AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA El7 KAJ DELA

Predlog športnega koledarja 1983 ZAPISNIK 3. seje PS ZLOS, ki je bila v Ljubljani dne, 1.10.1982.

Sejo je vodil predsednik predsedstva skupščine Alojz Gojčič. Predlog dnev­nega reda je bil sprejet, to čke 2, 6 in 8 dnevnega reda naj se obravnavajo na naslednji seji, doda se točka o osebnih dohodkih zaposlenih pri delovni skup-nosti PS ZLOS. .

Sklenjeno je bilo tudi, da bo nasledIija seja PS ZLOS v petek, 10. decembra 1982 ob 13. uri v Ljubljani.

Pr~led in realizacija sklepov zadnje seje PS ZLOS:

- Za dve letali V- 51 za potrebe padalstva smo podpisali pogodbo . Sedaj urejujemo formalnosti (registra­cija, modifikacija). Letala prevzamejo AK Ajdovščina in AK Ptuj.

_. Republiškemu komiteju za promet in zveze smo posredovali varnostno oceno z vsemi dopolnili in stališči, ki so bila sprejeta na seji 25.6 .. 1982.

- Komisija za varnost se je sestala, izdelala plan in že tudi operativno dela. Informacija o delu te komisije bo podana na naslednji seji.

- Za nakup letala ZUN- 142 se zanima samo LC Maribor, kar smo posredovali "Kovinotehni" Celje v nadaljni postopek. O možnosti nabave teh letal smo obvestili tudi PK LZJ.

- Dodeljeno nam je bilo tretje letalo ZUN- 526 za Ak Ptuj. Četrto letalo je bilo dodeljeno Prištini .

- Glede pravilnikov o privatnih letalih smo prejeli predlog ALC Lesce . Osnu­tek pravilnika je bil poslan v razpravo vsem letalskim šolam. Takoj po preje­mu pripomb bomo posredovali pravil­nik Republiškemu komiteju za pro­met in zveze .

'" .,-- ' 2 : 7. 1982 . je bil v Portorožu sestanek glede IV. pokala "Branko Ivanuš". Na tem sestanku je bil ime­novan organizacijski odbor, s predsed' nikom Livijom Jakominom in opera­tivni odbor. Prireditev bo 1. 2. in 3 . julija 1983. Kotizacija bo znašala 250.- DM za tujce, oziroma 2.200 .­din za tekmovalce LZJ.

- Odobreni krediti iz fonda solidarno­sti za Portorož in AK Vrhniko so bili realizirani :

Točka 2, problematika društva DAGL - se obravn.<,lVa na naslednji seji.

, ' , . .

Poročil()'\ZLOS za leto 1981 je v 3. točki dnevnega reda predsedstvo potrdilo brez pripomb.

4 . Predsedstvo je potrdilo predlog predračuna prihodkov in odhodkov PS ZLOS za leto 1983 . Treba ga je dostaviti ZTKO Slovenije v odobritev.

5. Sprejet je bil predlog športnega koledarja prireditev ZLOS , republi­ških prvenstev za leto 1983:

- jadralno mladinsko -- DLC N. mesto (maj) - jadralno člansko .- ALC Lesce (maj) - motorno rally _. AK Ajdoviščina Qunij) - motorno akro - AK Ajdovščina Qunij) - padalsko mladinsko in člansko ALC Lesce (junij) - modelarska : pionirji - AK Celje

F-- I -- AK Ljubljana F- 2 -- AK Ptuj F-·3 - AK Ljubljana F- 3B - AK Kranj

- raketni modela~ji _. AK Ljubljana - zmajaIji - LET Skofja Loka - Pokal " Branko Ivanuš" od l . do 3. 7. 83. - Portorož - Rally "Alpe -Jadran" september 1983 - AP Brnik - PS ZLOS

(Nadaljevanje na 31. strani)

Naslovna stran

stran 4

stran 8

stran .18

stran 26

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XII OKTOBER 82 ST. 10

Večina zamujenega je v tej številki popravljena - dobili smo poročila z vs~h mednarodnih tekmovanj, po zaslugi Radovana Korde celo dovolj posnetkov! Se vedno pa dremljejo modelarji, že od pionirskega republiškega prvenstva v Celju naprej! . .. Kdo ve, kaj je bilo na državnem prvenstvu v Livnem, na mednarodnih pokalih v M0starju in Zagrebu, na Štajerskem, v Pančevu in na Kurtalicu? Kaj so počeli motornjaki na Kraljevačkem oktobru? - Na Lescah smo se pogovarjali z najodgovornejši mi voditelj i , kaj nas v športnem letalstvu tišči in bo li - zapis preberite na naslednjih straneh!

