1. renesansa v Italiji in Evropi Prof. Nina Ostan Gimnazija Poljane, 2008/09

2.

Opozorilo za dijake :

Slik je mnogo in ni ti treba vseh poznati! Mnoge od slik, ki so na power pointu, le dodatno ilustrirajo to, o emer se pogovarjamo in kar govorimov oli.

Pri uenju naj te vodijo tvoji zapiski. Poudarek daj stvarem, o katerih smo tudi v oli ve govorili.

3. O renesansi e mnogo vemo:

Renaissance(fr.) prerod antike, (humanizem)

Pogoj za nastanek renes.- bogate patricijske meanske druine (meceni, naroniki umetnin)

Domovina je Italija (rojstno mesto Firenze), a govorimo tudi o renesansi na severu

Delitev: ZGODNJA - konec 14. in 15. stol.

• • • • VISOKA - 1490- 1520 (smrt Rafaela)

• • • • POZNA- 1520 1600, manierizem, beneka renesansa

Umetnik izgubi status rokodelca, postane intelektualec (iskra bojega)

V sredie sveta stopi lovek, kot vezni len med nebom in zemljo

4. Firence ok. l. 1470 5. Leonardo: tudija lovekih proporcev po Vitruviju, 1490 6. Renesansa v Italiji

Arhitektura

• • znailni so antini elementi (obnova antike in antinih arhitetkurnih lenov)

• • Nova estetska naela -simetrinost, skladnost, uravnoteenost (antina harmoninost, pravilna razmerja, uporaba zlatega reza)

• • nova naloga arhitektovmestna patricijska palaa (3 nadstr., dvorie, znailnarustika)

• • Najveji renesanni arh. projekt: Sv. Peter v Rimu Arhitekti: F. Brunelleschi,Bramante

7. Filippo Brunelleschi: Kupola stolnice Santa Maria del Fiore, 1420-1428, Firence 8. KUPOLA FIRENKE STOLNICE SANTA MARIE DEL FIORE, 1420 -1436 9. Filippo Brunelleschi: Kupola stolnice Santa Maria del Fiore, 1420-1428, Firence (maketa; lanterna) 10.

Kupolo sestavljata dve lupini, ena prek druge, postavljeni sta na osmerokotni bobnici nad kriiem; BOBNICA- zid v obliki valja, ki nosi kupolo

KUPOLAKATEDRALE SANTA MARIA DEL FIORE , Firence, 1417-1419 www.archivivi.it/foto1.htm www.a2zlanguages.com/Italy/Florence/flo_duomo.htm 11. Filippo Brunelleschi: Kapela Pazzi, za. ok. 1430, Firence 12. Filippo Brunelleschi: Kapela Pazzi, za. ok. 1430, Firence 13. Leon Battista Alberti:Sant Andrea, za. 1470 Mantova (shema fasade; tloris) 14. Leon Battista Alberti:Sant Andrea, za. 1470 Mantova 15. Michelozzo di Bartolommeo: Palaa Medici-Riccardi, za. 1444, Firence 16. PALAZZO MEDICI-RICCARDI, FIRENCE, NOTRANJE DVORIE, 1444-1464 17. Leon Battista Alberti: Palaa Rucellai, za. ok. 1450, Firence 18. 1. NART ZA C. SV. PETRA, V RIMU DONATO BRAMANTE, 1506 NARTI ZA CERKEV SV. PETRA, RIM 19. Michelangelo: C. sv. Petra, 1546-1564, Rim 20. Michelangelo: C. sv. Petra, 1546-1564, Rim 21. Slikarstvo in kiparstvo renesanse v Italiji

1. zgodnja renesansa

• Uveljavijo se novi neposredno spoznavni motivi: portret (kot izraz na novo porejene individualnosti) in akt (obnova antinega razmiljanja o vlogi in pomenu loveka kot celovitega bitja;)

