG, razdalja 310,6 k m. Ker ni nihče izmed tekmo­valcev preletel kvalifikacijske ra zdalje 100 km, so tekmovalni dan razveljavili. Zaradi neviht je večina tekmovalcev pris­tala v Lescah, a li na Brniku,

"e,L.4 15

4. maj Vodstvo tekmovanja se je ta dan odl­

očilo za disciplino SG-Krvavec-Pod­četrtek-Ptuj-SG, v dolžini 247,2 km . Nalogo je opravilo 27 tekmovalcev, opravljeni let pa je bil razveljavljen Stari­hi zaradi nepisanega - praznega barog­rama. Kazenskih točk pa so bili deležni tudi štirje tekmovalci, domačini zaradi kršitve določil načina preleta ciljne linije (»miting za publiko«). Tekmovalci, ki niso opravili naloge so pristajali med Ptujem in Slov. Konjicami,

5. maj Zaradi ugodne vremenske napovedi se

je vodstvo tekmovanja odločilo za hitrostni prelet (slovenski trikotnik): SG-Krvavec-Lesce-Novo mes­to-Maribor-SG, v dolžini 306,6 km, Nalogo je opravilo 31 tekmovalcev, tekmovalcu Pfeiferju pa je bil let neocenjen, ker ni slikal prve obrat ne točke.

Pet tekmovalcev je pristalo med Celjem in Mariborom, eden pa že kmalu po vzletu na nalogo .

Dva tekmovalca sta tudi izpolnila pogoj preleta za zlato C značko.

6. maj Vodstvo tekmovanja se je moralo odl­

očiti za edino možno disciplino v »Gorenjsko smer«. Letenje drugam ni bilo dovoljeno, Dnevna disciplina : SG-Krvavec-Kranjska gora-Krva­vec-SG in ponovno Krvavcc-Les­ce-Krvavec-SG v dolžini 377,6 km. Celotne naloge ni opravil nihče, ocenje­vali so samo preletcno razdaljo. Prvo polovico naloge 'o opravili samo trije tek movalci, ostale pa jc spravila na lemIjo ncvihla po povratku iz Kranj,kc go re. v Lesce. ali na Brnik, Dva tckmo-

( Re' llln) Udeleženci prvenstva ob razglasitvi rezultatov

REPUBLlSKO JADRALSKO

valca pa sta se po preletu štartne linije vr­nila na »matično« letališče .

kane obratne točke, storilci-otroci pa so mu pustili svoje fotoportrete.)

7. maj 8. in 9. maj

Zaradi ne najbolj ugodne vremenske napovedi se je vodstvo odločilo za naj­krajšo možno disciplino, ki jo še dov­oljuje pravilnik (najmanj 150 km) . Dnev­na naloga: SG-Ptuj-Celje-SG, v dolžini 155,9 km.

Neprostovoljni počitek zaradi slabega vremena, ki pa je bil dobrodošel tekmo­valni komisiji , da je ažurirala svoje delo in izdala vse dokončne liste.

10. maj Na cilj se ni vrnil nihče. Zaradi neviht

so najuspešnejši prileteli najdlje do celjskega letališča. Pri izven letališkem pristajanju sta se poškodovali dvejadral­ni letali, ki sta se onesposobili za nad­aljnje letenje.

Zadnji tekmovalni dan in vodstvo se je odločilo za disciplino: SG-C~lje-Ma­ribor-SG in še enkrat Celje-Ziče-SG v dolžini 194,9 km. Znova slabo vreme, nalogo je opravil en sam tekmovalec, zato so ocenjevali samo preleteno raz­daljo. Tekmovalni dan pa je veljal še za dodatno tekmovanje, za »Koroški po­kal« organizatorja.

Brez točk so ostali ta dan tekmovalci Debevec (ni odletel), Petek (po nesreči ni oddal tekmovalnih dokumentov) in Me­dič (v obeh fotoaparatih sta bila osvetljt::­na filma na tistem delu, kjer so bile sli-

Za tekmovalce je bil zvečer organizi­ran v mestu »Ietalski ples«, tekmovalna

5I<UPNA RAZVRSTITEV: DAN: 1 Razd: 186. kri DAN: 2 Razd:2~7. kN DAN: 3 Razd:307. kil

Mesto lille i z Letalo Indx' Hitr. Dnev. SkUOi 1 'Hitr. Dnrv. SkUOil I Hi tr. Dnev. Skuoa 1

I Razd.1 olasma olaSlla , Razd. I olasaa olasMa , Razd.1 olasaa olaSlla ------- -----------------------------! -------------------- ~ ----------------------! ------------------_.

1. SiEnc Ivo A9 ALC DG-300 Hl-l' 116.1@ 553 I. 2. Kolarič Igor 89 ptuJ DG-100 182! 97.82 ~58 4. 3. Thaler Miha )1fT ALe 06-300 Jtl-l I 118. ~6 52t 2. 4. Brodnik Branko B5 ALe OG-I08 IlI2' 81.97 364 12. S. Cerirl Tone E3 ALe 00-300 104 I 92.43 416 8. 6. Pristavec Bo~t Jan 87 ALe 00-100 102' 88.2e 401 9. 7. Ber9inc TOIIaž 09 Cel. st.cir. 102 I 94.27 437 6. B. Peoerkeo Franc CE Cel. 00-300 104 I 92.86 41B 7. 9. Starovič VO.1"O CP Ole 00-300 104 I 88.60 394 10.

10. ROjnik Crt~ir lX Cel. 06- 100 lt12 I 176. It 2G3 30. 11. Jlledič Mar.1ar, 14 l .lb. 06-100 102' 60.Bil 28~ es. 12. Vr~ič Ivan 73 ",,"b. cirr.75 102! n.36 C9G 2~. 13. Verdev Jože II Ve!. cirr.17 103' 74. 7~ 31S 21. 14. Shriha Janez 52 LJb. DG-~ 1(14' 98.90 ~53 S. 15. Kramberger Janel 86 PISo. 06-100 102' 75.9b 329 IB. 16. Pogla)erl Jane; 87 Cel. st. cir. 102 ' 75.32 325 19. 17. CesirJik Milena 10 ptU.l 06-100 102 I 99.09 4Gb 3. 18. Mithar,s Avgust 72 AAS Jantar 102! 76.es 331 17. 19. Pe~e Boris 33 KAS B-4 Ba I 159.61 27626. 20. Debevc Herman CI LJb. cl.lib. 94 I 75.64 3GS II. 21. Ker~ič Jože 95 Vrh. IIOSO. 108 I 84.62 3s2 14. 22. A.brohč Leooold 71 ptuJ Jantar lez' 176.11 2G3 30. 23. Pečolar ~i ran 12 KAS 8-4 88 I 159.6f 276 26. 24. Petek Sa~o 78 LJb. cirr.75 102 I B3.21P 3« 15. 25. Vrane Riko 3B "rb . .1antar 102 I 71. 70 304 22. 26. Maraž AI~ GI i'fJo. 00-101 le2 I 0. el 0 37. 27. Skalicki J1Iar.1an 93 Cel. st. ciI'. 102' 74.26 319 20. 2S. Vovk 80tt Jan 97 LJb. cirr.75 102 I 71. 47 302 23. 29. Cas Ar.dre.1 se KAS 00-101 102 I 81.88 36~ 12. 30. Pfeifer Vladi_ir 56 MSo. 00-101 102 I 77.31 3J7 16. 31. SiJDenc-Jerill Jar.a E2 Ale OG-IN 102! 7B.01 116 36. 32. Soacaoan Aleks. ~I 1'fJo. Jantar 102! 68.19P cel 34. 33. Medved Alo,lZ 35 KAS astir 1@0 I 176. II 2GB 29. 34. Naootnik Jože 57 Yl?l. B-4 8B' 159.5t 276 26. 35. Pu~rl.lak Err.est 88 Mrb. ,lantar 102 I 176.11 2G3 30. 36. PI~nar ~irarl 59 Ajd. B-~ 88' 7B.8f 135 35. 37. Kral.1 Darko N9 Mrb. DG-100 102' 173.71P c04 33.

Si.boli : - razdalja IlalleSto hitrosti

- kazenskr točke NT - ni tekrloval

553 I. ' IJ2.9b 844 I. 458 4.' 83.43 573 12. 52t 2. I 101.24 730 3. 364 12. I 90. 18 639 7. 416 B. I 95.Gb 676 5. 401 9.' 87.37 612 9. 437 6. I 92.09 GS9 6. 418 7. I 79.27 516 19. :m 10. I 101. 72 735 2. 263 30. I 94.32 581 4. 2B4 es. I 88.0C 618 8. 296 24. I 79.94 538 15. 31B 21. I 213.31 339 31. 453 5. I NT 0 37. 329 1 B. I GS.99 404 23. 325 19. I 69.02 430 21. 466 3.' 67.57 415 22. 331 17. I 85.09P 5n 14. 276 26. I 60.B1P 360 27. 365 II. I 210.21 366 26. 3s2 14. I 84.31 535 17. 263 30. I 210.21 337 32. 276 26. I 60.57P 357 2B. 344 15. I

304 22. I

o 37. I

31920. I

3lI2 23. ' 364 1::. I

337 16. I

IJ6 36. I

B5.54 199.3-70.79

21e.21 79.73 72.19P 86.48 B3.0GP

594 II. 320 35. H720. 337 32. 53b 16. 317 es. 603 18. 527 IB.

201 34. I 210.2* 337 32. 2GB 29. I 210.21 344 30. 276 26. I 203. 4f 37B 24. 2G3 30. I 81.11 SS0 13. 135 35.' 24.2f 45 36. c04 33. ' 220. 9t 354 29.

1397 1. I 93.71 1000 I. 2397 I. 1831 6. I 77. 93 777 10. 18@8 6. 1250 2. I 84. GG S58 4. 2108 3. 1003 8. 74.17 716 16. 1719 18. 10"~ S.' S4.36 854 5. 1945 4. 1813 7.' 76.55 7'55 II. 17GB 9. 1096 4.' 76.21 749 12. 1845 5. 93~ 12.' 83.52 848 6. 1774 7.

IJ29 3. I 92.59 9B2 2. 2111 2. 944 9. I BI.19 829 7. 1773 B. 902 13.' 79.B7 8ilB 8. 1710 II. B34 lB.' 78. es 782 9. 1616 13. GS7 24. I 74.61 712 17. 1369 22. 453 35.' 92.21 977 3. 1430 19. 733 22. I 71.14 6GB 19. 1401 20. 755 20. I 75.36 735 13. 1490 18. BSI 15. I 74.35 719 15. 1680 14. 875 16. I 6'3.23 637 23. 1515 17. 6362B. I 52.95 S122B. 114B2B. 731 23. I 78.41 P 552 22. 1383 21. 8B7 14. I 74.63 657 21. 1544 16. 600 32. I 70.52 GS8 20. 1258 23. 633 29. I 264.61 404 31. 1837 31. 938 11. I 76.94P 711 IB. 164912. 624 30. I 74.0GP 61S 24. 1239 24. 447 36. I 65.52 578 26. 1025 32. GSG 25. I 65. 61 579 es. 1235 es. 838 17. I 75.i7 732 14. 1570 IS. 741 21. I 57.25 446 29. IIS7 26. '340 10. I 0. el 0 37. 9~ 35. ~3 27. I 272.71 359 33. IN2 33. 538 34. I ~9. 13 412 30. 9SIl 34. 612 3l.' 63.38 SG4 27. 1176 27. G54 26. ' 264.6* 484 31. 1058 30. 813 19. ' 234.81 309 35. 1122 29. 180 37. I 217.81 331 34. 511 37. s58 33. ' 9.41 12 36. 578 36.

REPUBLIŠKO JADRALSKO lereru, 17

DAN: ~ Razd:37B. km

komisija pa je plesala s filmi in merjenjem lokacij pristankov, za izdajo biltena in končnih rezultatov.

II. maj

Kot običajno po končanih tekmova­njih, lepo vreme za dobro tekmovanje in določitev discipline. Ob II. razglasitev rezultatov in podelitev pokalov ter me­dalj in nato v trenutku prazno letališče .

Iz tabele rezultatov za vseh šest tekmo­valnih dni, kije urejena na končni skupni rezultat, je lahko ugotoviti za vsak tekmovalni dan hitrost, ali preleteno raz­daljo, dnevno uvrstitev ln uvrstitev v seštevku opravljenih disciplin. Podatek o doseženih hitrostih, ali razdaljah je stvaren , točke pa so obračunane s faktorjem izenačevanja jadralnih letal , odštete pa so tudi kazenske točke.

STANE BIZILJ

DAN: 5 Razd:l56 kil DAN: 6 Razd:I95. kil

Najboijii trije (štirje!) od leve proti desni Kolarič (2. mesto). Šimenc in Thaler s sinom (Vse fotografije: S. BizilJ)

I Hitr. DN!V. Sklical I Hitr. Dr.ev. SkUDa) I Hitr. Dnev. SkUDaI Mesto IIIe Teki. iz Letalo lndx! št. I Razd.' olasaa_ olasMa I Razd.1 olasaa olasaa I Razd.1 DIas.. olas ..

! ---------------------------- ! - ------------------------- ! --------------------------- - -- ---- ----------------------- ! . I 221. 61 ! 221. 61

285.81 ! 238.~'

I 1~.6' I 211. ~I

162.0' I 28~.61

I 1~3.6'

162.e· I 169.2f I 162.01 I 162. el I 169.2' I 162.elp I 162. ef I 16S.2'P I 1~3.6'

I 162.01 I 169.2' I 1~3.6f

I 169.21 I 162.0' I 143.6' I 162.01 I 162.0f I 162.01

24. el I 162.0tP I 162.e-I 143.61 , 162.~'

37. el 7S.2' Il. el

52.~' 8.01

S3\l 3. 3227 1. ' M6 2. 2654 3. ' 767 s. 2875 2. I

S79 l. 2598 5. I

616 22. 256z 7. I

807 4. 2575 6. ' 61B 13. 2~63 9. ' 766 6. 2540 S. I

53S Je. ~9 4. I

61S 13. 2391 10. I

~6 III. 23S6 II. I

61S 13. 2234 12. ' 612 23. 19BI 21. I

633 12. 2863 17. ' 600 24. 2001 28. ' 61S 13. 21eB 15. ' 55B 26. 2158 14. ' 548 27. 2863 17. I

717 7. IB65 23. I

701 9. 2084 16. ' 518 31. 2062 19. ' 6-\6 le.- 1904 22. ' 717 7. 1~.,4 27. I

548 27. 2197 13. I

61e 13. 1857 24. ' 618 13. 1643 29. ' 61S 13. 1853 25. ' 95 35. 1665 2S. I

~4 25. 1761 26. I

618 13. 1558 31. I

548 27. 1550 32. ' 618 13. 1568 Je. I

144 34. 1320 34. ' 3-\6 32. 1404 33. I

836. 1122 35. ' 232 33. 7 ~3 36. I

Il 36. ~0 37. '

129.11 129.1' 129.11 189.31 129.11 189.31 123.01 97.2' M.el

123.0' 8. el

97.6' 121. It 129.11 129.11 109.31 97.6'

129. It S~. S. 0.0' 8~.el

97.6-84.81 0.0'

109.41 129.11 126. s.p 106.3' S4.S1

129.1' 129.11 66.91 S4.S-13.S1

129.lf 91. 71

115.1'

279 B. 285 I. 279 8. Z~I 17. 279 e. Z41 17. 271 12. 21828. 183 31. Z71 12.

835. 215 25-264 15. 219 S. 285 1. 241 17. 21S 25. 285 1. 217 23.

e 35. m 32. 21525. 217 23.

Il 35. 241 17. 2S5 1. 265 14. m21. IS7 311. 2S5 1. 285 I. 147 33. 191 29. 35 34.

285 1. 23~ 21. ~ 16.