Slika na naslovni strani : priprava za start radijsko vodenega modela na leški stezi (Foto : Stane Bizilj)

Fenomen - vsem za zgled Jubileji: leta plodnega razvoja

letalska pošta Preveč samozavestni 2. evropsko prvenstvo v klubskem razredu Hammelburg 1982 Dnevna uvrstitev na 27. državnem jadralskem prvenstvu v Subotici Ce vse seštejemo - smo tudi pričakovali! Monografija Inex adria avioprometa Fizir F. T. "Nebojša"

4 8

11 12

14

16 18 24 26

ICe,tlJ Izdaja Zveza lelalskih organizacij Slovenije v Ljubljani . Lepi pot 6 '" Revija izhaja vsak """sec , razen julija in avgusta ~ Gradivo za objavo IJ KR ILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije . uporabljene za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar , naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosli, kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, zmajarstvo in balonar­stvo. Uredni~tvo si pridržuje pravico skraj~at j, dopolniti aH prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji ~ Uredni~ki odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jurij Franko, Dominik Gregl , Belizar Keršič , Leon Mesarič , Jure Mežnaršič , Franček Mordej , Marjan Mo~kon (glavni in odgovorni urednik) , Jože Perhavc . Srečo Petric (tehnični uredn ik) in Ciril Trček ~ Naslov uredništva : Marjan Mo~kon , po~tni predal 33, 68001 Novo mest o 'f7 Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredniMvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem, v katerem Izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo. razen--barvn ih diapozitivov in tujih knjig , če je priložena ovojnica s povratn im naslovom in potrebnimi znamkami ~ Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. poštni predal 496 . 6100t LJUBLJANA. telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS, ~tev . 50101-678-5 1077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napi~ite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tud i. če revije ne prejemate redno «( Letna naročnina 200 din , cena posamezne številke 25 din * Lektoriranje rokopisov . grafi č na priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

KAJ DELA ZVEZA ICli!'l4 5

:-~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~t

: Tokrat smo letalci povabili na : : pogovor o uspehih pa tudi težavah, ki : : jih imamo pri naAem delu, naj- : : odgovornejAe republiAke funkcionarje : : v Alpski letalski center v Lesce. NaAim : : stiskam so v soboto, 2. oktobra prisluh- : : nili predsednik republiAke konference : : SZDL Slovenije Franc Šetinc, republi- : : Aki sekretar za ljudsko obrambo Martin : : Košir, komandant republiAkega Ataba : : teritorialne obrambe general pod pol- : : kovnik Miha Petrič, komandant korpo- : : sa vojnega letalstva generalmajor : : Anton T, 'S, ter predsednika TKS Slove- : : nije Tor: ' t=lorjančič in ZTKO Slovenije : : Ljubo Jasnl'- Pogovora sta se udeležila : : tudi sekretar medobčinskega sveta ZK : : za Gorenjsko Štefan Nemec in : : predsednik medobčinskega sveta ZSDL : : za Gorenjsko Vili Tomat. : * * *~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Goste, zbrane letalske strokov­njake ter direktorja Elana Dolfeta Vojska in predstavnika IX, armadne oblasti polkovnika Janeza Turka je pozdravil predsednik predsedstva ZLOS Alojz Gojčič in odprl pogovor s kratkim opisom predmeta razprave, To so vprašanja enostavne reprodukcije v športnem letalstvu, nakupa letala AN-2 za padalce, zagotovitev letalskega goriva, ne­razumevanje zavarovalnic za letalske športni~e invalide, uvoz rezervnih delov in modelarskega materiala ter gradnje in statusa naših letališč,

Za njim so se zvrstili naši poroče­valci: predsednik ALe inž, Lado Gorišek, ki je predstavil domači klub, uspehe njegovih športnikov in njihova ekološka prizadevanja, pred­sednik modelarske komisije ZLOS Borut Perpar, zmajar Jure Franko, eredsednik padalske komisije ZLOS Zarko Španinger, predsednik šport­ne komisije ZLOS Leon Mesarič, predsednik tehnične komisije ZLOS Adolf Šuštar in glavni urednik revije KRILA Marjan Moškon,

o razmerah v Letalski zvezi Jugo­slavije je govoril predsednik pred­sedstva LZJ Stane Menegalija, Pove­dal je, da drugim klubom v državi ni treba služiti denarja za dejavnost z lastnim delom, da se jugoslovanski SOFK (jugosofka) še ni odločil, kako bo denarno podpiral našo orga­nizacijo, in da se je zvezni sporazum o vlaganju v o~novna sredstva letal­skih organizacij iztekel- novega pa še m.

Kaj so povedali naši predsedniki, ni treba ponavljati, saj smo skoraj isti zbor pred točno letom dni sezna­nili z istimi zadevami na razgovoru pri predsedniku republiškega Izvrš­nega sveta Janezu Zemljariču. Ta­kratni yredsednik TKS Slovenije Rajko Sugman je med drugim pred­lagal, da bi se čez pol leta spet dobili in pogledali, kaj smo od sprejetih dogovorov uresničili ...

Bolje čez leto in dan, kot nikoli! Na žalost pa od dogovorjenega ni bilo kaj prida narejenega. Z.HO smo

Predsednik predsedstva sk:.Jpščine lLOS Alojz Gojči:: (levi na sliki) je gostO'11 v uvodu pojasnil namen razgov3ra

Gostje so že med razgovorom živahno izmenjavali mnenja z našimi predstavniki - na sliki prva z leve ~'artin Košir in Ljubo Jasnij

T ... di general Tus in polkovnik Turk sta si na Fortun! z zanimanjem ogledala proizvodnjo Elanovih jadralnih letal za izvoz

KAJ DELA ZVEZA

vsi radovedno pričakovali kaj bo rekel predsednik Socialistične zveze, tovariš Šetinc. Poskusili smo zabel­ežiti vsaj njegove glavne misli in priporočila:

"V svojem imenu, lahko pa rečem, da tudi v imenu cele naše frontne organizacije, vam moram izreči iskreno priznanje za vaše uspehe, zanos in ljubezen do domovine. Ne najdem besed, s katerimi bi izrazil občudovanje vsem naporom, s kate­nml premagujete težave. Prav gotovo ste z vašo požrtvovalnost jo fenomen, ki je lahko za zgled na vseh področjih gospodarstva, v teritorial­ni in ljudski obrambi, ter družbenem življenju nasploh.