• Uveljavi se realizem, ki temelji na opazovanju narave in loveka (l. slika to, kar vidi in ne simbolni svet duhovnosti srednjega veka)

• Izumijoperspektive (geometrijski postopek za oblikovanje prostora, prevladuje centralna perspektiva)

• Obnova antinih lepotnih idealov (antini kanon)

22. Portret (doprsni in konjeniki)

Ponovna obuditev, povezana s porastom individualizma

23. Piero della Francesca: Federico da Montefeltro in Battista Sforza (Urbinski diptih), ok. 1445 24. ANTONIO ROSELINO, PORTRET MATTEA PALMIERI, 1468 RIMSKI PORTRET, 1. st. pr. n. t. 25. ANDREA VERROCCHIO, ENSKA S OPKOM RO, 1478 26. DESIDERIO DA SETTIGNANO, OTROKO POPRSJE, 1460 RAZVOJ PORTRETA V KIPARSTVU 27. Donatello: Gattamelata, za. 1445, Padova 28. KONJENIKI PORTRET GATTAMELATA, 144353, Padova KONJENIKI SPOMENIK MARKA AVRELIJA, RIMSKA UMETNOST 29. KONJENIKI PORTRET GATTAMELATA, detalj: portret Erasma da Narni,144353, Padova 30. Andrea del Verrocchio: Bartolommeo Colleoni na konju, 1481-1496, Benetke 31. Ponovno obuditev akta 32. Donatello: David, ok. 1430 33. Poliklej, Kopjenosec Donatello, David 34. Michelangelo: David, 1501-1504 35. Michelangelo: David, 1501-1504 36. Donatello: David, ok. 1430 37. Sandro Botticelli: Rojstvo Venere, 1480-1482 38. 39. Sandro Botticelli: Pomlad, 1477-1478 40. Sandro Botticelli: Primavera 41. Zefir, Hlorida in Flora Flora Hlorida Zefir Zefir(topli veter) z dotikom oplajaHlorido(skromno nimfo zime) in jo z dotikom spremeni vFloro(boginjo vene pomladi. Metamorfozo vidimo e na Hloridi,- iz ust ji rastejo cvetovi. Ta del slike prestavlja simbolino rojstvo in mladost. ( rojstvo due in prve spremembe le te na zemlji). 42. Venera Venera je bila v rimski mitologiji boginja lepote in ljubezni. Prvotno je veljala za boginjo plodnosti, zaitnico vrtov in vinogradov. Bila je Jupitrova hi in Vulkanova ena. V grki mitologiji ji, ustreza Afrodita. Njen sin Enej je bil legendarni ustanovitelj antinega Rima, zato so se Rimljani imeli za njene potomce. Verjeli so tudi, da Venera lahko pripomore k veji plodnosti ljudi. V tem delu je predstavljena kot vladarica vrta. Postavljena je na sredino. 43. Amor Amor(latinskoljubezen ; tudiKupid ) je v rimski mitologijio bog ljubezni. Upodablja se kot mladeni, tudi otrok s krili. Ima lok in puice, s katerimi naj bi streljal na ljudi. Kogar zadene puica, se takoj zaljubi. Amorjev grki sodobnik je Eros. V tem delu ga najdemo nad Venrinio glavo, med strelanjem v istost. Znak za to oz. privoljenje mu daje Venera sama. 44. Tri Gracije

Lepota: Pulchritudo

Najve nakita, umetelna prieska

istost : Castis

Nima nakita, lasje speti, ven uhaja le en koder. (istost se ne kiti z dragulji)

Poelenje: Voluptas

Najbolj razgaljena, Spueni lasje

Pleejo, medtem, ko Amor z lokom strelja v istost. Le ta pa svoj pogled obraa k Merkurju. istost je zaznamovana kot nebeka ljubezen.

istost Lepota Poelenje 45. Merkur

Merkur (grki bog Hermes - poslanec Zeusa in olimpijski

glasnik) je bog popotnikov in popotovanj. Znan je tudi po

zvijanosti in prebrisanosti, zato je bil tudi zaitnik

trgovcev in tatov. Njegova mo spreminjanja in

prilagajanja se kae tudi v izprijenosti: prevaranstvu.