3506 I. 2939 3. 3154 2. 2839 5. 2841 4. 2816 7. I

2734 9. 275e S. 2832 6. ! 2662 18. I

23S6 13. 2~9 11. I

2245 IB. ' 2342 16. I

2286 17. ' 23~9 14. 2373 12. ' 2348 15. I

2082 25. I

2084 2~. I

2239 19. I

2119 21 •. ' 1971 26. I

2197 20. ' 2e98 23. I

1928 28. I

211S 22. I

1899 29. ' 1948 27. I

1M3 311. I

1835 31. ' 1715 32. I

1511 33. ' 1~39 34. I

1407 35. ' 977 36. I

82~ 37. '

67.58 168.1' ~5.el

163.51 163.5' 143.31 168.11 121.31 65.6'

143.31 163.51 45.0'

160.9IP 65.61 92.2' ~5.01

26. SI 26.81

116.51 116.5' 26.S' 65.6-

116.51 NT 49.9'

143.3' NT 88.4' 26.S' 26.B' 0.01

26.8' 4. B'

26. S-26.S' 0.e-

26.81

344 l. 3858 1. Silll?nc Ive, A9 lU DG-3Il0 104' 302 2. 3241 2. Kolarič IQor 89 PtuJ DG-100 le2 I

79 23. 3233 3. Thaler Miha JIIT ILC DG-3Il0 184 I

294 4. 3133 ~. Brodnik Branko B5 lU D6-I~ 1~2! 288 6. 3129 S. Cerir. TON! E3 ILC 00-300 104! 258 8. Je74 6. Pristavec Bo~t Jan .7 ILC 00-100 102' 302 2. Je36 7. Berpinc TOIaž 89 Ce!. st.rir. 102 I

21~ 14. 29&4 B. Peoerke. Franc CE t:l!1. 00-300 184' 116 IS. 29~8 S. Starovič VOJKo CP Ole 00-300 104' 258 8. 2928 10. ROjnik CrtOClir lX t:l!l. 06-100 1~2 !

294 4. 2658 II. Medič i'lar,lar. 14 l .lb. 06-108 102! 81 21. 2538 12. VrW~ Ivan 73 Mrb. cirr.75 102 !

269 7. 2514 13. Verdev Jože II Vel. cirr.17 103 ! 116 18. 2458 14. Stariha Janez 52 L)b. OO-~ "4 ' 166 15. 2452 IS. Kl'a.berper Janez BE. MSo. OG-IN 102 I

SI 21. 2438 16. Poq!aJer, JaN!: S7 Cel. st. cir. 102 ' 48 25. 2421 17. Cestrdk Mileno le ptU,I OG-IN 102 I

48 25. 2396 18. "ithar.s ~Qust 72 KAS )antar 102! 243 II. 2325 19. Perše Boris 33 KAS 8-4 88 ' 22713. 231128. Debevc Her ... n CI L)b. cl.lib. 94' ~5 32. 22M 21. Ker~ič Jože 95 Vrh. IIOSD. 10B '

IIB 17. 2237 22. A.brožič Leooold 71 PtuJ Jantar 102' 243 Il. 2214 23. Pečolar ~irar, 12 KAS 8-4 se '

o 34. 2197 24. Petek Sa~o 7B L)b. cirr.7S 102 I

90 28. 2188 2S. Vrane Riko 3B Mrb. )ar,tar 102 I

258 8. 2186 26. l'Iaraž Al~ GI r«3o. 06-101 102' e 34. 21lB 27. Skalicki M.lr)an 93 Cel. st.eir. 102 I

159 16. 2058 213. Vovk &o~t )an 97 LJb. cirr.75 102 ' 48 25. 1996 29. Cas Ilr.drel 5$ KAS OG-101 102 ' 48 25. lB91 311. Pfeifer VladiMir 56 MSo. OG-101 le2' e 3~. 1835 31. Simenc-JeriJl Jar.a E2 AlC 00-108 102'

4S 25. 1763 32. Soacaoan Aleks. 41 r«3o. )antar le2 ' 933. 1520 33. Medved Alo.12 35 KAS astir 100 I

56 24. 1495 34. Naootnik Jože ~ 'k!. B-4 BB ! 48 25. 1455 35. Pu~rl.lak Errll'st B0 Mrb •. lantar 102 I

e 34. 977 36. Plešnar Mirar, 59 Ajd. [l-4 SB I

48 25. 872 37. Kral ,l Darke, JII9 Mrb. DG-108 102 '

Osem izstrelitev na leto

Dru žba Aria nespa­ce, ki se uk varja s ko mercia li zac ijo evro­pske ra kete Aria ne, nudi stranka m, ki so izstrelit ev svojih sa te­litov s pomočjo ame­ri škega veso ljskega le­tala predvidele za leti 1987 in 1988, osem izstrelit venih progra­mov. Družba načrtuj e izstrelit ev braz il skega umetnega satelita Bra­s ilsat in ameri škega G­Star. Po k g tega ima v. načrtu še izs trelitve 29 drugih sa telitov. kar naj bi j i pri nes lo 8,6 milija rde fra nkov ( več

kot 1.2 mil ijarde dolar­jev ). Ar ia nespace si bo klju b zamudam priza­deval a izpolniti pla n o osmih izs trelit vah na kto.

512

A-A

51.1

Ali so zmaji na koncu svojih zmogljivosti? Prvi zmaji , standard ni Rogallo zmaj i. so

imeli glede na današnje, precej slabe sposob­nosti . Za radi svoje "d elta« o blike so imeli vit­kost kril a o krog 3. Njihova finesaje bil a o krog 4, najma njše padanje pa malo čez 2 misec. Če pogledamo sodobne zmaje, opazimo ve­

lik na predek. Največj a fin esa je že malo čez 10 (čepra v prospekt i navajajo bo lj optimisti čn e poda tke), najmanjše pada nje pa pod Im/sec.

Na ka kšen način je lahko prišlo do takšnega izbo ljšanja sposobnosti zmajev?

Vsi vemo, da je finesa razmerj e med koefi ­ciento m vzgona in koeficientom upora.

F

kjer je: F - finesa Cy - koefi cient vzgona Cx - koefi cient upo ra

Najma njše, a li pa katero koli drugo pa­da nje, pa lahko i z računamo iz fo rmul e:

W = kj er je: W - padanje (m isec)

V

F

V - hitrost letenja (misec) F - fin esa pri trenut ni hitros ti letenja.

Iz teh dveh formul se takoj vid i, da lahko fineso povečamo, če zmanjšamo koeficient upora . Ko pa imamo potem večjo fin eso pa se nam pri isti hitros ti letenja zmanjša padanje. To po meni , d a se polara hitros ti v po larnem diagramu premakne navzgor.

Na ka kšen n ačin pa bi la hko zmanjšali upor zmaja? Najprej mo ramo vedeti , kateri upori sestavljajo celo tni upo r zmaja :

- upo r piio la - upo r vseh, zračnemu to ku izpostav lje-

nih cevi , žic in drugih štrl ečih detajlov upor trenja

- profilni upor - inducirani upo r Najve čji delež pri teh uporih imata pilo tov

in inducirani upor. Vsi drugi upo ri so vel iko manjši in nanje lahko vpliva mo Ic v ma njši meri . Zato niso tisti zmaji , ki imajo profil irane tri anglje in ja mbore, sko raj, a li pa č i s t o n ič boljši od tistih z navadnimi (okrogli presek). Le ma lo več se pozna pri tistih zmajih , katerih jad ro je iz Mylarj a, ki za radi svoje gl adkos ti zmanjša upo r trenja in izbo ljša . cirkulac ijo o krog kril a. Največji uspeh dosežemo, če se lo timo

pilo to vega in induciranega upora. Najbolj pra kt iče n pas do sedaj je ko ko n (ka pljica). Ker je zelo aerodinamične oblike, ze lo zma­njša upor pilo ta, seveda pa mora biti ka r naj­bolj obrnjen v smeri letenja.

Sedaj pa preidimo na inducirani upo r. za katerega se formula glasi:

C xi (1 + 6)

Kjer je: Cxi - koefici ent inducira nega upo ra Cy - koefi cient vzgona A - vitkost kril a 6 - faktor, ki zavisi od o blik e kril a

Pri zmaju glede zmanjša nja ind uci ranega upora lahko storimo le to, da povečamo vit­kos t. Formula sicer na kazuje, da bi bilo dobro zmanjšati koe ficient vzgona. vendar bi to po-

ZMAJARSTVO

veča l o hitrost letenja , s tem pa tudi težave pri štartu in pristanku .

Menim, da je zato edina možnost , da po­večamo sposobnos ti zm ajev, s povečanjem vitkosti kril a . To bo povz ročil o, da bo večja !inesa, večja finesa pa bo zma njšala padanje.

Toda za kaj ko nstrukto rji zmajev ne dajo zmajem večje vitkosti? Če želimo imeti pri isti površi ni krila večjo

vitkost, mo ramo poveča ti raz petino . Z večjo razpetino pa se pričn ej o težave pri krmarjenju zmaja po nagibu. Seveda so s i ko nstrukto rji izmis lili razli čn e način e, ka ko to težavo p ri kr­marjenju zma njša ti (French connection), ven­dar tudi to ne zadošča za razpone kril nad II m. Zaradi tega zmaji tudi ne bodo imeli vit­kos ti večje od 7 ali 8. vse do tl ej , dokler ne bodo iznašli nekega prepros tega. a učinko­vitega n ač in a za krmarjenje nagiba. To pa naj ne bi po menilo upo ra be aerodinam i č nih kr­mil. t emveč iz klju čn o krmarjenje s pomočjo premikanja t ež i šča pilo ta . glede na prij em a­li šče vzgo na.

Trenutno so si vs i zmaji (najboljši) ze lo ena­ki v sposobnos tih. Za nimi vo bo. ko bo J o ko nstruktcrji prebrodili tcžave v upravlji vos ti pri vel ikih razpo nih in bos ta rinesa in prodorn os t zmajev skokovito na ras tli.

Ker tudi mene zelo zani ma re~ itev problem a prečne upravlji vos ti zmaja. bo m v naslednjih vrsticah o pisal mojo idejo . Odločil sem se za ve liko vitkost krila in us­

trezno ve lik razpon kril a. S tem bi dobil prodornega. vendar .. trdn ega« zmaja. Vpra­šanje o kretnosti o krog vzdo lžne os i pa sem rešil ko t prikazuje s I. I. (vse slik e so ri sane pre­tirano za to , da sem po uda ril za kaj pravza­prav gre). Pri .. no rmalnih « zmajih se v zavoj u platno enega krila opusti. nasprotno krilo pa se za tegne. Na o pu~če ni strani kril a dobijo preseki manj~ i vpadni ko t in za to je na tej str a­ni manj vzgon a . Us tvari se mom ent. ki nagne zmaja na krilo, ki ima manj vzgona .

Pri moji va rianti pa bi bila leva in desna polovica krila vsaka zase ena ce lo ta . Obe

~e'l419

po lovic i bi bili do skraj nost i na peti , da bi bil po vsem krilu čim bolj enak vpadni kot. K te­mu bi pomagala tudi notra nja konstrukcija (glej sI. 2), ker bi se r ebra nas lanja la na cevi 2 in 4. Proti ko ncu pa bi se kril o zvilo za 10° ka r bi s pomočjo .. S« p rofil a v Ko renu zadošča lo

za avtostabilnost. Pilo t bi bil na zmaja o bešen (glej s I. 4) na

posebno kinema tiko. Ko se prest av lj a pilot levo a li desno o b trianglju , premika tudi t očko svojega vpe t ja, s tem pa preko vi li c premika levo in desno cev (glej 51. 2) št 4. Če pogledamo centralni sklep na s I. 4 vidimo. da se leva in de­sna cev ne gi bljeta ena komerno. Na s I. 3 se vi­d i, da je gib navzno ter »b« ved no večj i ko t je gib .. a« navzven. T o pa pomen i. da bi se eno krilo malo bo lj za tegnilo. nasprotn o pa bi se precej popustilo. Tako bi prišlo do giba nja. ki ga prikazuje slika 1. Vpetj e pil ota je za ­mišljeno tudi tako, da je vpetj e pilo ta v smeri na prej - na zaj ni žje od aerodi n ami č n ega centra za to. da bi dobil dušeno gibanje zmaja po višini. V smeri levo - desno pa pilot visi na H arry-co. vpet ju , ki prestavi vpetje pilo ta nad aerodina mični cent er zmaja . Tudi s tem bi po­večal prečno uprav ljivost. Venda r pa bi kljub tem u dal krilu .. V .. lo m , da bi krilo ved no imelo tendenco k izravna vanju v vodoravni po ložaj. T o bi bilo v grobe m vse o moj i rešitvi pr ečn e uprav ljivost i pri nadaljnjem razvoju zmajev.

Vse štiri slike so risane brez merila. Če bi koga zanimalo (mo rebitni samograditelji) še kaj več. mo ram povedat i. da ima razde lane že vse detajl e in propo rcije kin ematike za vpetje pilota. Seveda ne na meravam zgraditi takega zmaja . to pa zato ker so za izdelavo jadra potrebne izk ušnje. Pa tudi za to ker bi bilo tr L~ ba upo rabiti kva litctnccev i in žice. ki pajihje mogoče dobiti samo v tujini .

MITJ A SE RŠEN

K~'L,420 .

Uspešno za Swissair

Švicarska letalska družba Swissair je us­pešno zaključila leto 1985, saj je prepeljala 7,3 milijona potnikov (263.000 več kot v letu 1984), temu primerno pa se je povečal t ud i zaslužek.

Najboljše leto Ameriška družba

Boeing je lansko po­slovno leto označila

kot eno izmed najbolj uspešnih, sajje sklenila pogodbe za dobavo 390 letal v skupni vred­nosti okrog 14,9 mili­jard dolarjev. Kot pra­vijo v tej firmi , je bilo lansko poslovno leto doslej najbolj uspešno po finančnem učinku, medtem ko je bilo po številu prodanih letal najplodnejše, odkar družba obstaja. Re­kordno prodajo - 471 letal pa so dosegli 1. 1978.

Najbolje so pri tej firmi lani prodajali le­talo Boeing 737 - pro­dali so jih 282 in le 30 prodanih letal ni bilo iz te serije. Prodaja 252 letal pomeni hkrati tu­di rekord pri enoletni prodaji enega tipa pot­niških letal.

(JAT)

TURIZEM IN MI

Zakaj nekateri kar »spijo« 7 V Alpskem letalskem centru Lesce­

Bled si že mnogo let prizadevamo, da bi dejavnosti centra, poleg že tradicional­nih in zelo afirmiranih panoramskih poletov nad Bledom, Bohinjem in Tri­glavom, razširili še na druge možnosti nudenja letalskih uslug tujim turistom. Ob dejstvu, da je v deželah zahodne Evrope na desetine tisočev jadralnih pilotov in jadralnih letal, je zelo obetaj­oča dejavnost nudenja letalskih uslug tu­jim jadralnim pilotom, ki bi k nam priha­jali na počitnice in letenje s svojimi jad­rainimi letali . Zakon o zračni plovbi in njegovi podzakonski predpisi v preteklo­sti niso omogočali najboljših pogojev za tovrstno dejavnost. Ob tem, da v zadnjih letih v našem turističnem gospodarstvu vse bolj poudarjajo pomembnost ak­tivnega počitnikovanja, so se tudi na področju športnega letalstva bistveno popravile možnosti za vključevanje športnega letalstva v turistično ponudbo Jugoslavije.

Tako smo v našem centru ob pomoči pristojnih republiških upravnih organov, zlasti Republiškega komiteja za promet in zveze in ob razumevanju in soglasju pristojnih zveznih organov izposlovali bistveno večji zračni prostor, v katerem zdaj lahko letijo tuja jadralna letala in piloti. Na ta način šele zdaj naša ponud­ba za letenje pri nas postaja zanimiva in sprejemljiva. Pri propagiranju te de­javnosti v tujini in pomoči pri pridobiva­nju potrebnih soglasij je ALe Lesce nu­dil veliko pomoč Jugoslovanski turisti­čni urad v Zurichu, ki ima tudi velike zasluge, da je skoraj ves severni del SR Slovenije danes odprt za letenje tujih jad­ralnih letal in pilotov . Na pobudo tega biroja, posebej njegovega vodje Ivana Martelanca , sodelovanju DO KOMPAS JUGOSLA VIJ A-Poslovalnice Bled in v naši organizaciji je bil letos že tretjič or­ganiziran in uspešno izveden »počitniški jadralni tabor Lesce«, katerega se je udel­ežilo prek 20 pilotov z 12jadralnimi leta­li. Tabor je trajal od 26. aprila do 10. ma­ja letos.

Posebej za to skupino švicarskih jad­ralnih pilotov nam je letos že drugič us­pelo dobiti dovoljenje za poskusno prele­tanje jugoslovansko-avstrijske meje na področju mednarodnega koridorja Jese­nice-TELSI. S tem dovoljenjem je bilo omogočeno letenje, oz. preleti v avstrij­ski in švicarski del Alp, česar pa nam letos že drugič zaradi neustreznih meteoroloških pogojev ni bilo mogoče s pridom izkoristiti. Letenje čez mejo proti

zahodu smo zaradi slabih vremenskih ' pogojev le dvakrat planirali, pri čemer je najboljšemu uspel prelet do Lienza v vzhodnih Tirolah, s povratkom v Lesce. Vsekakor tovrstno letenje na področju Alp nudi pogoje za izredno odlične športne dosežke, poleg tega pa tudi posebne užitke v letu.