Vaše osnovne organizacije so ne­nadomestljiv del obrambe. Te tradi­cije ne smemo zanemarjati. Nikdar, celo v stari Jugoslaviji, piloti niso zatajili ob klicu domovine.

Druga pomembna stvar je vaša vloga pri izobraževanju. Vsak le­talec, padalec in modelar ima veliko znanja, zavesti in srčnosti. Ta vidik zanemarjamo. Ko govorimo o mora­li in junaštvu Palestincev, poza­bljamo na njihovo raven izobrazbe in znanja iz tehnične kulture. Tega nekaterim narodom v bližnje­vzhodnem spopadu močno primanj­kuje. Na tem področju imate prav vi velike možnosti in veliko družbeno pomembnost. Razvijati je treba tudi raketarstvo in maketarstvo. To bo pomembno, ne glede na to, kako bo kdo razporejen. Tudi tovariš Popit je v imenu Zveze komunistov izrekel vso podporo letalski dejavnosti in priporočil , naj ji posvetimo več pozornosti. "

Letalci so, kot je napisal Jože Dekleva v Delu, bolj ljudje dejanj kot besed. Pa vendar nam je ta laska­va ocena dobro dela!

"Čeprav zdaj druge spodbujamo," je nadaljeval tovariš Šetinc, "naj več delajo, mislim, da bi pri vas lahko

KAJ DELA ZVEZA

zmanjšali delež lastnega prispevka, da bi se lahko bolj posvetili strokovnemu delu. Gospodarska stabilizacija je najpomembnejši de­javnik ljudske obrambe. Vsi napori so zaman, če se slabša gospodarski in s tem tudi politični položaj. Če bi kupili pet tankov manj, bi bili vsi vaši problemi lahko rešeni!

Mednarodni položaj je izredno zapleten in poln nasprotij. Sistem socialističnega samoupravljanja in tudi sistem obrambe moramo vsak dan preverjati. Imamo zaupanje v ljudi - podobnega sistema drugje v svetu ni - zato tudi uspešno prema­gujemo največje težave. Še širše mo­ramo govoriti o varnosti in obrambi, saj je to usodno vprašanje naše prihodnosti. Vztrajati moramo s podružbljanjem obrambe, iti mo­ramo naprej, vendar še vedno več govorimo, kot naredimo. S praznim govorjenjem povzročimo največ škode.

Ljudska obramba se ne sme usta­viti v štabih in enotah, segati mora v vsako vas, v vsako društvo, v vsako hišo! Imamo velike uspehe v vojski, v TO, premalo pa v širši družbi, v gospodarstvu in med mladino, ki je vendarle njen osnovni dejavnik. Se dosti moramo narediti na področju obveščenosti, zato, da bi vedeli, kakšne so naloge, kakšen je položaj in, kaj je vredno braniti.

Spregovorili ste o mnogih teža­vah, tucji o odtujevanju, čeprav teh deformacij pri vas ni veliko. Vaše vrline moramo ponuditi kot zgled drugim organizacijam. Bolje bi vas morali predstaviti v javnosti, da bi vaši uspehi in odpovedovanja prišli bolj do izraza. S skupno voljo mo­ramo iti smelo v spoead z negativni­mi pojavi v športu. Ceprav nimamo izdelanega sistema financiranja, to ne more opravičiti negativnih pojavov in naše ravnodušnosti, ne more biti opravičilo za tiste, ki po­nujajo svoje funkcije kot zaslon za skrivanje kriminala.

Rad bi predlagal, naj se sestanejo najodgovornejši dejavniki, ki bi lahko premaknili te zadeve - sam­oupravne interesne skupnosti, go­spodarstvo TO, armada - in z malo napora lahko rešili letališča, gorivo, padala, modelarje, vzdrževanje letal in še kaj drugega. To sem dolžan reči zaradi nalog, ki jih imamo v Zvezi komunistov, in tudi SZDL bo podprla tako združevanje interesov.

Še beseda o varstvu okolja. Priz­nanje vsem, ki si na primeren način prizadevajo za varstvo okolja, to je prav gotovo pametno. Ne smejo pa misliti, da so samo oni vest naše družbe. Vest moramo biti mi vsi! SZDL podpira prizadevanja za varstvo okolja. To pa se ne sme spremeniti v dogmatizem, v nekaj osamljenega, zunaj naše frontne or­ganizacije. Ne sme biti samo v bese­dah, ki povzročajo več hrupa kot letalo, ki leti nad njimi. Mislim, da ste si za to dovolj prizadevali, ne morete pa sprejeti takega varstva, ki bi pomenilo konec vaše dejavnosti.