Iznael je intrument liro in bil nadarjen atlet. Merkur je

bil sel na Olimpu, ki ga navadno predstavlja gol mladeni

s krili na petah - mo dviganja, na glavi pa nosi elado.

Posredoval sporoila med nebom in zemljo, med bogovi

in ljudmi. Je tudi bog hermetike, skrivnosti.

V tem delu predstavlja zadnji len in s palico kae na

Nebo. Po drugi teoriji odganja oblake iz rajskega vrta. K

njemu se ozira istost. Lahko prestavlja tudi zadnjo

stopnjo v lovekem razvoju vrnitev v nebo.

Lilije in lovor na meu so simbol Mediejcev.

46. Rajski vrt Na splono rajski vrt predstavljajo razline roe. Poudariti je treba pomarane, saj na istem drevesu najdemo cvetove in zrele sadee.Najverjetneje so imeli povezavo tudi z Mediejci Medica mala (jabolko zdravja). Latinsko ime je podobno imenu naronikov slike. Enako velja tudi za lovor, ki ga najdemo na skrajnem desnem koncu slike, saj je njegovo latinsko ime Larentius podobno imenu naronika Lorenza di Pierfancesca de Medici. 47. Giorgione: Spea Venera, ok.1510 48. Tizian: Urbinska Venera, ok. 1538 49. Izum perspetkive

Kaj je perspektiva?

50. Masaccio: Prestol milosti (Sv. Trojica), 1425, Santa Maria Novella, Firence 51. ANDREA MANTEGNA , MARIJINA SMRT IN TUDIJA PERSPEKTIVE 52. Paolo Uccello: Bitka pri San Romanu, ok. 1455, Firence 53. Slikarstvo in kiparstvo renesanse v Italiji

2. visoka renesansa

• Idealni pojavni svet (mogoni, veliki, duhovno globoki ljudje)

• Simetrina in trikotna kompozicija

• Globoka in pretanjena duevna stanja

• Uomo universale kot nov tip univerzalnega ustvarjalca, genija, ki pokriva podroja lovekega bivanja (navedi 4 renesanne uomo universale!)

54. Leonardo da Vinci 55. Leonardo: Zadnja veerja, 1495-1498, S.ta Maria delle Grazie, Milano 56. Leonardo: Zadnja veerja, 1495-1498, S.ta Maria delle Grazie, Milano 57. Pravila zlatega reza 58.

Andy Warhol, Zadnja veerja, 1970

59.

reklama za modno kolekcijo

60.

tirinajst izraelskih vojakov, 2009.