V času bivanja švicarskih jadralnih pilotov na Bledu, je njihov vodja g. Alfred Herbert za časopis DELO izjavil naslednje : »Bolje ne bi moglo biti . Zelo smo zadovoljni s storitvami na letališču, s hotelom GOLF na Bledu, kjer prebi­vamo, s prijateljskim odnosom, s kate­rim smo sprejeti. Nekateri so tu že tretjič. Pravijo, da so Lesce zanje postale drugo domovinsko letališče«. V nadaljevanjuje g. Herbert dejal: »Delo na l etališču je profesionalno vodeno . Težko bi rekel, kakšno kritično besedo. Morda bi le predlagal , da bi izboljšali radijske zveze. Samo letališče je izredno posrečena izho­diščna točka za prelete proti zahodu, zlasti zato, ker se vsi gorski masivi v glavnem raztezajo od vzhoda proti zaho­du in so zato možni preleti tja do Zuricha in nazaj. Zato bomo še prišli in smo se tu­di odločili, da bodo Lesce postale naš stalni počitniški tabor, pri čemer je pomembno, da se preletanje državne !)1eje uredi tako, kot je to urejeno med Svico, Avstrijo, Francijo, ZR Nemčijo in Italijo. Za afirmacijo letališča je pomem­bno tudi to, da so iz tega centra doma tu­di odlični jadralni piloti-tekmovalci, taki kot je na primer Ivo Šimenc, jadralec svetovnega formata. Tabor pa seveda ne more biti na vsakem letališču . Samo leta­Iiščeje za to premalo. Zelo pomembno je, da so v bližini razviti turistični centri . To pa Lesce z Bledom imajo. Poleg letenjaje tu vse drugo takoj pri roki . Od hribov, golfa, do kazina«. Na koncu pa je posebej poudarit, da je z odprtjem meje za tovrstno letenje bilo dokazano, da Jugoslavija ima posluh do pobud sodobnega turizma.

Poleg te organizirane skupine švicar­skih letalcev pa letos v Lescah priča­kujemo še večje število pilotov iz ZR Ne­mčije . Za zdaj je za julij-avgust prijavlje­nih že prek 60 jadralnih pilotov z 38 jadralnimi letali . Seveda ti piloti ne bodo prišli na Bled sami, pač pa s čl ani svojih družin, kar je tudi pomemben faktor, še večji paje ta, da tovrstni turisti ostanejo v kraju bivanja 2-4 tedne. Vse to je seveda zelo vzpodbudno za delo na razvoju te

(nadaljevanje na 21. strani KRIL)

TURIZEM IN MI

(nadaljevanje z 20 . • tranl KRIL)

Zakaj nekateri kar »spijo«? dejavnosti v bodoče, saj se ob podpori tu­rističnih delovnih organizacij in drugih činiteljev lahko razvije v dejavnost z vid­nimi učinki v turizmu in naših organiza­cijah.

Vsekakor je verjetno res, da s tem v na­šem centru krčimo pot neki novi obliki turistične dejavnosti, ki je verjetno zelo podobna poti nautičnega turizma na njegovem začetku, ki je tudi imel probleme in pomisleke odgovornih in v zakonodaji . Zato si bomo v bodoče prizadevali pridobiti še več zračnega prostora za te namene, posebej pa si bomo prizadevali, da bi že do prihodnje­ga leta prišlo do podpisa meddržavnega sporazuma med Avstrijo in Jugoslavijo o odprtju mednarodnega zračnega korido­rja Jesenice-TELSI, tudi za prelete jad­ralnih letal. Predlog tega sporazuma je že od lani pripravljen in usoglašen z vsemi pristojnimi republiškimi upravnimi or­gani in zdaj čaka na soglasje in realizacijo v pristojnih zveznih organih. . Žal je pri tem treba ugotoviti, da se v

teh zadevah od vseh letalskih organiza­cij Slovenije ALC le ·sam prizadeva za ureditev teh zadev. Že leta 1984 je bila us­pešno zaključena akcija za odpiranje športnih letališč Slovenije za tuja športno­turistična letala, kijo je vodil in koordini­ral Republiški komite za promet in zveze z ostalimi pristojnimi republiškimi in zveznimi upravnimi organi. Na tej podla­gi je Zvezna uprava za kontrolo letenja leta 1984 izdala posebno Navodilo (pred­pis), s katerim je urejeno letenje tujih motornih in jadralnih letal ter he­likopterjev, namenjenih za šport in tu­rizem izven kontroliranega zračnega prostora in na letališča, ki niso odprta zl;l mednarodni letalski promet; V preteklo­sti je bila ta problematika mnogokrat predmet razprav na raznih sestankih or­ganov ZLOS in celo skupščini ZLOS, češ, kaj vse bi na tem področju lahko ko­ristnega storili za nas same in turizem na­sploh. Sedaj, ko so te možnosti dane paje ALC Lesce poleg Aerokluba Celje, edini , ki je ta predpis uporabil in si za svoje leta­lišče pridobil takšen status. Ker pa vsi drugi na tem področju »spijo«, je zaradi tega tudi ALC Lesce omejen v svojem delovanju, ker je letenje tujih letal možno le med letališči, ki so si takšen status pridobila. Zato je nujno, da si v skladu s tem predpisom takšen status pridobijo vsaj še letališča Slovenj Gradec, Murska Sobota in Bovec.

FRANCE PRIMOŽIČ

,1 1 ,inles ,1 ' I

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : (061)861 ·411

rce'L421

1novak okna kombivak okna okna spolkill gibljiva pol1ma , notranja vrata vhodna vrata garažna vrata .lamelirani profili lamelirane ploiče

Zanimiv pogled na vzletno-pristjalno stezo letaliAča Mora. Pada­vine, ki jih je prinesla kratkotrajna ploha so v trenutku izhlapele in stvor Ile nizek stratus, ki je prav tako hitro izginil. (Foto: Janko Mesec)

Nesreče helikopterjev

Pri vasi SwalclilTe severno od Oxforda je strmoglavil helikopter tipa squirrel. v katerem je bilo pet ljudi - kot domnevajo. gre za ne­ko družino.

Helikopter ameriške vojne morjarice je str· moglavil na pristajalno ploščad letalonosilke America . ki je bila zasidrana severno od Siracu7e na Siciliji. Ra­njenih je bilo več ljudi.

Helikopter. v kate­rem so bili televizijski snemalci. ki so spre­mljali kolesarsko dirko po Baskiji. seje zrušil in vžgal. Pri tem seje eden od potnikov smrtno ponesrečil. dva p ~l sta bila ranjena. Domne­vajo, da ~e je helikopter zapletel v žice daljno­voda.

V dneh pred prvim majem sem zahva­ljujoč se brniški poslovalnici J AT imel izredno priložnost, da sem obiskal glavno mesto Španije Madrid in njegovo okolico.

Petdnevni potep sem izkoristil tudi zato, da sem poiskal vodjo španske re­prezentance v jadralnem letenju gospoda Jaimea Julvea, s katerim sem navezal dobre stike na zadnjem svetovnem prvenstvu lani vRietiju.

Zelo ljubeznjivo me je sprejel inje mojo željo, da bi si rad ogledal njihov jadralni center tudi izpolnil. Dogovorila sva se za naslednji dan za. celodnevni izlet po planoti centralne Spanije in prišel je ob dogovorjenem času še v spremstvu predsednika njihovega aerokljuba (Ae­roklub se imenuje Real Aero Club de Toledo in njihov znak vidimo na nalepki) Ln enega najboljših jadral nih pilotov v Spaniji Antonia Martineza . Značilnost njihovega aerokluba je to , da se ukvarja izključno z jadralnim letenjem. Šteje dvesto i;Janov inje najmočnejši tovrstni klub v Spaniji. Cl an njihovega kluba je tudi Alvaro de Orleans. ki je bratranec španskega kralja in se je prvič pojavil že na svetovnem prvenstvu v Avstraliji pred 12 leti. sicer pa živi v Monacu. leti pa po večini vRietiju.

Aeroklubi, ki se podobno kot njihov ukvarjajo predvsem .• ali izključno z jad­ralnim letenjem so v Spaniji še trije. ki so vsi manjši, venem izmed njih (imesem na žalost pozabil) pa precejšen dcl letne sezone preživi tudi trenutno najboljši pilot na svetu 1 ngo Renner. kot inšt­ruktor za bolj premožne letenja željne učence. Ker je bilo v avtomobilu še dovolj prostora. se nam je pridružil tudi moj kolega iz brniške meteorološke službe Janko Mesec. s katerim sva skupaj potovala.

Prvi cilj naše poti je bilo madridsko le­tališče za generalno aviacijo. Leži na obrobju mesta , je zelo lepo urejeno. z vsemi pripadajočimi službami. v nepo­sredni bližini pa se nahaja vojaško leta­lišče z enotami NATO pakta.

KAKO JE NA TUJEM

Pirotehnična vrata

Raziskovalci agenci­je NASA v ZDA meni­jo, da bi bilo z novim sistemo m za odpiranje letalskih vrat v primeru nesreče mogoče rešiti veliko število življenj. V ta namen predlagajo sistem .. pirotehnične­ga« , torej avtomatske­ga odpira nja letalskih vrat.

(JAT)

Nato smo se odpravili na njihovo leta­lišče , ki leži v kraju Mora, dobrih 100 km oddaljenem od Madrida. ~ot nas je vodi­la prek planote centralne Spanije (višina od 600 do 700 m nad morjem), prek pok­rajine Mancha, znane iz Cervantesovih romanov, kot domovina njegovega juna­ka Don Kihota .

Gostitelj nas je peljal po stranskih poteh, da bi videli čimveč zanimivih krajev. Pokrajina, za katero je značilno kontinentaino podnebje, je zanimiva, gričevnata in predvsem povsem obdela­na. Poglavitni kulturi sta vinska trta, kije zaradi suhih poletij precej nižja od naših sort in oljke, ki jih zasledimo na ogrom­nih površinah. Zelo malo površinje zase­janih z ostalimi kulturami - žitom, ko­ruzo itd. pa tudi njiv z zelenjavo in povr­tninami skorajda nismo zasledili . Naj­bolj zanimivo je bilo to, da praktično nismo srečali žive duše, ne na cesti, ne na polju tako, da sem se včasih vpraševal : "le kdo vse to obdeluje in kdaj!?«

Naselja ob cesti so redka, majhna in strnjena in nehote se vprašaš, kako jim uspe imeti vse obdelano ob tako majhni poseljenosti. Kraj Mora, na katerega

"refl" 23

obrobju je njihovo športno letališče, ima komaj dobrih 1000 prebivalcev. Zani­mivo je to, da je v kraju samo en pilot, član aerokluba, vsi ostali so iz Madrida in se vozijo vsak weekend v Moro in na­zaj. Stanujejo v prijetnem gostišču, kjer so že skorajda družinski člani, po zelo ugodnih cenah.

Na letališču imajo dve travnati stezi v smeri sever - jug in vzhod - zahod ta­ko, da lahko letijo pri vseh vetrovih . Ne­daleč od letališča je tudi hrib - njihova »padina«, sicer pa je odlično izhod'išče za prelete.

Poleg lepo urejene in vzdrževane up­ravne stavbe imajo še dva hangarja s pri­bližno 30 jadralnimi letali . Za vleko up­orabljajo vitlo in letali Cessna 150 in Piper Super Cub.

Za šolanje uporabljajo Blanike, enega imajo celo z zunaj pritrjen im motorjem in Kalifa (Capronni) in Twin Astir. Enosedežna letala so vseh tipov in le­tnikov, prevladujejo pa Pirat, Grob III, Cirrus st., seveda pa letijo tudi še lesena letala. Njihovo najboljše letalo je ASW 20 C, na katerem leti že prej omenjeni AI­varo, ki pa je sam lastnik še dveh jadral­nih letal. Pokazali so nama vse prostore

Na zemljevidu je področje naAega potovanja. LetaliAčl Mora ln Ocana v provinci Toledo sta posebej označeni

Avtor prispevka s ipansklm kolegom Julve Jaimejem pred piratom, zadaj blanik z motornim pogonom (Foto: Janko Mesec)

Septembra naj bi z ameriškega letala izstrelili indijski satelit

Septembra naj bi iz ameriškega veso ljs­kega leta la izstrelili indijski sa telit Isa t L­C, je po vrnitvi iz ZD A izjav il predsed­nik indijske komi sije za razisk ovanje ves­o lj a prof. Rao. Prista­vil je, da tregad ija Cha llengerja ve rjetn o ne bo vpli va la na izs trelitev ind ijskega satelita . N ASA je od­ložila prve tri polete veso ljskih leta l, ki jih je n ač rtova l a za leto­šnjo pomlad, pri ča ­kujejo pa, da se bo program izs treli tev nada lj eval že julija .

(PTI)

in tudi klubski , kj er imajo spominke z vsega sveta. Tam je poseben prosto r na­šla tudi naša značka in na lepka , ki j im je bil a izredno všeč.

Po kosilu v domači gostilni smo se us­tavili še pri edinem pilo tu iz More. Lju­beznivo nas je povabil na kavico in nato smo v krogu nj egove številne družin e (prisotni so bili vs i, od sta rih staršev do doj en čka ) preizkus ili do bro domačo kapljico.

D o mov smo se vrača li po drugi po ti in smo se spotoma ustavili še v mestu Oca­na , kj er imajo center za šola nje jadra lnih pilo tov. Mesto Ocana je zna no po do bro zastraženem za po ru , kj er imajo za prt e predvsem teroriste iz sepa ri s tičn e ba­skovske o rga nizacij e ET A . Viso ka ogra­ja z mn ožico stražnih sto lpov, ža rom e­tov, s t rojničnih gn ezd in TV kam er re­sničn o ne dopušča po begov še tako premetenim za porniko m. Let a li šče je zunaj mesta na lepem kra­

ju , ima prav ta ko dve pravo ko tni stezi in vse po trebne st av be za int erna tski tip šo la nj a. Osno vno šola nj e dQ dovo ljenj a za jadra lnega pilo ta je v Spa niji zelo poceni , saj sta ne štirit edens ko šola nje z vse mi stroški (stanova nje, hrana , knjige, predavanja, zdravniški pregledi in letenje) cca 15.000 pezet, ka r v našem dena rju znese 37.000 din. Pri njih o vem povpreč­nem mesečnem dohod ku je ta zn esek več

kot simboličen , saj se g iblj ejo plače od 40.000 do 100.000 pezet (plača in ženirja). Letalski pa rk je podo bno ko t v vseh osta­lih centrih sestavljen iz šolskih leta l Bla­nik, vsa enosedežniki pa sodijo v t. i. klubski raz red in so po večini sta rej ših tipov in letnik o v. - Tudi tu me je presenet il a izredna či st­oča, skrbn ost in red. Na leta lih , ki že dlje niso letela nisem zasledil niti malo pra­hu , ka r zgovorn o do kazuje njihov odn os do letal in letenj a .

Vremenske raz mere so v centra lni Špa­niji za jadra lno letenj e odličn e, saj jih ka­ra kterizira izredn o do lga sezo na - sko­raj 10 mesecev na leto la hk o let ijo, v večj em delu leta so tu izredno visoke baze Cu . Prav v čas u mojega o biska je bil dan za 1000 km prelet pa ga niso niti posebej hvalili. Seveda si mo ra mo za po mniti , da letijo predvse m za ko nec tedna saj j im prek 100 km oddalj enost od l e t a li šča ne omogoča letenj a po delovnem dn evu, ki traj a tja do 17. in čez.

Zanimivo je tudi to , da tu vse reko rde držijo tuj ci. - predvs em Nemci, ki radi za haj ajo v Spa nijo, saj je za nje tu vse zelo poceni.

Na še po tepa nje smo za ključ ili zveče r v Madridu , kj er sem še izpopo lnil moje skromn o zna nje špa n šč in e s stav ko m: •• Dos litros vino tinto, per favor. «

MIRAN F ERLAN

Končno je tudi v našem jeziku izšla pravcata enciklopedija sodobnih letal in helikopterjev. Revija Naša obramba in Smelt sta pred kratkim predstavila knjigo, kakršne pri nas še ni bilo. Knjiga je v velikem formatu natisnjena na naj­boljšem papirju in v bogatem barvnem ti­sku predstavlja 174 sodobnih letal in he­likopterjev . Posvečena je stoletnici rojs­tva Edvarda Rusjana in 75-letnici njegove tragične smrti.