Hvala za priložnost, ki ste mi jo dali, da se srečamo v taki družbi. Upam, da se bodo tudi drugi prid­ružili moji pobudi, naj bi v bodoče skupaj dolgoročno načrtovali razvoj letalske, padalske in modelarske dejavnosti! "

Predsednik Gojčič se je tovarišu Šetincu zahvalil za spodbudne besede in rekel: " Srčno upam, da si je res vsak od gostov naložil del te odgovornosti, tebi Franc pa predlagam: SZDL je kot nalašč za to, da skliče vse z le­talstvom prizadete dejavnike! Pre­vzameš to nalogo?"

"Seveda!" je bil odločen tovariš Šetinc.

Po razgovoru so si gostje ogledali krajši prikaz letenja in padalskih skokov na športnem letališču v Les­cah, potem pa še proizvodnjo plasti­čnih jadralnih letal v Elanovi tovarni na Fortuni pri Bledu.

Besedilo in slike: MARJAN MOŠKON

Jubileji: Leta plodnega razvoja 35 let JAT in 55 let jugoslovanskega letalskega prometa

v letošnjem le tu beležimo v jugoslovanskem letalstvu dva vidna jubileja, in to 35-letnico JAT in 55-letnico le talsk ega prometa nasplo h .

1. aprila 1947 je zagrebško le ta­li šče pričakalo prvo JAT-ovo leta lo Po tez 29 na prvi redn i liniji iz Beog­rada. Ta d ogodekje ede n izmed naj ­večjih dni jugoslovanskega c ivi lnega leta lstva, za to ga je Jugos lovanski aero tran sport prevzel za svoj us­tanov itven i datum.

Začetki letalskega prometa v Jugoslaviji

O ra zvoj u le ta lskega pro meta v J ugos la viji smo že pi sali . Pa na j vseen o o bno vim o neka te re znač il ­nos ti tega p io nirske,l!a o bd o bj a.

J ugosla vi ja se je sorazmerno kma-

lu vključila v sistem, evropskega le­ta lskega prometa. Ze le ta 1923 so le tala družbe "Fra nk o Rumen " po­vezova la aerodro m Pančevo pn Beogradu s Parizom, Bukarešto in Istanbul om .

V le tu 1925 so prvič glasno izzve nele zahteve po ustanovi tvi prve jugoslovanske družbe za letal­ski promet. V naslednjih dveh letihje bil ustan ovlje n odbor za ustanovitev in zbira ti so se začela sredstva za nakup letal in opera ti vno delovanje družbe .

17. junija 1927 Je bilo us­tanovljeno Druš tvo za vazdušni saobracaj , ime no vano " i\eroput ". V zač e tku leta 19211 je dru žba zače la red no leteti z d vo k rilci Po tel 2LJ . ki so z d ve ma č lanoma [!os;ldk e in [!e ti ­mi [!o t ni ki la h ko [! re lek li ra/lb lj o 500 km s il it rmt jo 175 km na un;.

V le tih od 193.1do lLJ36Jc i\ e ro[!u t nekajkr;lt m od ernilir,ti \VOJO iloto. PotelOm so najprej priključili

JUBILEJI

• .. : m:i . . :

večmotorna letala spartan-cruiser, nato pa še de havillandov dragon, ki so lahko sprejeli več potnikov in dosegali večje hitrosti.

Najodločnejšo potezo v razvoju Aeroputa predstavlja nakup tedaj najmodernejših letal lockheed-ele­ctra 10. Aeroput je vztrajno širil mrežo svojih destinacij od Beograda in Zagreba do Sarajeva, Podgorice, Skopja, Sušaka, Graza, Dunaja in Soluna, malo pred vojno pa še do Borova , Ljubljane, Splita, Niša, Dubrovnika, Bora , Bitole, Tirane, Bukarešte, Budimpešte, Prage, Mi­lana in Benetk .

Druga svetovna vojna je Aeropu­tu prekrižala vse nadaljnje načrte.

JAT 1947-1982 Po vojni se je civilni zračni promet

obnovil predvsem s pomočjo jugoslovanskega vojnega letalstva, ki je v tem času edino razpolagalo z letalci , leta li in letališči . Ker JVL ni bilo niti po svoji osnovni usmeritvi, niti po organizaciji zmožno ugoditi zahtevam letalskega prometa, se je v okviru Uprave civilnog saobracaja osnovalo letalsko podjetje, imeno­vano Jugoslovanski aerotransport, ali krajše JAT.

JAT je nadaljeval tradicijo "Aeroputa". V prvih letih se je moral soočati s številnimi težavami, kot so bila porušena letališča, slaba tehni­čna služba, premajhna flota, težave z gorivom , rezervnimi deli itd. V tem času so njegovo floto sestavljali dve trofejni nemški transportni letali junkers JU-52 in pet letal DC-3 .

Aktivna udeležba v mednarod­nem prometu je zahtevala sodobne­jša letala, kot seJ bili tedanji DC-3. Korak k modernizaciji je prispevala uvedba treh letal tipa convair 340. S tem so lahko svoje redne med­narodne linije podaljšali do Londo­na, Kaira in Bejruta.