61. Leonardo: Mona Lisa (La Gioconda),1503-1505 62. 63. Rafael Sanzio: PORTRET ANGOLA IN MADDALENE DONNI, 1506, olje na les 64. Rafael: Baltasare Castiglione, 1514-1515 65. Salvador Dali: Mona Liza, 1936 Marcel Duchamp: L.H.O.O.Q. (Mona Liza z brki), 1919 66. ANA SAMOTRETJA, SKICA, 14991500, rna kreda SLIKA,150613, olje na les 67. 68. Michelangelo Buonarotti 69. Michelangelo: Pieta (t.i. Rimska Pieta), 1498-1499, C. sv. Petra, Rim 70. PIET RONDANINI, 155264, FIRENCE 71. PIET RONDANINI, 155264, FIRENCE 72. Michelangelo: David, 1501-1504 73. Michelangelo: David, 1501-1504 74. Michelangelo: Mojzes, 1513-1516, Nagrobnik papea Julija II., S. Pietro in Vincoli, Rim 75. RAFAEL, PAPE JULIJ II. 76. Michelangelo: Prizori in osebe iz Stare Zaveze- Geneze - poslikava stropa 1508-1512; Zadnja sodba poslikava oltarne stene;1536-1541, Sikstinska kapela, Rim 77. Michelangelo: Strop Sikstinske kapele, 1508-1512 78. Michelangelo: Stvarjenje sonca, lune in rastlin Michelangelo: Loitev svetlobe in teme 79. Michelangelo: Stvarjenje Adama Michelangelo: Stvarjenje Eve 80. Rafael Santi 81. Rafael Sanzio: PORTRET ANGOLA IN MADDALENE DONNI, 1506, olje na les 82. LEPA VRTNARICA, 1507olje na les MADONA Z LIKOM, 1507, olje na les 83. Rafael: Poslikava Stanze della Segnatura, 1508-1511 84. Rafael: Lepa vrtnarica, 1507Rafael: Madona z likom, 1507 Rafael: Belvederska Madona, 1506 85. 86. 1.Apolon8.Rafael15.Rovere 2.Alkibiad ali Aleksander9.Ptolomej16.Telauges 3.Sokrat10.Zoroaster17.Pitagora 4.Platon (Leonardo) 11.Evklid (Bramante) 18.Aveores 5.Aristotel12.Diogen19.Epikur 6.Atena/Minerva13.Heraklit (Michelangelo) 20.Gonzaga 7.Sodoma14.Parmenid ali Ksenokrat21.Zenon 87. PLATON (TIMEJ) ARISTOTEL (POETIKA) 88. ASTRONOM ZOROASTER IN PTOLOMEJ RAFAEL 89. Renesansa zunaj Italije

Nizozemska renesansa

• • Natanno raziskovanje narave in ne obujanje antike

• • Globoka verska ustva pokaejo skozi prikrito simboliko

• • Uporaba oljne ive barve, tehnike detajlno slikanje

Nemka renesansa

• • D rer in Holbein

90. ARNOLFINIJEVA ZAROKA ALI POROKA, 1434 GIOVANNI ARNOLFINI IN GIOVANNA CENAMI 91. 92. 93. 94. 95. 96. JAN IN HUBERT VAN EYCK, GENTSKI OLTAR, 1432 DONATORJA DONATORJA MARIJINO OZNANJENJE 97. PRAZNINA STRAN GENTSKEGA OLTARJA 98. Jan van Eyck: Gentski oltar, 1432 (detajli) 99. PIETER BREUGHEL STAREJI (15251565) KMEKA SVATBA 100. KMEKI PLES 101. HIERONYMUS BOSCH (14501516 )Triptih z izvirnim grehom 102. 103. Hieronymus Bosch: Triptih s senenim vozom, 1500-1502 104. 105. AVTOPORTRET, 1498 106. AVTOPORTET 1500 107. TIRJE APOKALIPTINI JEZDECI, 1514, lesorez 108. HANS HOLBEIN: PORTRET ANGLEKEGA KRALJA HENRIKA VIII. 109. Hans Holbein ml.: Ambasadorja, 1533 110. 111. 112. 113. Pozna renesansa - manierizem

Spremenjene drubene razmere :

• • • Nova znanstvena spoznanja

• • • Religiozni pretresi: reformacija, protireformacija

• • • Odkritje Amerike s posledicami

Beg umetnikov pro od idealov visoke renesanse

• Porueni proporci v gradnji telesa

• Razgibane figure, zapletene dre teles

• Namesto uravnoteenosti beg v prostor

114. Jacopo Tintoretto: Zadnja veerja, 1592-1594 115. Leonardo: Zadnja veerja, 1495-1498, S.ta Maria delle Grazie, Milano 116. El Greco: Laokoont, 1610 117. PARMIGANINO (15031540) MADONA Z DOLGIM VRATOM, 1535 118. Gianbologna: Ugrabitev Sabink, 1583