Avtor knjige Jelko Kacin je obdelal športna, šolska , poslovna, potniška in vse vrste današnjih vojaških letal in he­likopterjev. V tujini je podobnih in bolj specializiranih izdaj na pretek, skoraj vsaka interesna skupina lahko izbere posebno knjigo. Naša pa je hkrati na­menjena vrsti strokovnjakov, ki se urijo v vojaških in teritorialnih enotah, koristila bo pri izpopolnjevanju družbene sam­ozaščite, navduševala bo mlade za le­talske poklice, izčrpen priročnik pa bo tudi za samoizobraževanje. Zato tudi je tako pestra in privlačna, sodelavci pa so vložili veliko truda zlasti v letalsko iz­razoslovje, kije med Slovenci navzlic tra­diciji močno zapostavljeno.

Uredništvu Naše obrambe, ki je knjigo izdalo, so pri tem pogumnem projektu pomagali JAT, ADRIA in SMELT, tuje izraze so poslovenili strokovnjaki AD­RIE in ljubljanske strojne fakultete, strokovna recenzenta pa sta bila Stevo Kovačevic, pilot jugoslovanskega vojne­ga letalstva in dr. Vlado Ribarič.

Knjigo je v nakladi 11 .500 izvodov na­tisnila Tiska rna Slovenija, čez mesec dni pa bo natisnjena še srbohrvatska izdaja v 4000 izvodih.

M.M.

1C~'L425

PATENTNA PISARNA LJUBLJANA

Copova 14, Ljubljana Zaradi vedno večjega pomena inventivne

dejavnosti v naši družbi in s tem povečanega obsega dela

vabimo k sodelovanju

diplomiranega inženirja/inženirko strojništva

o za opravljanje del in nalog patentnega inženirja za individualno in kreativno delo p'ri

zastopanju in svetovanju v zadevah s področja zaščite industrijske lastnine doma in

v tujini,

o za nedoločen čas, O z aktivnim znanjem vsaj enega svetovnega

jezika in vsaj enoletnimi delovnimi izkušnjami.

Ce še niste strokovnjak, ki ga potrebujemo, imate pa študijske ambicije, veselje do

raziskovalnega dela na področju ind . lastnine in ste se pripravljeni tako izpopolnjevati v

znanju tujih jezikov, vam nudimo možnost nadaljnjega študija in izobraževanja s

področja ind. lastnine doma in v tujini.

Svojim sodelavcem nudimo stimulatlvnl osebni dohodek in urejeno delovno okolje ter

lahko takoj pomagamo pri reševanju stanovanjskih problemov.

Kandidate prosimo, da pošljejo svoje prijave v roku 15 dni. Informacije po telefonu (061)

217-012.

Borowski AN 20 K

Enosedežno plastično motor­no jadralno letalo AN 20 K je izvedenka iz letala pokojnega švicarskega konstrukterje Al ­berta Neukoma. Fi rma Borov­ski. specializ irana za popravi­la jadralnih letal . je to konst­rukc ijo pog rabila in naprej razvila in dopolnila. Letalo bo ostalo kot dovoljen vzorčni primerek samo v delih (set) .

Mere ln tele: razpetina 13.30 m. dolžina 6.35 m. višina 1.20. površina kril 10.6 m2. teža praznega letala 165 kg . teža v letu 270 kg .

Pogon: KFM 107. 18,4 kW (25 KM)

Zmogljivosti: potovalna hit­rost 115 km/ h. največja hit­rost 170 km. kritična hitrost 54 km/ h. hitrost vzpenja nja 2 mi s. vzletna razdalja 110 m.

Dobavitelj: Borovsk i GmbH . Flugplatz Winzeln . Ob der An 12. 0-7239 Winzeln .

Cena: 22.500 OM in davek. brez motorja.

Hoffmann H-36 DImona

Hoffman H-36 Dimona je plastično dvosedežno motor­no jadralno letalo. ki ga je v Nemčiji razvil Wolf Hoffmann. Gradnja tega letala je do 1. 1984 potekala v Friesachu v Avstriji. kjer so zgrad ili skupno 130 teh letal. Novi lastniki pa so j ih dokončali na Dunaju .

Mere ln tele: razpetina 16 m. dolžina 6.85 m. višina 1.60 m. povrŠina kril 15.2 m2. teža praznega letala 470 kg . mak­simalna teža v letu 740 kg .

Pogon: Limbach L 2000 EB 1. 58 KW (80 KM) .

Zmogljivosti: potovalna hit­rost 180 km/ h. maksimalna hitrost 275 km/ h. krit ična hitrost 72 km/ h. hitrost vzpe­njanja 3.5 mi s. najnižje pro­padanje 0.9 mi s. drsno število 27 . doseg 1.000 km.

Dobavitelj: Hoffmann Aircraft G.mbH . Richard-Neutra Gas­se 5. A-1214. Wien .

Cena: 93.500 OM in davek .

motorna jadralna letala

Brdltschka HB-21 Hobbyllner

Avstrijska firma že nekaj let dobavlja na osnovi motorja izpopolnjeno inačico . HB-21 je dvosedežno motorno jad­ralno letalo s srednje močnim motorjem. sedežema drug za drugim. Inačica z močnejšim motorjem jev Avstriji dovolje­na tudi kot vlečno letalo.

Mere in tele: razpeti na 16.24 m. dolžina 8.10 m. višina 2.60 m. povrŠina kril 19.0 m2. teža praznega letala 510 kg . teža v letu 750 kg.

Pogon: VW-W 1600 G/ 2. 40 kW (54 KM) .

Zmogljivosti: potovalna hit­rost 130 km/ h. maksimalna hitrost 200 km/ h. kritična hitrost 73 km/ h. hitrost vzpe­njanja 2.8 mi s. najmanjše propadanje 1.2 mi s. drsno število 24-26. dolet 700 km. največja viš ina 5000 m.

Dobavitelj: HB-Brditschka GmbH in Co. KG. Dr. A. ­Scharl-Str. 42-46. 4053 Haid.

Cena: 84.285 OM in davek.

Schelbe SF 25 C Falke 2000

Scheibe-Falke je najbolj po­gosto grajeno motorno jad­ralno letalo. saj so jih doslej na svetu izdelali že več kot 2.000. SF 25 C Falke 2000 je najmlajša izpeljanka letala mešane gradnje in ga upora­bljajo zlasti za šolanje in klubske namene.

Mere ln tele: razpetina 15.3 m. dolžina 7.60 m. višina 1.70 m. površina kril 18.2 m2. teža praznega letala v letu 650 kg .

Pogon: Limbach L 2000 EA. 58 kW (80 KM) .

Zmogljivosti: potoval na hit­ros 170 km/ h. maksimalna hitrost 190 km/ h. kritična hitrost 65 km/ h. hitrost vzpe­njanja 3.2 mi s. najmanjše propadanje 1.0 mi s. drsno število 23-24. dolet 700 km.

Dobavitelj: Scheibe Flugzeug­bau GmbH . Avgust-Pfalz-Str. 23. 0-8060 Dachau.

Cena: 75.000 OM in davek.

Brdltschka HB-23 Hobyllner

Letalo HB-23 je izpeljan ka iz dvosedežnika HB-21 s se­dežema drug za drugim in ka­bino. ki nud i podobno vid­ljivost kot iz helikopterja. V Avstr iji so to letalo naredili kot prodajni šlager. Ceneno letenje je s tem v ospredju .

Mere ln tele: razpetina kril 16.24 m. dolžina 8.15 m. viši­na 2.60 m. površina kril 19.0 m2. teža praznega letala 550 kg. teža v letu 750 kg .

Pogon: VW-HB-2400 G/ 2. 73 kW (100 KM) .

Zmogljivosti: potovalna hit rost 180 km/h. maks. hitrost 200 km/ h. kritična hitrost 75 km/ h. hitrost vzpenja nja 4.5 mi s. najmanjše propadanje 1.2 mi s. drsno število 25. dolet 800 km. največja višina 7.000 m.

Dobavitelj: HB-Brditschka GmbH in Co .• KG . Dr. A.­Scharf-Str. 42-46. A-4053 Haid.

Cena: 89.285 OM in davek.

~ 11» ;::: ~

~

A » '-'­m N » c-» O :IJ » r O m Z » lJ :IJ O O » c....

Schleicher ASW 22 BE

Firma Schleicher je po večlet­nem čakanju 1. 1985 začela serijsko izdelovati visokos­posobno motorno jadralno letalo ASW 22 BE. Osnova te­ga enosedežnika je letalo ASW 22 s podaljšanimi krili, ki ga že dolgo izdelujejo se­rijsko in z motorjem Rotax s 43 KM.

Mere in teže: razpetina 25 m, dolžina 8,10 m, višina 1,66 m, površina kril 16,3 m2, teža praznega letala 490 kg , teža v letu 750 kg.

Pogon: Rotax 550, 31 ,6 kW (43 KM).

Zmogljivosti: potovalna hit­rost 120-140 km/ h, maks. hitrost 280 km/ h, kritična hitrost 75 km/ h, hitrost vzpe­njanja 2,3 mi s, najmanjše propadanje 0,44 mi s, drsno število 55-57.

Dobavitelj: Alexander Schl­eicher, Segel-Dr, A.-Schiirf­Str. 42-46, A-4053 Haid.

Cena: 89.285 OM in davek .

PO FLUG REVUE

GlaSe~Dirks DG-4QQ

OG-400 je enosedežno viso­kosposobno motorno jadral­no letalo z razpeti no 15, oz. 17 m. Zgrajeno iz umetnih snovi je bilo izpeljano iz jadralnega letala OG-200. Doslej so jih naročili že več kot 150 in pomeni uspešnico med viso­kosposobnimi enosedežnimi jadralnimi letali. Letošnjo po­mlad mu bo sledila izpeljanka OG-500/ 22 M.

Mere in teže: razpetina 17, dolžina 7,00 m, višina 0,81 m, površina kril 10,57 m2, teža praznega letala 287 kg, teža v letu (z vodo) 460 kg.

motorna Jadralna letala

Schempp-Hirth Janus CM

Janus CM je motorno jad­ralno letalo, visokosposobni dvosedežnik, izpeljan ka iz ze­lo cenjenega letala Janus C. Izdelano iz ogljikovih vlaken izkazuje visoko trdnost in je trenutno na trgu eciino viso­kosposobno motorno jadral­no letalo za dva pilota, Sche­mpp-Hirth razen tega doko­nčuje še turbo izveden ki Ven­tus in Janus C.

Mere in teže: razpetina 20 m, dolžina 8,62 m, višina 1,00 m, površina kril 17,3 m2, teža praznega letala 475 kg, teža v letu 700 kg .

Pogon: Rotax 504, 31,7 kW I Pogon: Rotax 535,44 kW (60 (43 KM) KM)

Zmogljivosti: potoval na hit­rost 140 km/ h, max. hitrost 270 km/ h, kritična hitrost 63 km/ h, hitrost vzpenjanja 3,5 mi s, najmanjše propadanje 0,54 mi s. Orsno število 45.

Dobavitelj: Glaser-Oirks Flu­gzeugbau BmBH, Im Scho­lIengarten 19-20 0-7520, Brushsal4.

Cena: 85.850 OM in davek.

Zmogljivosti: potoval na hit­rost 135 km/ h, maksimalna hitrost 250 km/ h, kritična hitrost 70 km/ h, hitrost vzpe­njanja 2,6 mi s, najmanjše propadanje 0,65 mi s, drsno število 42,5.

Dobavitelj: Schempp-Hirth Flugzeugban GmbH , Krebe­nstr. 25, 0-7312 Kircheim.

Cena: 125.000 OM in davek.

Grob G 109 B

Ovosedežno motorno jadral­no letalo G 109 B šteje med najuspešnejša motorna jad­ralna letala svojega razreda. Njegove dopadljive oblike in glede na zahteve kupca spe­cifična izvedba ga delajo tržno zelo značilno letalo za šolanje. Tvrdka Grob razen tega velja kot največji izdelo­valec letal iz umetnih snovi na svetu, česar kupci seveda ne pozabijo.

Mere in teže: razpetina 17,40 m, dolžina 8,10 m, višina 1,70 m, površina kril 19,0 m2, teža praznega letala 620, teža v le­tu 850 kg .

Valentin Talfun 17 E

Ovosedežno motorno jadral­no letalo Valentin Taifun 17 E je s svojimi izbočenimi lopu­tami in uvlačljivim podvozjem najbolj univerzal no motorno jadral no letalo iz umetne sno­vi v svojem razredu. Izbočene lopute mu dovoljujejo dobre letaine lastnosti pri manjših hitrostih . Razen razpetine kril ima le malo skupnegaz drugi­mi motornimi jadralnimi letali.

Mere ln teže: razpeti na 17 m, dolžina 7,8 m, višina 2,60 m, površina kril 17,6 m2 , teža praznega letala 555 kg, teža v letu 820 kg .

Pogon: Limbach L 2000 EB, Pogon: Grob G 2500, 66 kW I 58 kW, (80 KM). (90 KM)

Zmogljivosti: potoval na hit­rost 190 km/ h, maksimalna hitrost 240 km/ h, kritična hitrost 73 km/ h, hitrost vz pe­njanja 3,30 mi s, najmanjše propadanje 1.1 Om/ s, drsno število 28, dolet 1.800 km, naj­večjja višina 6.000 m.

Cena: 98.800 OM in davek.

Zmogljivosti: potovalna hit­rost 205 km/ h, maksimalna hitrost 250 km/ h, kritična hitrost 73 km/ h, hitrost vzpe­njanja 3,2 mi s, drsno število 30 , dolet 1250 km.

Dobavitelj: Valentin GmbH, Flugplatz Hassfurt, Flugplatz str. 18, 0.-8728 Habfurt.

Cena: 107.500 OM in davek.

"

A ~ c.... c.... m N ~ c.... ~ O JJ ~ r O m Z ~ -u JJ O O ~ c-

" 7tJ f:: ~

~

Rezultati . Simulacije dviganj v termičnem vzgor­

mku so Izdelane za DG-300 in Nimbus 2. Moč in širina vzgornikov ter obtežba kri­~a so spremenljivke, za gostoto zraka pa Je vzeta konstantna vrednost p = 1,05 kg/ml, kar ustreza nadmorski višini 1600 m MSA.

Primer simulacije poidinamičnega ma­nevra z DG-300 vidimo na sliki 4. Obte­žba krila je 400 N/m2, elementa vzgorni­ka sta Wmaks = 6 mis in RI = 120 m. Skica v zgornjem levem kotu slike prikazuje pot I~tal a, gledano od zgoraj, na kateri oštevIIčene točke označujejo čas v sekun-

OPRAVICILO

V majski številki našega glasila je prišlo v prispevku Branka Stojkovica Poidinamično jadranje po krivdi gra­fikov do dveh neljubih napak: v desnem stolpcu na strani 21 je izpadel izraz (7), izraz (13) na vrhu desnega stolpca na strani 22 pa se je dobesedno "razletel« (oh, ta nesrečna številka 13!) Obe napaki popravljamo danes na koncu sestavka o poIdinamičnem jadranju.

Avtorju, prevajalcema in vsem prizadetim bralcem se vljudno opra­vičujemo in prosimo za razumevanje.

UREDNIŠTVO

dah. V drugih diagramih so podane tre­nutne vrednosti parametrov leta, kot funkcije časa, tako da jih lahko prime­rJalno navezuJemo na potek poti jad­ralnega letala .

. V diagramu vidimo, da bi največjo in­dlclrano zračno hitrost (Vi) in hkrati naj­manjšo višino (z) dosegli v začetni in končni točki manevra (točki sta najbliže središču termičnega vzgornika). Obratno pa bi najmanjšo hitrost in največjo višino dosegli v točki 5, ki je najbolj oddaljena od središča vzgornika . Na ta način se us­tvarja. ugodna dinamična izmenjava energiJe, kar Je pnkazano na diag ramu ekvlvalentne hitrosti dviganja (Wd). Ta diagram 'prikazuje tudi las tno spuščanje (we), ki Je na področjih z večji m koefi­clentom obremenitve izrazito poveča no. Opazimo tudi, da krivulja WT E, ki pri­kaZUJe razen skupne izmenjave energije še kazanje idealnega variometra total ne energije, na posameznih delih niti pri­bližno ne ustreza trenutni velikosti neto dviganja (w). Temu je delno vzrok po­večal1)e. odpora v manevru , delno pa di­namlcm ucmek (enačba 12).