V šestdesetih letih so v razvoj le­talskega prometa bistvene spremem­be prinesla reaktivna letala . JAT je bil primoran, da v perspektivi nad­aljnjega razvoja misli na ponovno modernizacijo flote . Načrtovane na­povedi so bile uresničene . Leta 1963 je v svojo floto sprejel tri carave lIe SE 210, ki so bila tedaj najuspešnejša reaktivna letala. Do 1968.letajimje

priključil še tri letala istega tipa ter povečal floto convairov na osem le­tal. S to modernizacijo je znatno razširil mrežo mednarodnih linij .

Za JAT je uvedba reaktivnih leta . pomenila izpopolnitev in moder­nizacijo flote, hkrati pa spodbudo za napredek celotnega procesa dela, kar je privedlo do porasta produk­tivnosti in uspešnosti poslovanja.

Rezultati tega stalnega in pospe­šenega napredka so JAT-u omogoči­li, da je v letu 1969 uvedel v promet pet novih DC-9.

Istega leta je zaradi vedno večjih potreb turističnega tržišča osnoval svojo čartersko družbo Air Jugosla­vija, ki je sprva letela v evropskem in mediteranskem prostoru , v zadnjih letih pa razširila svoje polete do Avstralije, Severne Amerike in Ka­nade. Ti poleti so se še posebej okre­pili, ko so v drugi polovici sedemdesetih let uvedli v svojo floto B-707 (1975) in širokotrupna DC-lO (1978, 1979).

Glavna pozornost paje bila vedno usmerjena razširitvi in intenzivira­nju letalskega prometa v evropskem in mediteranskem področju . Velik doprinos so v teh prizadevanjih prinesla letala B-727, ki so v letu 1974 zamenjala cara vele . Ob dopol­nitvi z letali DC-9 so uspeli razširiti mrežo domačih linij in povečali obseg dela Air Jugoslavii, ki se je preusmerila na prevoz tujih turistov in naših zdomcev.

Načrti JAT je pripomogel Jugoslaviji , da

je prekoračila časovne in prostorske meje in se tako povezala s skoraj vsemi deželami sveta.

Danes je to moderna letalska or­ganizacija s sodobno floto, dobrim letalskim tehničnim in drugim strokovnim kadrom, s solidno teh­nično bazo in prodajno mrežo. Osnovna usmeritev bo še naprej prevoz potnikov in tovora v rednem in čarterskem prometu. Za leto 1985 načrtujejo prevoz okoli pet mi­lijonov potnikov in 45.000 ton tovo­ra. Domači promet se bo razvijal v skladu s kriteriji ekonomike in ren­tabilnosti te gospodarske zvrsti. Integracija s Trans Adrio v letošnjem letu predstavlja začetek

razvoJa sekundarne prometne mreže Z manjšimi letali .

Evromediteranski redni promet bo tudi V bodoče ostal njihova glav­na domena, tako po obsegu dela kot po ekonomskih rezultatih. Glede na to, da je mreža linij že dovolj razvita, ne premišlja o razširitvi le-te, temveč se želi posvetiti poboljšanju kva­litete, uvajanju direktnih letov itd. Najv(' :Ji porast prometa načrtuje na področju interkontinentalnih letov. Tu želi povečati število destinacij in frekvenco linij.

Načrtovano je tudi povečanje flote za šest letal sodobne tehnolo­gije, izgradnja novega hangarja, poslovnega centra, elektronskega centra itd.

Sk ra tka, zasta vili so si smele na­črte. Pri tem se zavedajo, da brez posebnih naporov ne bo šlo. Kot marsikateri letalski prevoznik se tu­di J AT otepa s problemi krize svetovnega letalskega prometa . Vse

JUBILEJI

kaže tako, da bodo nebo osemdese­tih let preletela le letala družb, ki bodo sodobno organizirane in kate­rih rednost in kvaliteta storitev bo dosegala visoko raven.

Ukrepi domače stabilizacijske politike tudi ne bodo dopuščali ta­kšne ekspanzije, kot je bila možna do sedaj. Poiskati je treba notranje razerve, predvsem izpopolnitev or­ganizacije dela, boljše koriščenje tržnega potenciala, povečanje red­nosti prometa in kvalitete storitev.

Delovni ljudje JAT se teh nalog zavedajo. Zato so v tem jubilejnem letu še toliko bolj pripravljeni prispevati k rešitvi problemov poslo­vanja in razvoja njihove lastne delovne organizacije, hkrati pa prispevati svoj delež tudi pri ureja­nju ekonomskega stanja v državi.

(po časopisu JAT za AIRO priredila

NADA SERAJNIK

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER Jedriličarski raj

Na startu v Gren chenu (F.)to: Igor Kuši::ka)

3;10ročite nam Spcftovani bralci, najstarejša in

najresnej§a ufološka organizacija za proučevanje (XJjavov NLP v Jugoskzviji se obrača na vas. Zanimajo nas opa­Žilnja (XJjavov, znanih kot nezflllni leteči predmeti (NLP), katere ste kzh­ko tudi vi videli. Primeri takih opazo: vanj so kzhko starejšega datuma pa do letos. Zanimajo nas predvsem tile osnovni (XJdatki:

l . datum opaŽilnja (ura, dan , me­sec in leto),

2. čimbolj podroben opis opazo­vanja skupaj z natančno risbo predme­ta, ali predmetov (če je bilo vidnih več NLP),

3. natančen naslov očividca. Podatke (XJšljite na naslov: UFO

(NLP) društvo ZVEZA ŠOLT, Štu­dentsko naselje blok VII, 61000 Lju­bljana.