Koneno lahko ob opazovanju diagra­ma kota (J in kota nagiba <p (kot med ver­tikalno ravnijo tangente na pot in pravokotno na ravnino krila, pozi tiven v desnem nagibu; na tem diagramu je tudi skupen kot odklona krilc Oa , ki je tudi pozitiven pri krmiljenju v desno) za­ključimo, da prikazani manever sodi v

O

[k:nf~1) /- ..... 71fJOO / ' \

/ \z I \

I \ 140\80 / \

/

\ I I

120\60 I

1 I

100;:'0 I

! 80 iJO I

: I

I / , /

6OL/ O 2 1. 6

\ \

-e, n (o) 60

IL -20

-4011

-60 I

O

\

2

/ rWTE (mis)

6 _ _~

\ \ \ \

\

'- 2

trs)

8 10 O 2

4

\ / /

((5) --6 8 70

t (s)

1. 6 8 10

dati' (O)

(o) 11.0

O

I O 2

iW ,~ 7 ~

(mis)

6

5 F\'1J I \ I \

\ We- \ 3

\ 2 \

\

O 2

~lIk8 4

4 6 8

\ \ , 1. 6 8

t (S

rl

\ \ \ \ \ \ \

t \ s} I 10

:lJ » N en :A » < »

I~ N (o

r-r-ol

i I Rt

.IJ!

• .o", I1c 1

0""

~ m kilfu' k"l1.

32 88 ,3 4 120

40 100,9

4 150 "O 97,"

32 91

6 120 40 104,3

~ 8

44 111,3

61 150 rl2 87 , 8

LlO 100 ,9 r----- f----

44 106,8

"O 97,9 6 180

44 103.6 - -6 210 44 101 ,1

"-

'" 6 120 37 101 ij

~

Trije največji Trije najve čji svetov­

ni proi zvaja lci potni­ških kt .<I so 1. 1 9~5 dož.iveli kot kto doskj najuspcš nejšc prodaje svojih ktal v tem desct­Ict j~. Družbe Airbuss, B,;eing in Do uglas so lan i podpisak pogodbe za izdelavo 599 kt. iI \ skupni vrcdnosti 2 1. 3 milijard dolarjc v, mcd ­tem kosotctr idružbc\ ktu In4 prodajale skupno k ~ 13 svojih let a l.

(JAT)

,

krofenl_ poldln.mlCno Jadranj.

R Ro 'li, ~ -e wc v'o vv. m m"" krnA. m mA -

64.3 48 1.44 135 14 18 1,56 1, 08

77 50.5 0 . 65 145 24 16 1,2 1,85

81 . 2 "7 1,31 1"5 27 16 1,43 1,09

61,5 51 2 , 85 1"5 O 13 3,29 1, 28

125 50 28 2 ,32 1, 28

1 35 38 20 2.72 1,5

7 3.9 i 53 . 5 145 20 16 2 .97 1,64

1. 81 155 7 10 2.92 1. 61

165 9 10 2,7 1,49

175 6 10 2 ,61 1 ,44

79.6 55 1,23 160 1 2 10 2 ,71 2,2

64 , 8 47.5 3,49 145 5 13 3,49 1 -

77 50 , 5 2.72 155 17 16 3,33 1.22

83 ,3 51.5 2 , 3 160 12 10 3 , 01 1,31

80.6 47 . 5 3 . 26 1 55 20 10 3.5 1.07

87 .1 "8.5 2.9" 160 17 10 3,27 1,11

90,6 46 3 ,,5 160 20 10 3 , 38 1, 01 ,

I 120 50 30 2,69 1 .16

130 35 25 3.04 1,32

140 20 20 3 . 23 1.4 69,; ,;;, ;; 2,31

148 10 15 3,46 1,5

160 7 20 3,16 1.37

180 O 10 2,99 1.29

Tabela 1

a krobatsko letenje, Fa ktor preobremc­nit ve je o mejen na n~3: ta o mej itev ve lj a tudi za vse osta le simUlacije letenja, kijih tukaj obravnavamo, ker večj e obreme­nitve za rad i ut rujenost i pilota in materia­la jadralnega letala niso sprejemljivc.

Izbo r rezu lta tov, dobljcnih s sim uli­ranjem dviganja v t erm i čncm vzgo rniku , je v tabeli 1. Elemcnt i optimaln ega us-

RAZISKAVA

Ob razčlenjeva nju rezu lta tov v tabeli I pridemo do pomembnih sk lepov. Npr.: če so vsi drugi elementi ko nsta ntni , je za­radi zmanjševanja pol mera termičnega vzgornika poidinami čn o jadranje ugod­nejše ko t kroženje. Enako vpliva večanje moči vzgornika , saj je v obeh primerih di­namični učinek izrazit ejši, za radi večjega gradienta dviga nja ,

Za določeno moč termičnega vzgorni­ka (Wmaks) in dano jadralno letalo, z določeno o btežbo krila, o bstaja skrajni po lmer vzgornika, pri katerem je hitrost dviganja s po ldinamičnim manevrom enaka tisti, ki jo dobimo s kroženjem. Velikost tega polmera je p recej odvisna od obtežbe krila , Za jad ra ln o let alo OG-300 in vzgo rnik Wmak s = 6 mis je skrajni po lmer od 150 do 210 mm za o bt ežbo kri­la od 320 do 440 N/ m 2

• Preizk uša nj e je pokazalo, da povečanj e teže jadra ln ega letala (brez izjeme) bo lj zmanjšuje hitrost dviganja v kroženju , kot v poIdina­mičnem jad ran ju,

Vpliv lastnosti jadralnega letala ni na­t ančneje pre izkušen za radi o mejenega števila izved.:nih sim ul ac ij . Na sp lošno velja, da izbolj ša nje las tnost i povečuje koristnost poidina mičnega jadranja, ra­zen zelo velikih ra zpetin krila, ki iz­raziteje zma njšujejo krmljivos t po nagi­bu. Poidinamičn o jadranje je precej bolj

za pleteno neusta lj eno giba njc , kot kro­ženje, z velikim štev il om elcmentov. Ne­k.' glavnih , kot so maksimalna hit rost. ma s ima ini koefici ent obrcmen it ve in pod o ni , vp li va na povprcčno hitros t dviganja. Deln o jc raz iskan Ic vpli v mak­~imalne hit ros t i (Vio) in s iecr I.a OG-300, z o btcžbo 400 Nim' in t erm i čn i vl.gornik z n ajvečj im dviganjem Wl1l aks = 6 mis in polmerom Rt = 120 mm (slika 5). Vi­dimo , da doseže no d viganje ni preveč

taljenega kroženja (indicirana hitrost Vic, polmer Rc , kot nagiba <pe in hitrost dvi-) ga nja we) in elementi po i di nami čn ega jad­ranja (največja indi c i ra na hitros t Vi", naj­ma nj ša odda ljitev od cen tra R", najma­njši nagib <po in povprečna hitrost d viga nja ws) so dani za izbrane komb in a­cij e termični vzgornik - jadralno le tal o

/~ 2 - .... /

-'l-",:::- - - - - - - - - - - - - --

- obtežba krila. Zadnji sto lpec v tabe li prikazuje

razmerje doseženih povprečnih hitros ti dviganja za poidinamično jadra nj e in kroženje (w/ilc). Vidimo, da lahk o s poldi- OL~ ___ ~~_~ ____ V.!..Jio~(=-k_rry.~~ nam ičnim pdra nj em dosežemo vcčJe 100 120 I~O 160 180

hitrosti dviganj v primeru močnih in o/.- Slika S. kih vzgo rnik ov: v ckstre mnih primcrih Vpliv maksimalne hitrosti na povprečno celo več kot dvakratna vrednos t dviganja hitrost dviganja pri poidinamičnem ja-v kroženju . dranju

RAZISKAVA

Odpusti V Westlandu

V angleški tovarni helikopterjev Westland bodo v naslednj ega pol leta odpustili 750 de­lavcev, napovedujejo pa še nove odpuste.

Vesolje: neodvisen nadzor nad varnostjo poletov

Po dvomesečni prei­skavi je komisija, ki je raziskovala vzroke ek­splozije Challengerja, predlagala, da bi usta­novili posebno neod­visno komisijo vokviru ameriškega centra za vesoljske raziskave (NASA). Imela bi nalo­go skrbeti za varnost vesoljskih poletov . Kot poroča agencija AFP, se zavzemajo za ta predlog tudi ameriški astronavti, ki niso po­vsem zadovoljni z do­sedanjo skrbjo za var­nost posadke v vesolj­skih plovilih. Kot pred­lagajo, bi ta komisija smela tudi odpovedati polet , kadar bi preso­dila, da je to nujno potrebno.

(AFP)

odvisno od nihanj maksimalne hitrosti v bližini njene optimalne vrednosti. S slike 5 tudi razberemo , da ustaljeno kroženje lahko opazujemo kot posebnost poIdi na­mičnega jadranja. Prehod iz ene vrste dviganja v drugo je kontinuiran glede na hitrost in druge elemente (glej tabelo).

Praktična izvedba poIdinamičnega jadranja je zapletenejša kot izvedba na­vedenega kroženja, obstaja tudi nekaj težav, ki lahko zmanjšajo, ali povsem uničijo teoretično prednost glede dose­žene povprečne hitrosti dviganja. Prva ovira je, da noben današnji variometer ni prirejen za tako vrsto jadranja, saj je kazanje variometra totalne energije, kot smo že rekli, zelo težko razložiti v prime­ru, ko se dinamični učinek pojavlja hkra­ti z velikimi obremenitvami. Zaradi tega je zelo velika verjetnost, da bomo padli iz termičnega vzgornika po nekaj zapovrs­tnih poIdinamičnih manevrih. Mnogo bolje bi se izkazal dinamično kompenzi­rani variometer in sicer, tako za poIdina­mično jadranje, kot tudi za delfinji let. Na kazanje takšnega variometra ne bi smel vplivati režim leta, prav tako ne di­namični učinek. Drugi pogoj je v praksi zelo težko uresničiti zaradi zapletenega razmerja vertikaIne hitrosti zraka in di­namične izmenjave energije . Razen ta­kšnega variometra bi bilo koristno imeti instrument, ki bi kazal bočni gradient dviganja, saj bi tako lahko določili, na kateri strani je center vzgornika. Jasno je, da bi kakršnakoli vizualizacija ter­mičnega vzgornika zelo pripomogla k us­pešni izvedbi poIdinamičnega jadranja. Npr. ptič, ki kroži v samem središču ter­mičnega vzgornika, ali dim sta lahko ključ uspeha . Mogoče bi nam pomagala majhna naprava , ki bi oddajala dim (podobno kot pri akrobatskih leta lih), ki bi označil center vzgornika, s čimer bi se lahko orientirali povsem vizualno.

Poudariti je potrebno, da zaradi akro­batskega značaja poIdinamičnega jadra­nja nastaja nekaj težav, večja je možnost trčenja , kot pri kroženju, zato je bolje, da tako ne letimo v bližini drugih letal.

Prevedla: M. CESTNIK in

i);;~ RAVNAK

Ke,u, 31

Literatura

(1) Gorisch W.: Energy Exchange Bet­ween a Sailplane and Moving Air Masses Under Nonstationary Flight Conditions with Respect to Dolphin Flight and Dynamic Soaring OSTIV Publication XIV, 1976.

(2) Gedeon J.: Dynamic Analysis of Dolphin-Style Thermal Cross-Cou­ntry Flight OSTIV Publication XII, 1972.

(3) More11i P.: Static Stability and Control of Sailplanes (OSTIV) Torino, Levrotto & Bella, 1976.

(4) McCormick B. W.: Aerodynamics, Aeronautics and Flight Dynamics New York, John Wiley and Sons, 1979.

I (5) Stojkovic B.: Computer - Aided

Research of Different Ways of Lea­ving a Thermal Technical Soaring, Vol VIII, No. 4, 1984.

\

(6) Marsden D. J.: Circling Perfor­mance of Sailplanes OSTIV Publication XI, 1970.

POPRAVEK Pomanjkljiv del besedila v prvem delu

prispevka PoIdinamično jadranje (Krila 5/86, str. 21) se pravilno glasi:

Z vzporeditvijo enačb (4 in 5) pridemo do sklepa, da je diferencial dinamične izmenjave enak:

dEd = - mvw' cos O dz (6)

S slike (1) vidimo, da lahko dz zame­njamo z:

dz = ds sin O = v dt sin O (7)

kjer je dt prirastek časa. Z vstavitvijo v enačbo (6) dobimo:

dEd = mv2 sin O cos O dt

oziroma

dEd -mv2 , ili = -2- w son (2 O)

r r Izraz na 22. strani pa bi moral biti tak:

_ 1 Ws T wTEdt ( 13)

NASA ZGODOVINA

Al Halia nadaljuje z rekordi

Italijanska letalska družba Al Italia, ki je že nadvse uspešno - v primerjavi z drugimi letalskimi družbami -končala lansko poslo­vno leto, se lahko tudi v letošnjem januarju pohvali z bistveno ve­čjim prometom. . V primerjavi z lanskim januarjem - ko . Je bilo prav tako veliko neurij in odpovedanih poletov - je povečala promet za 10,9 odstot­ka, opravila 11.770 poletov in prepeljala 867.000 potnikov. Ker pa se v tem času tudi nenehno ceni letalsko gorivo, je finančni uči­nek tega prometa še toliko večji.

(DELO)

Brez moči pred zračnim piratstvom? Zračno piratstvo se

je tako razširilo. da so letalske družbe popol­noma brez moči.je izja­vil Richard Lall y. vr­hunski strokovnjak za varnost letal v ame­ri škem združenju letal­skih prevoznikov (ATA ). Da je to res. se je pred kratkim pokaza lo ob nesreči boeinga 7'27. ki je po eksploziji bombe. podtaknjene mcd prt­ljago. komaj pristal na atenskem letališču. po­kazalo se je. da so vs i varnostni ukrepi. ki so jih na rimskem leta­li šču uvedli po lanskem decembrskem krva­vem terorističnem na­padu, nezan esljivi . Na rimskem letališč u so namreč letalo pregle­da li in očistili. vendar bombe niso našli.

(Tanjug)

Po vzletu sem se povsem poglobil manevru, da bi se čimprej vključil v borbeno formacijo. Pri tem pa sem nehote zmanjšal pozornost za druga opravi la pri vodenju letala. Tako sem, namesto da bi potegnil za ročico, ki po­vzroči uvlačenje podvozja v notranjost, potegnil sosednjo ročico, s katero se up­raVljajo zakrilca . Izvlečena zak nlca 111 še podvozje pa sta povzročila,. da sem let alu zmanjšal hitrost in tako pnčel zaostajal! za skupino. Hkrati se je o~las il v slušal: kah glas vodje skupine, ki ml Je nekaj dopovedoval, vendar ga splo h nisem razumel. Ugotavljal pa sem, da nekaj z letalom ni v redu in, da na ta način ne morem nadaljevati poleta. Nervozno sem se oziral po kabini in si prizadeval, da bi v mislih na hitro še enkrat ponOVil zaporedje postopkov , ki sem jih .moral opraviti po vzletu letala. Pogl~d ml Je ob­tičal na ročicah podVOZJa 111 zakn lc. Začuden sem ugotovil, da sta obe ročici pomaknjeni naprej, torej sta podvozje in zakri lca izvlečena. Aha tukaj Je torej na­paka ki jo moram takoj odstraniti! Jezno sem povi ekel obe ročici nazaj , letal~ se je povečala hitrost in daleč pred sebOj sem videl le še pikice moje skup1l1e. Z naJ­večjo možno hitrostjo sem .se približeval cilju naRada in samo zadnjemu mestu v skupynsem se moral zahvaliti,. da sem se v p dnjem hipu tik nad ciljem uspel Vključ iti v borbeni krog. Opravil sem že dva borbena naleta in prešel v napad s topovi , tu pa se mi je po iJrvem rafalu za: taknil sproži lec topov, ki mso prenehali bruhati izstrelkov. Spet sem bil v škripcu, saj sem se zavedal, da z delujočimi topovi ne smem dvigniti nosu svojega leta la, da ne bi zadel leta la svojega kolega pred seboj. Torej moram še naprej ~ leta lom "pikirati« na cilj, dokler tOpOVI ne bod~ izbljuvali zad njih granat. To pa se Je tudi

. zgodi lo, toda že precej ni zko nad zem lJO, kar pa je bilo zelo nevarno za letalo zara­di delovanja protiletalske obram be . A spet sem imel srečo. Približeval sem se le: talom, ki so se že "grupIrala « pred menOj in se priključil najbližji skupnL Pa sem spet zas lišal ostre be~ede vod~e ,. ki. ~e zahteval, da se pridruzIm sk upim , ki Je bila spredaj in v kateri so bila sa mo tri le­tala . Z zamudo sem se spomnil ukaza, da se moramo vračati domov v četvorkah, zato sem se približal trojki. Glas v sluša l­kah je utihnil.

Po pristanku na letališču sem malce s stra hom pristopil k vodji skupine in mu raportiral. Kljub očitnim napakam , ki sem jih napravil, me je vodja pohvalil, češ saj je to bila prva borbena naloga. Res pa je, da spomin na ta polet ni zbledel niti do današnjega dne, kajti to je bila prva

rcefL433

Poročnik Murko pleza iz kabine po us­pešnem bombardiranju

'borbena naloga v leta lstvu NOV J. Tej so sled ile še druge naloge in akcije, ki pa so bile uspešnejše in brez začet niških napak .

Takoj po končani vojni, 9.maja 1945, je naš polk na hitro zapust il a večina sovjetskih letalcev in tehničnega osebja, ki so s svojimi transportnimi letali odleteli v SZ, polk pa se je pod jugoslo­vanskim vodstvom preselil na letališče pri Veliki Gorici. Ker boji s sovražnik om v severni Sloveniji še niso bili končani, je bil naš polk v sta lni pripravljenosti, dokler sovražna von Leehrova armad na skupina ni položila orožja pod grožnjo, da bo proti njim nastopilo naše leta lstvo .

Po končanih bojih na spodnjem Koroškem je polk prešel na l e t ališče v LjUbljano , kjer se je zadrža l Jo sredine oktobra 1945, nato pa se je preselil na le­tališče v Brežice, zaradi načrtovanega izkrcavanja poljskih čet (generala An­dersena) v Istri (zona B) leta 1946. Tu je polk ostal do jeseni 1946. leta, ko se je spet vrnil na letališče Pleso, kjer se je med tem naselil tudi 422. jurišni polk. V polku sem bil "šturman« polka in sem se kot pomočnik komandant.a polka ukvarjal z navigacijo in borbemm dejstvovanjem pri bombardiranju in raketiranju . Pose­bno intenzivno šolanje sem imel s 44 juri­šnimi piloti, ki so leta 1947 prišli s šolanja v SZ.

Leta 1949 je od obeh polkov nastal 138.juri šni polk, v katerem sem po prese­litvi le-tega v Brežice, postal pomočnik

Murko s tovarlll Iz eskadrIle v novi letalski uniformi (leta 1945)

Na hrbtno stran tega posnetka se je podpisala Desanka Maksimo­vic: .. Za secanje kad ste imali tremo, 23. IV. 1949, Zagrebcc

komandanta po lka za letalsko službo (tehniko pilotiranja). Tu sem služboval do leta 1952, od tam pa bil premeščen v transportni polk v Zemun, kjer sem se le­ta 1959 upokojil. «

Ob· koncu razgovora sem ga še poba­ral, če mu je ostal v spominu še kakšen poseben dogodek .

.. Da, doživel sem ga povsem ne­pričakovano leta 1947, ko !;e je nekega dne, seveda z odobritvijo .. višjih«, na le­tališču v PIesIJ pojavila skupina pisateljev iz Zagreba. Zeleli so si ogledati tedanja letala, da bi menda o tem lahko kaj napi­sali . Dovolili so jim tudi letenje , če bi to koga izmed njih za nimalo. In res' Izsku­pine se je oddvojila manjša živa hna žen­ska, markantnih potez in mc zaprosila, če bi hotel z njo naprav iti en polet, pri tem pa pokaza la na 11-2. Bil sem nek­oliko prese nečen, a vkrcal sem jo v U 11-2 in napravila sva nekoliko večji šolski krog. Po pristanku se mi je na »stajanki« prisrčno za hvalila, nekdo izmed nj enih kolegov pa najuje fotografiral. Po nekaj dneh sem prejel fotografij o s posvetilom: v spomin na dan, ko ste imeli trcmo , ker ste vozili žensko. Posvetil o je napisla znana pesnica Desanka Maksimovic.«

Po upok oj itvi v činu kap<.:tana l.kl. se je Karel Murk o preselil v svoj lj ublit:ni Maribor in se naselil v družinsko hišo na

II. transatlantski aerorally

V dveh od 14. do 29. junija In6 bo letos že drugič transatlantski aerorally na progi New York - Paris - New York. Proga bo iz New Yorka potekala takole: čez Montreal. Quebec . Frobisher. Gothab. Reykjavik. - London - Pariz. Na progi Pariz - New York bo nato hitrostno tekmo­vanje. Za zmagovalca je razpisana nagrada 30.000 ameriških do­larjev. Tekmovale bo­do lahko dvočlanske

ekipe. pri čemer mora vsaj eden izmed pilotov imet i nad 500 ur letenja in dovoljenje za IFR letenja. Na aeroralliyu lahko sodelujejo eno in dvomotorna letala. vsa­ka posadka pajeob pri­javi morala vplačati štartnino v znesku 5.000 ameriških dolarjev.

(Flugrevue)

Murko se Ae zmeraj rad razgleduje z vrha svojega Pohorja

Teznem. Zdaj tukaj v krogu prijazne soproge Cilke in bistre ter zveda ve. radovedne vnukinje Olgice preživlja jesen svojega življenja. Skrbno obdeluje precej velik vrt. goji zelenje in strokovno skrbi za uspešno rast sadnega drevja in trte na brajdi. katere žlahtno kapljico z zadovoljstvom ponudi svojim dobrim prijateljem. Občasno odide na zeleno Pohorje. kjer v skromni počitniški hišici uživa v čisti nara vi. Od tu z višine spre­mlja vzlet letal z novega mariborskega le­tališča in uživa. ko zagkda jadralna kta­la nad pobočjem Pohorja. Takrat pa v mislih preživlja vse vesele in žalostne dogodke od dneva. ko je vztopil kot

podollClr v pIlotsko šolo pa do dneva. ko je poslednjič sedel na pilotskem sedežu. Toda čas hiti in spomini bledijo. zato je nadvse zadovoljen. da bo o njegovih de­janjih ostalo tudi nekaj zapisanega. Saj. konec koncev. je vse kar je bilo povezano in doživeto z letalstvom. droben delček . mozaiček. v zgodovini jugoslovanskega bojnega letalstva. In vse. kar je Murko naredil za to letalstvo je bila k njegova iskrena želja za varovanje naše svobode. za osvoboditev domovine. Prav zato pa tudi nobena žrtev. prestam) trpljenje in težave niso bile odveč. In tudi niso bile zaman.

KONEC prihodnjič

NajlepAI pa so vseeno trenutki z vnukinjo Olgico ...

Rekorderski na italijo

balon

Sam čez Atlantik Najdaljši polet z balonom z enim

članom posadke doslej in hkrati tudi prvi posamični polet z balonom čez Atlantik je izvedel Američan Joe W. Kittinger, ml. letalski polkovnik v pokoju, ki je hkrati tudi rekorder v skokih s padalom z višine 31.333 metrov.

Preleteti Atlanski ocean so piloti balo­narji poskušali že od 1. 1973 naprej. Pet izmed njih se jih je v skupno štiridesetih poskusih ubilo , le trojici Abruzzo, Anderson in Newman na balonu Double Eagle II . je 1. 1978 podvig uspel. Konst­rukter Ed Jost je na osnovi izkušenj z balonom Double Eagle II izdelal tudi Kittingerjev balon , imenovan po mecenu Rosie O'Gradym »Baloon of Peace« (Balon miru). Balon je imel premer 16,9 metrov in površino 9.428 m2•

Joe W. Kittinger se je na svoj samostojen polet odpravil 14. septembra 1984 s Karibskih otokov vameriški drža­vi Maine. Po vzletu je najprej letel v smeri kanadske Nove Fundlandije, potem se je usmeril nad Atlantik, ga preletel do Bi­skajskega zaliva, nadaljeval polet čez Fra ncijo, nad fra ncosko in italij a nsko sredozemsko o balo in končno prista l blizu J a nove. Vzletel je v mirnem predveče ru ob 20.20 po lo ka lnem času in se o krog 22. povzpel na višino 3050 m nad ocea nom , kjer je njegov balon letel s hit ros tjo 106 km na uro . Temperatura se je med poleto m gibala med -9 in -20,5° Celzija. Višine 3.050 m se je nato držal vseh nadaljnjih 30 ur letenja , pri čemer pa se je hitrost vetra zniža la na 98 km na uro.

Prvi kritični trenut ek je na poč il po 18 urah letenja . Kittinger si je tedaj na ben­cinskem kuhalniku kuha l jed, a plameni so vžgali gondolo . Toda prise bnemu balo na rju je z ročnim gasilnim aparatom uspelo požar hitro zadušiti .

Med štirideset imi in šestdesetimi ura­mi letenja se je Kittingerjev ba lo n dvignil na 4.570 m. Po šestdesetih urah le tenj aje dosegel Biskajs ki zaliv, pri tem pa je »po obro kih « spal ko maj dve uri. Nasled njih dvajse t ur je traja l po let čez Francijo. V tem delu po leta se je hitrost ve tra zma­njša la na pi č lih 45 km na uro . Po osemdesetih ura h letenja se je Kit­tingerjev ba lo n povz pel celo na 5.242 m, nato paje nj egov ba lo n zače l vztrajno pa­da ti ; ker je po lov ico po ti upo rablj al apa­rat s ki s ikom, je zdaj odv rge l prazne posode za ki sik in ose bno o premo;

BALONARSTVO

ba lonskih obtežitev se Je tako znebil že nad Pireneji . Toda, kljub vsemu je še kar padal in v 83. uri letenja je imel le še 460 m višine. Kazalo je, da bo pristanek neizogiben, ker se je pripravljala tudi ne­vihta. Hitrost vetra se je povečala nad 50 km na uro . Spremljali so ga že z račni vrtinci .

Po 83 urah in 40 minutah letenja je di­vji veter Kittingerjev balon vrgel v gozd pri Cariro Montenotte v Italiji. To je bilo 18. septembra 1984, ob 14. po krajevnem času, ko se je Kittinger presenečen znašel med drevjem pri drvarjih .

Le-ti so se brž sprijateljili s Kit­tingerjem in že čez dobre pol ure je ne­da l eč stran pri sta l njihov heliko pter. Na ramenih so odnesli nesrečnega letalca, ki si je ob pristanku balona zlomil nogo. Že pol ure po temje bil v bo lnišnici v franco­sk i Nici , zvečer pa so ga spet s he­likopterjem prepelj a li nazaj v Cariro Mon tenotte, kjer so pripravili prvo pro­slavitev prvega samostojnega preleta Atlantik a z ba lono m. Naslednja slavja so bil a nato v Rimu, Pa rizu ter v Kit­tingerjevem rojstnem kraju Orla ndo na Floridi.

»Brez prij a teljev ne bi dosege l ni če­sar! «, je deja l šestinpetdeset letni rekor­der in kot se spodobi tudi imenova l vse tiste, ki so k temu rekordnemu preletu prispevili naj večji delež. Toso bili : ko nst­rukter ba lona Ed Yos t, meteorolog Bo b Rice, glavn i mece n Bob Snow in imetnik Flyin g Cirk usa (l etalske skupine v Orla n­du Ros ie O'G rady, ka nadsk i mecen Gae­ta n C rotea u, orga ni za tor akcije D. K.

oHa rgrowe in »dek lica za vse« Sherry Reed, Kittingerjeva prijat eljica.

Kittin gerjev solo po let z balonom .Je nada ljnji mejnik v zgodovini , občudova­nj a vreden dosežek, če upošteva mo staros t letalca rekorderja. Sice r Kittin gcr 1. 1983 ni sodelo val v zna menit em pok alu Gordon-Bennetove m, ker je »baje že bil pres tar za letenje z ba lo no m,« bi l pa jc seveda pri so ten, saj je priprav lja l balon posadki Dea na Stel laseja in Boba SI1 -owa, ki je v tem pokalu osvojila drugo mesto .

Toda leto dni pozneje se ve ndarle ni obo tavljal ses ti v gondolosvojega balona in z njim sa m preleteti 5.688 km dolgo po t med ameri škim in evrops kim kOllti ­nentom.

Ing. TOMAŠ HY AN Po »Letec tvi«

17. zvezni pokal »Bratstva in enotnosti« v Beogradu

Tekmovanje je bilo od 31. 5. - l. 6. na letališču Beograd - Lisičji jarak, vorga­nizaciji LZ Srbije, z udeležbo 5 republiš­kih selekcij (niso sodelovali tekmovalci BiH, Črne Gore in Kosova). F I A - 13 tekmovalcev

1. Danko Sokolic (Hrvaška) 1260-55 6. Tone Videnšek (ZLOS, Lj.) 1224

10. Marko Bradan (ZLOS, EMO) 1165 13. Franc Tomanič (ZLOS, Ptuj) 1083 ekipno:

1. Vojvodina 2. Hrvaška 3. Srbija 4. Slovenija

F I B - 16 tekmovalcev l. Viktor Šurina (Hrvaška) 7. Dragan Stankovič

(ZLOS, N. m.)

3735 3556 2508 3472

1230

Jll3

PRIHODKI IN ODHODKI CLANIC ZLOS V LETU 1985

Na osnovi zaključnih računov članic ZLOS smo izdali ana­lizo in strukturo prihodkov in odhodkov članic za leto 1985. Rezultati analize so naslednji: skupni prihodki v letu 1985 so znašali 233,119.819 din, od tega:

lastni prihodki 172,163.595 din ali 73,84% TKS in ZTKO 22.952.922 din ali 9,24% TIS in PIS PZ 5,334.096 din ali 2,28% TO, SLO, JLA, KRV 18,380.130 din ali 7,88% ZOTK 7,404.390 din ali 3,17% skupni odhodki so znašali : 230,040.970 din od tega: OD z dajatvami 44,992.009 din ali 19 ,55% strokovna dejavnost 114,177.067 din ali 49,63% modelarstvo 5,122.407 din ali 2,22% anuitete 3,015.911 din ali 1,31% investicije 17,695.216 din ali 7,69% ostali izdatki 41 ,212,193 din ali 17,9 1%

Iz te analize je razvidno, da so lastna sredstva porasla za 100% v odnosu na leto 1984, da p~ so družbena sredstva v up­adanju v odnosu na leto 1984. Zanimiv je tudi podatek, da v strukttlfi izdatkov predstavljajo OD z dajatvami le 19,55%. Stroški pod naslovom ostali izdatki v višini 17,91 % se na­našajo na nabavo repro materialov za dopolnilno delo člans­tva za OZD . Podatek , da je modelars tvu odrezano le 2,22% od skupnih prihodkov, je več kot kritičen. To je globalna ana­liza za celotno ZLOS. Predlagam, da vsaka članica ZLOS zase izdela analizo, oz. strukturo prihodkov in odhodkov ter z njo seznani celotno članstvo in vse strukture v občini in to pismeno.

Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc

MODELARSTVO

II. Marjan Klenovšek (ZLOS, EMO) 947

12. Martin Brudar (ZLOS, N. m.) 939 ekipno:

l . Hrvaška 2. Srbija 3. Slovenija

F I C - Il tekmovalcev

3419 3376 2999

1. Dušan Varda (Vojvodina) 1260 2. Svetozar Jovin (Vojvodina) 1260 3. Oton Velunšek (ZLOS, Ptuj) 1225 4. Janez Grošelj (ZLOS, N. m.) 1162 9/10. Konrad Janžekovic (ZLOS, ~~) ~5

ekipno: l. Slovenija 2. Vojvodina 3. Hrvaška

generalni ekipni: l. Slovenija 2. Hrvaška 3. Vojvodina

3332 2559 2139

9803 9114 9103

Republiško člansko prvenstvo kategorij F1

Prvenstvo je bilo 10. maja vorganiza­cij i aerokluba LjUbljana, na terenu »no­vega letališča« . V vseh treh kategorijah je tekmovalo skupaj 49 modelarjev iz 12 klubov. F 1 A - 36 tekmovalcev iz 12 klubov

1. Andrej Gornik (AK Celje) . 1260 + 395

2. Branko Leskošek (EMO Celje) 1260 + 386

3. Franc Tomanič (AK Ptuj) 1260 + 156

4. Edi Kova.č (EMO Celje) 1230 5. Damjan Zulič (AK N. mesto) 11 87

F 1 B - 6 tekmovalcev iz 3 klubov l . Dragan Stankovič

(AK N. mesto) Jl37 2. Martin Brudar (AK N. mesto) 1136 3. Milan Mastnak (EMO Celje) 1109

F 1 C - 7 tekmovalcev iz 4 klubov 1. Konrad Janžekovič (AK Ptuj) 1260 2. Janez Grošelj (AK N. mesto) 1248 3. Oton Velunšek (AK Ptuj) 1230

Ptujčani organizirali zvezni tekmovanji v kategorijah D in F2

V organizac iji ptujskih modelarjev sta bili letos že dve zvezni modelarski tekmovanji. V Ormožu (hala tovarn e sladkorja) je bilo 27. apr il a tekmovanje v sobnih modelih v kategorijah F 1 Din D 1.