Društvo očividcem zagotavlja anonimnost, če je taka njihova telja!

Publikacija društva Društvo je v več · letih svojega

obstoja izdalo več številk svojega gkzsi­la. Ce vas zanimajo podrobnejše infor­macije glede gkzsikz in dekz društva, pišite na fIIlŠ naslov.

POSTO VANI DR UGO VI,

U osmom mjesecu ove godine bora­vio sam kod svog prijatelja jedriličara u švicarskom mjestu Selzach. Nedale­ko od ovog mjesta Ilalazi se sportsko turistički aerodrom Grenchell Ila ko­jem sam letio Ila jedri/ici ASK --13 na kojoj sam dobio provjeru, a poslije toga na jednosjedoj školsk.o-lrenažnoj jedrilici K8b.

Ovaj jedriličarski .. raj" zabilježio sam dija(XJzilivima koje vam upri/ogu ša/jem U Iladi da cele možda izmedju Iljih naCi jedall koji bi odgovarao za nas/ovnu straIlu "Krila".

telim vam puno uspjeha uradu.

KUSICKA IGOR

Dragi Igor, . hvala za dobre želj e in poslane dia­pozitive. Na žalost pa z le žečih moti­vov ne moremo napraviti pokončne naslovnice. Lep pozdrav.

UREDNIK

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daijIi od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase po~iljajte na na­slov uredhifuta: Marjan Molkon, D.

p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Prodam načrt La amatersko gradnjo Volksplane VP-1 ; kalupe trupov ja­dralnih in motornih letal, sprejemnik in modul SSMCONTEST 2 kom. servo motorje (contest). Dežman Branko, 64202 Naklo 156

ZAMENJAM epoxy trup visoko­sposobnega jadralnega letala Cirrus 75 (Graupner) za 2 (dva) servomehani­zma Multiplex (Best . Nr. · 5054 ali 7006). Ostalo po dogovoru . RUD I KORBER, Polzela 136, p. p. 63313, tel. 063/ 720 047 od 18. do 20. ure

Pogled iz zraka Ila letala tekmovalcev na latališču Ostar­sund na Švedsitem

Udeležba na 4. evropskem prvens­tvu je bila uresničena na osnovi rednega programa dela VSJ za leto 1982. Ekipo je sestavljalo devet uradnih predstavnikov: vodja dele­gacije in trener Petromir Mičkovič, vodja potovanja - navigator in pomočnik trenerja Silvo Orožim, sodnik Zvonko Antoljak, tekmo­valec iz AK Borovo Nijaz Delič, tekmovalec iz AK Osijek Mijo Ban, tekmovalec iz AK Banja Luka Ivo Čavar, tekmovalec iz AK Zagreb Svetomir Trifunovič, tekmovalec iz AK Maribor Oto Verbančič in teh­nik Dragiša Petrovič.

Razen uradne ekipe sta na tekmo­vanje potovala tudi dva predstavni­ka letalske tovarne Utva iz Pančeva ter tehnika Nedeljko Hinič in Stojan Morav, ki sta vzdrževala letala Utva-75.

za tekmovanje smo angažirali šest letal:

- štiri letala Utva-75, last VSJ, ki jih je za to priložnost posebej opremila tovarna letal Utva iz Pančeva,

-letalo Roben, last AK Maribor, ki ga je vodstvo kluba brezplačno posodilo državni reprezentanci in

- letalo Cessna-I72, ki ga je vodstvo kluba AK Borovo tudi brez odškodnine odstopilo državni repre­zentanci.

Ekipa je na potovanju preživela dvanajst dni, od tega šest dni na poti

Preveč samozavesti

Poročilo o sodelovanju državne reprezentance motornih pilotov na 4. Evropskem prvenstvu. v preciznem letenju, ki je bilo od 5. do 18. julija v Oestersundu na Svedskem. .

(prelet) in šest na tekmovanju. Stroške za tekmovanje smo pokrili iz naslednjih sredstev:

- SFKJ - sredstva za med­narodni program - 39.709,65 ŠKR,

- letalska tovarna Utva iz Panče­va - 8.600 ameriških dolarjev.

Posebno pomoč za opremo ekipe, nabavo uniform in športne opreme, kakor tudi za stroške priprav so nu­dile OZD Letalska operativa JA­T-a, Kombinat za gumo in obutev Borovo ter Jugoslovanska krznar­ska industrija Indjija.

Udeležba na tekmovanju je pote­kala po ustaljenem programu. Vse naloge med pripravami, med preletom in med tekmovanjem so bile opravljene brez večjih težav in pripomb. Uvrstitev na tekmovanju, kljub vsem tehničnim in materialnim ugodnostim, ni zadovoljiva. Potreb­no je poudariti, da tovrstna tekmo­vanja v svetu prirejajo že deset let, medtem ko se jih je naša reprezen­tanca letos udeležila prvič, razen te­ga pa do leta 1981 te kategorije tekmovanja v Jugoslaviji sploh nismo gojili.

Posamični rezultati naših tekmo­valcev so bili znatno boljši, kot pajih dosegajo na tekmovanjih v domovi­ni, vendar sta bili vrhunska pri­pravljenost tekmovalcev iz drugih držav in ostra konkurenca taki , da sta povzročili nizko uvrstitev naše ekipe in naših tekmovalcev v posa-

MOTORNO LETENJE

JU!J o s lova n s :<a reprezentanca v preciznem letenju v Ostersundu

Utva-75 med pre­letom v Ostersund na Švedsko (vse foto: rladovan Korda)

mični konkurenci. Naša ekipa se je uvrstila na osmo mesto med trinajs­timi najbolje uvrščena posameznika pa sta Oto Verbančič (21.) in Mijo Ban (23 .) med skupno štiridesetimi tekmovalci.

Komisija za motorno letenje VSJ je 16. septembra dala uradno oceno, v kateri navaja, da je bila poleg na­vedenih objektivnih vzrokov za slabo uvrstitev kriva tudi pretirana samozavest naših tekmovalcev in neodgovorno pojmovanje pravil tekmova nja. ki so bila često v na­sprotju s pravili tekmovanj v domo­vini. Pripomniti moramo tudi. da je bilo več sodniških spodrsljajev, ki so šli na škodo našim tekmovalcem .

"e'L413

Vodstvo ekipe in mednarodni sod­nik (Miškovic. Orožim in Antoljak) so v celoti opravili svoje naloge . Le­talo Utva-75 se je izkazalo zelo dobro za tovrstna tekmovanja. Pomembno je poudariti , da v času priprav prele ta in med samim tekmovanjem ni bilo nobenih in­cidentov, niti ni odpovedal nobe n letalski de\. Prelet skupine šestih le­tal iz Pančeva preko Maribora, Av~;trije, Zahodne Nemčije, Danske in Svedske. dolg več kot 1700 km v eno smer, predsta vlja svojevrsten rekord in uspeh naši h tekmovalcev.

Komisija za motorno letenje sb je odločila. da bo v bodoče posvetila več skrbi za razvoj tekmovalne disci­pline preciznega letenja, saj ta tekmovalna kategorija visoko moti­vira športnike za doseganje dobrih rezultatov, pri pilotih pa razvija pozItivne lastnosti za začasno točnost in precizno letenje, kar je velikega pomena za varno letenje, razen tega pa predstavlja ta zvrst eno od najcenejših tekmovanj v motor­ne m letenju.

Na koncu je pomembna tudi ugotovitev. da je naša ekipa v celotni sestavi dostojno reprezentirala našo socialistično samoupravno Jugosla­vijo. Sekretar komisije Sekretar

komisije za motorno letenje

PETROMIR MIŠKOVIC

Jugoslovanska rep­rezentanca v Hammelburgu: Starovič, Blažič, Rojnik, Gobec, Štru!celj, K'lrda in Pesjak

Najboljše uvrščeni Jugoslovan in avtor prispevka -Črtomir qQjnik iz AK Celje

Tekmovanje je bilo drugo po vrsti_ prvo je bilo pred nekaj leti na Svedskem. Mesto Hammelburg , kjer se je tekmovanje odvijalo, leži ka­kšnih 30 km severno od Wuerzbur­ga. Pokrajina je gričevnata z mnogi­mi vinogradi in po malem spominja na Dolenjsko. Pripomniti velja, daje veliko Frankfurtsko letališče od­daljeno le kakih 60 km. Discipline na tekmovanju pa so se mu približevale na kakih 30 km . Tekmovanje je or­ganiziral domači aeroklub na popolnoma amaterski osnovi in to zelo uspešno .

Neposredno pred tekmovanjem , od 30. maja do 4. junija, je bilo trenažno letenje , kot je običaj na takih tekmovanjih. za to obdobje je bila značilna suha termika, ki so jo spremljale visoke temperature. Or­ganizator tekmovalcem ni dajal dnevnih nalog ampak smo leteli po lastni presoji . Vse dni treninga smo intenzivno leteli, da bi si nabrali' čimveč izkušenj.

Po otvoritvi, ki so jo organizatorji na mestnem trgu popestrili s folklor­nimi nastopi, se je 5. junija zbralo na štartu 28 tekrovalcev iz 8 držav.

Po celodnevnem jadranju v suhi terrniki se je vreme spremenilo in pojavili so se kumulusi. Tekmovalna komisija je za na logo pripravila trikotnik v dolžini 212 km. Večina tekmovalcev je trikotnik obletela, vendar so nekateri imeli težave zara­di formiranja lokalnih kumulonim-

busov. Zmagal je dorvačin Mueller, Rojnik je bilvsedmi , Strukelj 25. in Starovic 26. Strukelj in Starovic sta pristala že pred prvo obratno točko, ko sta priletela v področje, ki ga je neposredno pred tem prešla nevihta.

Naslednjega dne meteorologi niso obetali nič dobrega . Obstajala je ve­lika nevarnost zapiranja. Napovedi meteorologov so se uresničile in nihče od tekmovalcev ni preletel kvalifikacijske razdalje .

Drugi tekmovalni dan je bil šele 8. junija. Po fronti , ki je prešla, se je obetalo zopet nestabilno vreme . Dnevna na loga je bila prelet na cilj in povratek v dolžini 262 km . Nihče od tekmovalcev vni naloge izpolnil. Zmagal je vCehoslovak Dedera, Starovic in Strukelj sta delila 5. mesto. Rojnik pa je bil 27.