MODELARSTVO

Blizu Pembe , glav­nega mesta province Cabo Delgado na Por­tugalskem je strmogla­vilo transportno letalo mozambiškega vojne­ga letalstva antonov-26. V nesreči je umrlo 44 ljudi, pet pa jih je bilo hudo ranjenih. Le­talo je strmoglavilo in se vnelo takoj po vzletu z letališča v Pembi. Pilot je sporočil kon­trolnemu stolpu, da ima težave z motorjem in da namerava pristati.

2. aprila ponoči je strmoglavilo sudansko vojaško transportno letalo, v katerem je umrlo sedem ljudi. Ne­sreča se je zgodila blizu mesta Bor na jugu Sudana. Sporočajo, da je šlo za rutinski polet in da je bilo v letalu 14 ljudi. Tehnični proble­mi so se začeli že takoj po vzletu z letališča v Džubi, vendar se je pilot odločil za nadalje­vanje poleta .

V ameriškem voja­škem letalu HC-130, ki je strmoglavilo v pu­ščavi v Novi Mehiki , je umrlo vseh II članov posadke. Predstavnik ameriških letalskih sil je izjavil, da je bilo letalo na rutinskem iz­vidniškem poletu.

V Kolumbiji je med poletom 28. aprila iz Bogote v 250 kilome­trov oddaljeno mesto Saravena na severo­vzhodu države izginilo manjše letalo. V letalu družbe ACES je bilo 18 potnikov in članov po­sadke. Stik s pilotsko kabino so izgubili, koje bilo letalo blizu Sara­vene. Iskanje se je že začelo .

(AFP, KUNA, UPI)

F I D, 6 tekmovalcev iz 4 klubov: 1. Milan Mastnak

(EMO Celje) 41 min 51' 2. Iztok Žagar (Ptuj) 41 min 13' 3. Oton Velunšek (Ptuj) 40 min 58'

D 1, 14 tekmovalcev iz 5 klubov (5 iz ZSH)

1. Milan Mastnak (EMO Celje) 20 min 58'

2. Branko Gelo (Trešnjevka) 16 min 42'

3. Oton Velunšek (Ptuj) 15 min 23' V Markovcih pri Ptuju pa je bilo

17. maja tekmgvanje v kategorijah veza­nih modelov. Stevilo tekmovalcev kot v preteklih letih, samo iz Slovenije prema­lo za republiško prvenstvo F 2 A (hitrostni), 8 tekmovalcev iz 5 klu­bov (iz ZLOS I klub)

1. Kalic 1. (Vareš) 266 km/h 2. Borovac M. (Kluz) 262 km/h 3. Velunšek O. (Ptuj) 253 km/h

F 2 B (akrobati), 2 tekmovalca 1. Zarič S. (EMO Celje) 5973 točk 2. Ivanček M. (Trešnjevka) 5790 točk

F 2 C (ekipna tekma), 5 ekip iz 4 klubov 1. Bezgovšek-Leskošek

(EMO Celje) 7 min 51' 2. Pažin-Pažin (N . Pazova) 8 min OO' 3. Golubovic-Antic

(Pinki) 9 min 33' F 2. D (zračni boj), 3 tekmovalci

1. Borkovič D . (Vareš) 100 točk 2. Kolman P. (Litija) 75 točk 3. Dimec S. (Litija) 50 točk

Digitalna časovna urica Moderna mikroprocesorska tehnolo­

gija je posegla tudi med jadralne modele, oz. izpopolnila zanesljivost pri mehan­skih uricah. Tako se je med prvimi poja­vil tudi Kosterjev digitalni timer z zanimi­vimi tehničnimi podatki, izvedbo in raz­ličnimi kombinacijami pri vgradnji s štartno kljuko. Ta časovna urica z aku­mulatorjem in mikro stikalom (težka 34 gramov) in s časovno zanesljivostjo 0,01% sodi trenutno med za nas odlične, toda zelo drage rekvizite pri naših jadral­nih modelih. Urica je sestavljena iz: časovne enote, akumulatorja in mikro stikala.

Časovna enota Časovni sistem je osnovan na digitalni

tehniki delovanja s kristalnim osci­latorjem. To mu tudi zagotavlja izredno zanesljivost - boljšo kot 0,01%, neo­dvisno od temperature. Vse komponente in deli so zaprti v mehko poliuretansko smolo, ki ga ščiti pred udarci. Na čelni pl­ošči je poleg zatika za elektromagnet (na višinski rep) tudi dvostopenjska regulaci­ja izbire delovanja - sekundna in minu-

tna. Maksimalni čas delovanja znaša 9 min in 54 sek. Teža ure znaša približno 17 gramov in je 14 mm globoka, kar ji zad­ošča, da jo lahko vgradimo v vsak nor­malen trup jadralnega modela. Kljukica urice vzdrži vlek cca 3 kg.

Akumulatorček

je v bistvu Ni-Cadmij baterija, ki vzd­rži 20 dni brez polnjenja, seveda pri pra­vilnem vzdrževanju. Baterijo je možno dobiti ploščato, ali okroglo. Ploščata ima dimenzije 16 x 7 x 60 mm, okrogla pa 016 mm x 24 mm. Ko je akumulator poln,je možno napraviti 500 štartov brez prave skrbi za baterijo. Če narediš 10 štartov na uro, se baterija po 16 urah štartanja sprazni za 30% zmogljivosti. Tovarniško jamstvo za baterijo je 4 leta. Akumulator se prazni konstantno s 30 mA, ko je le-ta priključen na časovno enoto.

Sestavni del baterije je tudi usmernik, s katerim enkrat mesečno napolnimo akumulator.

Mikro stikalo Ima nalogo sprožiti časovno enoto.

Montaža stikala je zaradi izredne minia­ture možna praktično povsod. Običajno se stikalo montira pri štartni kljuki in ima dvojno funkcijo: odštevanje in sešte­vanje nastavljenega časa. Nastavitev sti­kala je zahtevna in zamudna, kajti tve­ganje, da izgubimo model prav zaradi te­ga je velik. Pri tem načinu montaže je nastavitev časa običajno 24 sekund, kajti to je čas, ko model naredi na laksu en krog, prične pa se tudi časovni rele na ničlo.

Cena po prospektu pa jt; taka: 1. F lA časovnik z baterijo 62,50 am. do­larjev, usmernik za časovno urico 3~ am. dolarjev, skupaj 97,50 amer. dolarjev.

TONE VIDENŠEK (delni prevod po prosDektu)

Zahvala Za vso pomoč . ob pogrebu mojega

moža se vam najlepše zahvaljujem. Lepa hvala tovarišu, ki mu je ob gro­

bu v imenu slovenskih letalcev izrekel tako lepe besede. Posebno se zahva­ljujem tudi pilotom, ki so ga poslednjič počastili s preletom nad odprtim grobom.

Vsem še enkrat hvala!

MARIJA GAŠPER s sinom BORISOM

10 Gospodarska banka Ljubljana vaš zaupnik v denarnih zadevah .

LETAL KI VE TNI Organizacijsko glasilo PS ZLOS '.: leto XI ., št. 4 ,': junij 86

Zmajarji, letališča, priročnik, devize ... ZAPISNIK 1. seje predsedstva skupščine ZLOS, v Ljubljani, 16. aprila 1986.

Navzoči: Alojz Gojč i č - pred­sednik, Leon Mesarič - podpred­sednik, Danijel' Nardin - pod­predsednik, Stane Menegalija -delegat UZ, Franc Primožič -ALC, Drago Glinšek - Celje, Bine Vengust in Teobald Belec­Ljubljana, JoŽe Majhen - LC Maribor, Miha Adam - M. Sobota, Slavko Kos - DLe. Jože Botolin - Ptuj, Stanko Potočnik in Ivan Majcen - SI. Gradec, Pri­nčič - Bovec, Vettorazzi Franc in Zlato Van i č - komisija za prosto letenje. Marjan Mo~kon - Krila. Jurij Pestotnik - Brežice. Jože 1opolovšek ·RŠTO. Samo Cebu lj - Velenje. Drago Bunčič - padalska komisija. Rok Golob - ~portna komisija , Mirko Bitenc. Stan e Bizilj in Janez Brezar - DS pri PS ZLOS .

Dnevni red seje je bil sprejet po predlaganem v vabilu z dopolni­tvijo obravnave o poteku priprav za izdajo priročnika za jadralno letenje .

Ad. I. Sklepe zadnje seje PS ZLOS (20. 12. 1995.) je podal sekretar:

- Skup~čina ZLOS je bila rea­lizirana po dogovoru 1. 3. 1986. Podeljena so bila priznanja ter izvedene vo litve. Sporno vpra~a­nje za to sejo je ., EMO« Celje. kar je treba razčistiti .na tej seji.

- Spremembe Pravilnika skla­da niso b ile obravnavane na sku­pščini. ker nismo preje li pism.enih predlogov članic po sklepu te seje.

- Sklepi o reviji Krila niso bili realizirani. .

- Seminar v Portorožu je bil realiziran.

- Jadralna ekipa ZLOS je sode lovala na tekmovanju v Avst­raliji. Stroški finančno še niso pokriti - dinarski? Infg rmacijo bo podal na tej seji vodja Miran Ferlan.

- Radijske postaje »Ditte l« so bile razdeljene po sklepu PS ZLOS. Finančne obveznosti so prejemniki postaj poravnali.

Delegat ZLOS pri PK LZJ je podal izčrpno pOfočilo o zadnji seji PK LZJ, problematiki v DS pri LZJ in pripravah na skupščino LZJ, ki bo 18. 4. 86. Na osnovi po­danih informacij je PS ZLOS spreje l stališče , da naši delegati na skupščini LZJ nastopijo »kritično­graditeljsko«, a vsa vpra~anja, oz. predloge za statutarne spremem­be na ravni LZJ, vprašanje med­narodnega programa in ostalih nerazči~čenih zadev. postavljenih s strani PS .ZLOS se postavi I na dnevni red prve seje novega PK LZJ.

Ad. 2. Problematiko društev za prosto letenje je podal predsednik te komisije. Podrobno je informi­ral PS o napredku pri reševanju te problematike v zadnjem času. Ko­misija za izdelavo Pravilnika na ravni ZKPZ že aktivno deluje. po­dal je tudi informacijo o načrto­vanem mednarodnem športnem programu za to zvrst dejavnosti.

- Načrtovano je tekmovanje treh dežel za pokal " Alpe-Adri ~l « v Kranjski gori leta 1987. PS se na­če ln o strinja. da se to tekmovanje organizira . a Komisija za prosto letenje mora takoj dostaviti ZLOS pismeni predlog za organizacijo tega tekmovanja. s J'inančnim predračunom. da ga bomo obra\'­navali na naslednji seji PS ZLOS.

- Prav tako je načrtovana or­gani zacija Evropskega prvenstva leta 1990vKranjskigori. Vzvezis tem je bil sprejet sk lep, da mora komisija ob vsem upoštevati dol­očila Družbenega dogovora o or­ganizac iji mednarodnih tekmo­vanj .

- Delegat LZJ je informiral , da bo naslednji sestanek komisije za izdelavo Praviinika na ZKPZ 24.4. 86., a sestanek te komisije na ra vn i LZJ bo 2S . 4. 1996.

Ad. 3. Predlog gospodarske ko­misije pri PS ZLOS glede enotnih cen uslug v letu 1996 so delegati potrdili. Nesprejemljiva paje vi ši­na provizije KOMPAS za anima- . cijo naših uslug v svetu. Predlog 3()!1r ni sprejemljiv za naše centre, ker celotna akomulacija za izvr­~eno uslugo tJo dogovorjenih ce­nah ne dosega vi~ine tega (Ir . po­dan je bil predlog, naj komisija pri PS ZLOS znova prouči to vpra~a­nje z izhodi~čem. da je sprejemljiv popust pri dogo vorjenih cenah , oz. provizija v višini I ()ilr .

Ad. 4. Potrjen je bil predlog. da ostane članarina članic ZLOS enaka kot v letu 1985 in za leto

1\ 986 znaša: J - letalske šole II naslova gospodarske dejavnosti SO.OOO.­din + 20.()OO.- din članarine let no.

- mtale č l anice 1.000.- din Ie'tne čl;lnarine.

Ad. S. Delegati so potrdili predlog razdelit\'(: sredste\ S lS /a Ietali~ko deja\nost /a leto 1986. Ra/dcl jena so bila sredst \'a \ viši­ni 5.()()(1.()OO.- din centrom. ki so pranlčasno do,ta\ ili dokumenta­cijo in y>rošnjL' \ presojo komisiji pri PS ZI.OS .

AK Ljubljana s svojo investi­cijo za izgradnjo novega športne­ga letališča ni bila , obravnavana, ker je dogovor na SlS, da naj se AK Ljubljana s svojo prošnjo in zahtevkom po sredstvih obrne direktno na UO SlS. Sredstva, ki jih prejema ZLOS so namreč st­riktno namenjena za izbolj~anje varnosti letenja na že obstoječih letališčih.

Za leto 1986 paje ZLOS prejel v ta namen še dodatna sredstva v enaki višini (5,000.000.- din). Dogovor je bil, da vse letalske šole najkasneje do 15. maja 1986. pošljejo na ZLOS prošnje. in do­kumentacijo za' ta sredstva komi­siji za presojo upravičenosti pri PS ZLOS . .

Predsednik PS je opozoril vse delegate na določila zakona o temeljih družbenega planiranja. s katerim je združevanje sredstev za SlS za letališko dejavnost v leto~njem letu uzakonjeno. ven­dar to določilo velja do 31. 12. [986. (Delegatski poročevalce skupščine SRS letnik X[L ~tev 8 od 12. 3. 1986.). Podal)šanje tega sporazuma pa Je pogOjeno s pns­tankom uporabnikov. t. j. dele­gatov v skupščini SRS. V zvezi s tem je bilo dogovorjeno:

- Vsi UO AK naj navcžejo stike z [zvršnimi sveti SOb na sv­ojih področjih. oz. obiščejo pred­sednike [S SOb in jim prikažejo pomembnost, da se navedeni spo­razum o združevanju sredstev za SlS letališke dejavnosti podaljša.

- Isto naj UA AK izvedejo s poslovodnimi odbori SOZD in TOZD, ki gravitirajo na posa­mezne naše letalske centre.

Podana je bila tudi informacija o delih pri urejevanju letališč, ki jih bo izvedla V. P. 2050 v letošnjem letu, kot pomoč našim centrom. V zvezi s tem sta bila znova informirana:

- AK Ptuj - letališče v pristojnosti V. P. 5551 Zagreb

- DLC Novo mesto - leta­lišče v pristojnosti V. P. 3363 Cerklje

Zahtevke za zadevna dela v letu 1987 je treba poslati na ZLOS naj­kasneje do 1. X. 1986.

Ad. 6. Pogodbene naloge v letu [986. Pogodba z V. P. 2050 Lju­bljana podpisana, pogodba z RSTO podpisana in bo poslana klubom, pogodba z LZJ (KRV)se

podpisuje 17. 4. 1986 v Beogradu (sekretar). Znova so bili vsi dele­gati opozorjeni na doslednost pri izpolnjevanju pogodbenih dolo­čil.

V zvezi s tem je bilo sklenjeno. da se seminarja LZJ v Vršcu mo­rajo udeležiti vsi mehaniki letal­skih šol. ki posedujejo letala V-53 in vodji internatov v M. Soboti in Ptuju. I

Vozovnice udeležencev semina­rja za prevoz z vlakom refundira ZLOS iz sredstev pogodbenih nalog.

Ad. 7. , Obravnavana je bila problematika potrebnih deviznih sredstev za revizije letal tuje tehnologije v letu 1986. Na osnovi 'zahtevkov članic (Murska Sobota mora svoj zahtevek poslati ZLOS TAKO,)) potrebujemo 150.000.­US $. Ta sredst va. oz. vsaj dcl teh potrebnih sredstev bomo sku~ali dobiti iz republiške kvote deviz­nih sredstev la družbene dejav­nosti.

Vlo!!e za ta namenska devizna sredst~a za leto 1987 je potrebno poslati na ZLOS najkasneje do 1. X. 1986. Sestavni dcl vloge je pro­faktura za načrt 'ovana dela · ­revizijo.

Ad. 8. O.bravnavana je bila problematika OD. zaposlenih pri članicah ZLOS. Potrjen je bil predlog. sprejet na ' sindikalni konferenci delavcev ZLOS. da naj bi OD upravnikov v letu 1986 znašal 120.000.- din mesečno, a OD mehanikov 100.000.- din . Delegati se strinjajo. da so to sprejemljiva izhodišča in. da naj to vprašanje obravnavajo UO AK na svojih prvih sejah.

Ad. 9. Zaključni račun revije Krila za leto 1985 je bil potrjen in sprejet. Izguba v višini 616.591.­din je bila pokrita iz prihodkov PS ZLOS.

Predračun za revijo v letu 1986 znaša 5.000.000.- din, aje že zdaj znano, da bo primanjkljaj v višini najmanj 3,000.000.- din. Vpra­šanje kako ga pokrivati - sklep: »po dogovoru in sklepu PS ZLOS o izdajanju in financiranju revije Krila«.

Podana je bila informacija o teku priprav za izdajo »Učbenika za jadralne pilote« s finančnim pred­računom, ki pa bistveno vari ra v odnosu na obseg naklade. (1000, ali 2000 izvodov). Dogovorjeno je

bilo. da vse letalske šole pošljejo do 15. junija 1986. na ZLOS na­ročilnice za 100. ali več izvodov učbenika. Na osnovi prednaročil bo določena naklada učbenika. ker ZLOS nima sredstev za premostitveno financiranje.

Ad. 10. Potrjeni so bili doseda­nji predsedniki strokovnih komi­sij pri PS ZLOS z naslednjima dve­ma spremembama :

- za predsednika jadralne ko­misije je bil imenovan Franc Peperko iz AK Celje

- za predsl:dnika komisijI: sa­mograditeljev letal - potrjen predlog. da je to predsednik DAGL »Bloke«.

Ad. II. Predsedstvo se strinja s predlogom. da OS pri PS ZLOS uporablja samoupravne akte ZTKOS kot asociacije ZLOS.

Ad. 12. Sprejet je bil predlog spremembe, 6, člena Pravilnika

, sklada solidarnosti in to: - krediti se odobravajo do

višine 5or)1, vrednosti sredstev. ki se nabavljajo. la dobo 5 let. z obrestno mero 20% , ~ ostale članice max. kredit

do 100.000,- din. ista doba z isto obrest no mero.

Obravnavano je bilo vprašanje sredstev fonda solidarnosti v viši­ni 10.000,000.- din . ki bodo na­kazana od TKS Slovenije. Sprejet je bil sklep. da se sredstva takoj nakažejo ALe Lesce za nabavo le­tala za padalsko dejavnost , ker je ALC močno obremenjen s krat­koročnimi krediti. oz. obrestmi zanje. O pogojih ALC za ta dodeljena sredstva pa bo PS ZLOS razpravljalo na naslednji seji PS . Sprejet je bil le sklep. da prej navedena sprememba 6, člena pravilnika sklada ne velja za sredstva, ki bodo takoj prene­kazana ALC za nabavo letala.

Ad. 13. Podana je bila informa­cija o organizacijskih pripravah na proslavo ob 100-letnici rojstva Edvarda Rusijana. ki bo septemb­ra na letališču Brnik (12. do 14.9. 1986). Ker dokončno še ni znan obseg programa K VL je za dogo\ or o celotnemu programu še preuranjeno. Ko go le-ta znan, sekretar ZLOS z RSTO pripravi program ZLOS in se o sodelova­nju dogovori s posameznimi cent­ri pravočasno.

Ad. 14. Sekretar je seznanil PS o prekinitvi delovnega ra zmerja

ob koncu leta (1. 1. 1987) s Stanetom Biziljem zaradi upok­ojitve in s tem nujnosti za objavo razpisa za to delovno mesto. Evidentirani kandidat za to mesto je Rok Golob iz Ljubljane. PS se strinja s to kandidaturo, a prošnja kandidata bo obravnavana na na­slednji sej i PS.

Ad. 15. - podana je bila informacija o

let a lskem gorivu. Dosedanja pre­skrbljenost je dokaj dobra . Pro­blematično postaja vprašanje sredstev za plačilo že naročenega go riva . ZLOS premostitven ih sre­dstev nima v več, a fakture za go­rivo moramo plačati v DUR.

- vodja jadralne. ekipe, ki se ~~ udeležila tekmovanja v AvstrahJI je podal informacijo o tekmova­nju . Delegati so soglašali. da je bil nastop naših tekmovalcev us-

p~šen , a rezultati nad pričakova­mml.

- Stane Bizilj je podal por­očilo z obrazložitvijo o izračunu letnega rangiranja modelarskih klubov na osnovi športnih rezul­tatov za »EMO •• Celje v preteklem letu . PS se strinja, da je bil izračun pravilen in , da pritožba omenjene­ga kluba ni osnovana, a še manj bojkot ob podelitvi priznanja za doseženo drugo mesto.

Sprejet je bil tudi sklep, da modelarska komisija na svoji prvi seji obravnava vprašanje tekmo­valcev, ki v sezoni tekmujejo izme­nično za druge klube, da bi dose­gali boljše klubske rezultate na raznih medrepubliških tekmova­njih .

Zapisnik sestavil Janez Brezar

SE1J;,\H STROhOVNJAJ<OV IZ SLOVENIJE V 1.ISTI ZKl'Z ZA LETO 1986 (odlok 3034/ 1-14=t '

AJOOvi<CtNA .OVO MESTO . V, , "VV, , I Greif Avguat Hugerli Evgen Rot Alojz St('go ..... e . Srečko

Špa.apao Anton Štokelj Stojan

ALC LESCE

Brodnik Branko . Bu.nč ič Drago Fon Jože l!ladnik Voj teb Hrovat Mi lan Intibar DJ §an Kadun. Rojan Kraiiovee IlBrko Pesjak Gabrije l Potoč n ik Pave l Svetina Darko Š i trar Edo Stular Bruno Ze ro'", Jane z

CEWE

Berginc Frane . Gliniek Drago

Karner Peter Kočevar Hiro Pižom Žan

WUBLJANA

Berčič Maks Kralj Ivan LajoTi. Franc Okorn nado Orožim Silvo Pire Marjan Rode Bojan Slana Niko Škrln Matija ŠOTn Miha

MAJUOOR

Cesn ik Tone Erjan !bdi Kamplet Miba Kodrin Stanko Koroliu Jože Kralj Frane Kranj. Vreno }o~anika

Majhen Jože PuJ1ek Si J.vo Ve rba.nč ič Oto Voduhk Iztok Vrečko Edvard

HUnSKA SOBOTA

Adam Hiha Vidovič Jakob

',B • A A

',0

A F

• • 8,I~ F A,B

• A, O,7 A F A B A

18- 20 A A,B A ',D

A,R,IS 0,15 8,15 D,15 D,15

' A A

• it ,0,15 O

B,D,15 F B F B F

, B F A,F

A F

Kaste l i . Zmago Klemenčič Fran. Kos Slav-k o

PORTOOOŽ

Mož ina Boris O.epek Jož e Zomada Vojko

POSTOJNA

Brato! Andrej Omota Drago Jak 1 i č Fran. Podbevhk Janez Pol.i.š ak . Jož e

Jl'nJJ

AmbroUč Leopold BotoUn Jože ČUček Ivan ČUj Stan i s lav ČUš Zlatko Krepfl Karel Kolarič Kost ja Kolarič Igor Kralj Milan lapuh Hajk Piš ek Vinko Vind iš Miro Vule ! Milivoj

SLOVENJGAADEC

ras And rej Čas Jože Č. ernič Jože Hithans Avgus t Potočnik Stan i slav

VELfNJE

Leskovl C'k Harko lukan. Jože

OSTALI

Brezar Janez Go lob Jože Golob Rok c Gorjup Janči Stariha Janez Vaupotič Make

OKRAJ ŠAVE:

A •• • uč ite l j jadro letenja

A A,n ',B

',B A,B D

A A

',n A A

A A B F F O O A B B A,n F D,15

A B ',0 • A,n

F ' B,D 15 ',B 8 ,15 A,n B

B ••• uč itelj motornega l etenja D ••• učitelj mot. l et . - prolu. F •.• učitelj padalstva I~ • • pr edmet eksp!. in pris. postopki 18 .• psihofizio logija 19 •• metodika poučevanja 20 •• organiza. ija letenja

Pred dirkami ZAPISNIK seje jadralne komisije pri PS ZLOS, 21. aprila 1986, v Ljublj ani

Navzoči: Franc Peperko -predsednik (Celje), Ivo Šimenc (ALC), Marjan Medič (Ljubljana) Gorazd Celan (Maribor), Drago Drmota (Postojna-Vrhnika), Edi Hojnik (Ptuj), Iztok Gravnar (Ajdovščina), Aleš Maraš (N. Go­rica) , Stanislav Potočnik (S. Gra­dec), Jože Napotnik (Velenje). Miran Ferlan, Rok Golob 111

Stane Bizilj . Odsotni : DLC N. mesto , M :

Sobota, OLC Portorož Sejo je vodil predsednik komi­

sije Franc Peperko. Dnev ni red seje je bil sprejet poyabilu na sejo.

1, Republiško člansko prvenstvo V razpravi o predlogu, ali se

prične prvenstvo 1. maja, a li prel-oži za teden dni , so sodelova li vsi ·prisotni . Na osnovi izjasnit ev o o beh predlogih je komisij a sk leni­la, da se bo prvenstvo pričelo I . maja , ker sta za preložitev prvens­tva bila samo delegata Ajdovščine in Celja.

Glede udeležbe tekmovalcev na prvenstvu pa je komisija sprejela nas lednje zak ljučke :

1. vsem tekmova lcem naj le­ta lske šole omogočijo v času do prvenstva či m več trenažnega letenja

2. šo lski sveti, oz. upravniki­učit elji morajo oceniti, a li je pri­javljeni ka ndidat za prvenstvo us­posobljen za tekmovanje za lete iz S. Gradca . . 3. vodstvo tekmova nja (tek­mova lna ko misija) mora preveriti iz ove rjenih knjižic letenj a, ali imajo ka ndidati po pravi lIliku izpo lnjen pogoj 5 letov, hkrati pa komisij a priporoča. da bi imeli tekmovalci letošnji na let 20 ur in 300 pre letenih kilo metrov .

4. Za izpolnitev pogojev pod 3) omogoča AK S. Gradec trenažno let enje (aerovleko) od 26. a prila dalje

5. komisij a potrjuje pravilnik prvenstva z vnešenimi popravki uporabe hand. fakt.

6. glede na na povedano inš­pekcijo ZKPZ mo rajo imet i vsi tekmovalci karto ICAO

. (Nadaljevanje na 4. strani)

(Nadaljevanje s 3. strani)

2. Republiško mladinsko prve­nstvo v M. Soboti

Komisija je soglašala, da se v pravilniku prvenstva zamenjajo določila o ocenjevanju izven letali­ščnih pristajanj in kazenske točke , ter veljajo ista določila, kot so v pravilniku članskega prvenstva.

3. Seja zvezne jadralne komi­sije, 25. 4.

Komisija je za delegata ZLOS na tej seji pooblastila Marjana Mediča, seje naj bi se udeležila tu­di tov . Starovič in Kolarič (zago­tovljene 3 brezplačn e karte pri IAA). V razpravi so bila dana vsa navodila in s tališča ZLOS glede udel ežbe reprezentance na EP v Mengnu in Rietiju , s tem da ne more noben tekmoval ec sodelo­vati na obeh prvenstvih. Zlasti pa je treba razčistiti problem pokri­vanja stroškov udeležbe (znesek, ki ga zagotovi LZJ).

4. Razno - državno prvenstvo v Bitoli: prevoz letal in voz z želez­nico odpade, ker bi znašali stroški prevoza za 12 letal med 2-3 mi-

I lijoni din. Koniisija predlaga, da bi bil koordinator med ekipami ZLOS (10-15 ekip) in orga­nizatorjem Marko Leskovšek (Ve­lenje), soglaša pa tudi , da sodeluje na prvenstvu, kot sodnik Rok Golob, katerega je povabila LZJ. Miran Ferlan bo pripravil infor­macijo o meteo pogojih letenja v Makedoniji. Sklep komisije je tu­di , da se po zaključku RJP skliče jadralna komisija ZLOS (v S. Gradcu), na kateri bo podrobne­jša razprava o udeležbi na DJP v Bitoli, o kritju stroškov koordi­natorja ekip in udeldbi na EP.

Zapisnik sestavil S. Bizilj

Na' podlagi 36. č l e na Statuta Zveze letalskih organizacij Slove­nije, je PS ZLOS na svoji seji 16.4. 1986 sprejelo naslednji :

PRAVILNIK solidarnostnega sklada

kolektivnih članic ZLOS

I. č l en

Namen solidarnostnega sklada kolektivnih članic ZLOSje, krepi­ti materialno osnovo letalskih or-

ganizacij, ki so včlanjene v ZLOS. Ustanovitelj solidarnostnega sk­

lada' pri PS ZLOS (v nadaljnem besedilu SKLAD) so letalske or­gan izacije, OZD ter druge orga­nizacije in to: Aeroklub Ajdovšči­na, Alpski letalski center Lesce, Aeroklub Celje, Aeroklub Lju­bljana , Letals./<i center Maribor, Aeroklub Murska Sobota, Dole­njski letalski' center Novo mesto, Aeroklub Postojna, Aeroklub Ptuj, Obalni letalski center Portorož, Koroški letalski center Slovenj Gradec, Aeroklub Gorenje -Titovo Velenje, Aeroklub Sloven­ske Konjice, Aeroklubi brez letal­skih šol, Društvo »Bloke«, Mode­larski klubi, Društva raketarjev, Društva balonarjev, Društva zma­JarJev.

Clani sklada so lahko tudi OZD ter druge organizacije, ki se včla­nijo v sklad, sprejmejo ta pravil­nik in redno plačujejo letno člana­rino. O sprejemu novih članov sklada odloča PS ZLOS. Sedež sk lada je pri PS ZLOS, Ljubljana, Lepi pot 6.

2. člen Dohodki sklada so: - letna kolektivna č l anarina,

katere višino vsako leto določi PS ZLO S po statutu ZLOS,

- presežek prihodkov nad od­hodki PS ZLOS po zaključnem računu za vsako leto. Višino čiste­ga dohodka za sk lad odobri sku­pščina ZLOS,

- 10% čistega dohodka sku­pnih letalskih prireditev iz naslo­va vstopnine,

- letne obresti za posojila iz sredstev sklada.

- drugi nepredvideni dohodki sklada.

3. člen Denarna sredstva sk lada so na­

ložena na žiro račun: 50101-678-251077 pri SDK . Podpisnike li stin za denarn<l sredst va sklada določi PS ZLOS.

4. člen

Sklad upravlja PS ZLOS, ki ga sestavljajo delegati članic sklada. Predsednik sk lada je predsednik PS ZLOS, v kolikor članice sk lada ne določijo drugače .

5. člen

Iz sredstev sklada se odobrava­jo:

- krediti za socialno varnost zaposlenih v ZLOS,

- krediti za zapadle anuitete, - krediti za investicijsko vzd-

rževanje, - ' krediti za investicije. Odplačilna doba je do 5 let, z

obrestno mero 20%. Posojila skla­da odobrava PS ZLOS z 2/3 večino, na osnovi pismenih pro­šenj. Nihče ne more dobiti posoji­la iz sklada, če ni poravnal letne članarine ter vseh zapad lih ob­veznosti do sklada. Prolongacijo zapadlih pogodbenih obveznosti lahko odobri samo PS ZLOS, na osnovi pismene prošnje.

6. člen

Višina kredita za aeroklube z dejavnostjo letalske šole je možna do 50% vrednosti sredstev, za os­tale aer.Qk lube, modelarske klube in druge , ki plačujejo letno člana­rino pa do 100.000.- din.

7. č l en

O odobrenem posojilu sk leneta PS ZLOS in posojilojema lec pis­meno pogodbo.

Strokovna, administrativna in knjigovodska opravila sk lada, 0wavlja DS pri PS ZLOS. 'Za to delo odgovarja sekretar PS ZLOS.

8. člen .. PS ZLOS vsako leto potrjuje za ključni račun sklada ter sprejme finančni načrt sklada za naslednje leto.

9. člen Sklad se lahk o ukine samo na

podlagi pismenega za htevka vsaj dveh tretjin njegovih č l anic. V primeru pren ehanja delovanja sklada odloč i o razporeditvi skla­da PS ZLOS , v primeru nesoglasja pa dokončno odloča skupščin a ZLOS.

10. člen

Ta pravilnik prične velj ati z dnem 16. 4. 1986, ko ga je spreje lo PS ZLOS. S tem datumom tudi preneha veljati Pravilnik sklada sprejet dne 19. 3. 1982.

Predsednik PS ZLOS: ALOJZ GOJČIČ