Tretji tekmovalni dan je bil 9. ju­nija -- hitrostni prelet v trikotni­ku z dolžino 182 km . Vreme je bilo boljše kot so ga meteorologi napove­dali. ni bilo neviht in ploh . ki so tekmovalce spremljale v prejšnjih dneh. Zmagal je dorvačin KitT­mayer. Rojnik je bil 2 .. Strukelj 17 .. Starovic 18.

Četrtega tekmovalnega dnc jc bil na sporedu trikotnik v dolžini 111 km. ki so ga tekmovalci morali obleteti dvakrat. Vremc na začctku ni obetalo nič dobrega . poscbno nc­varna jc bila prva obratna točka . ki jc bila cel dan brez tcrmikc . Zmagal

JADRALSTVO

~ ~ 8 ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ :R~~gi~~;t:s~g~

~ N ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

~~~~~~~~i~~i

....... ~ ~ ~ ~ - ~ - - - ~ ~ -i~:!'~~:!~~~:!:!~

- r - _ - - - r _ _ -

~ ~ - ~ 00- O ~ - - ~

Zmagovalec 'Ncrner Mueller

Vicešampion dr. Jochen Taupitz

Tretje~vrš;;eni Paul '~Jollsc­hlaeger (vsi trije iz !ah. Nemčije, vsi trije na letalih OG 100, vse foto: Radovan I<orda)

/Ceri415

je domačin in kasnejši zmagovalcc rY1ueiler, Starovicje zasedel 6. mesto, Strukelj 14. in Rojnik 24.

Naslednje štiri dni ni bilo letenja , ker so področje prehajale fronta za fronto.

Peti tekmovalni dan je bil šele 15. junija . Naloga dneva je bila pretet trikotnika v dolžini 239 km. Se vedno so bila lokalna zapiranja, ven­dar brez kumulonimbusov, kar je vplivalo na hitrosti, ki so gile tega dne manjše. ~petje zmagal Cehoslo­vak Dedera , Strukelj je biI4., Rojnik 23 . in Starovic 24.

Spet je sledil deževen dan, 17.juni­ja pa so jadralci startali na 211 km dolg trikotnik . Zelo labilno vreme z izrazito nizkimi bazami ni obetalo nič dobrega. To je bil tudi vzrok , da je nekaj tekmovalcev pristalo že po nekaj deset kilometrih. Sčasoma se je vreme stabiliziralo,

zato je večina preletela drugi del trikotnika brez večjih problemov. Zmagovalec je bil dO!)1ačin Taupitz, Starovic je bil 9., Strukelj 10. in Rojnik 19.

Do konca sta bila na razpolago še dva dneva, vendar je tekmovalna ko­misija oba preklicala zaradi ne­primernih vremenskih razmer.

Kot zanimivost je treba povedati, da letališče v Hammelburgu leži na hribu, ki je kakšnih sto metrov višji od okolice. To je prišlo prav itali­janskemu tekmovalcu, ki je bil prek­ratek v doJetu. Zavil je v dolino, tam našel termiko in dviganje ter se po kakšnih petnajstih minutah povzpel in preletel linijo cilja .

Kot je razvidno iz priloge je večina tekmovalcev letela na jadralnih leta­lih OG-100, le Čehoslovaki so lete­li na nenemški konstrukciji VSO 10. Tudi pravilnik, ki so ga uporabljali na prvenstvu, se precej razlikuje od našega. Takoj pade v oči dejstvo, da zmagovalec ni nikoli dobil 1000 točk. Vzrok je v tem, da ima pravil­nik klavzulo, ki govori, da se dnrvni maksimum ustrezno zmanjša, če je disciplina krajša od 300 kilometrov.

Naslednje prvenstvo bo verjetno čez dve leti na Finskem. Morda bi tudi mi lahko razmišljali o organiza­ciji enega od naslednjih prvenstev.

Ing. Črtomir Rojnik

.. ,:,t. CI> 't; :t:.

';1 ca ,IJ :G u.. u ;:::; .~ c

'čij (.) .. CII a; ..J 'f .. .. ca u.. ul ca c ,!!I =ii CI ~ ca ~ .;: ca > ca ~ o: :; ON . ~ > ... W II:

Dnevna uvrstitev na 27. državnen jadralskem prvenstvu v Subotici (Foto: Radovan K '3rdaJ

mesto pilot (tekmovalna oznaka) aeroklub 1. tek. dan 2. tek . dan 3. tek. dan 4. tek. dan 5. tek . dan 6. tek. dan 7. tek. dan skupaj točk

1. Pfeifer Vladimir (11) M. Sobota 3. 420 10. 876 7. 890 2. 952 29. 727 3. 988 1. 1000 5861 2. Frenc liva (30) Zrenjanin 11. 281 8. 913 4. 939 3. 943 15.-18. 843 5. 874 9. 900 5793 3. Berčic Maks (14) Ljubljana . 23. 185 4. 968 1. 1000 16. 806 15.-18. 843 9. 953 6. 952 5707 4. Stariha Janez (S1) Ljubljana 24. 179 5. 950 5. 906 11. 905 26. 779 6. 972 5. 954 5645 5. Starovič VojkO (87) Celje 1. 427 14. 814 9. 875 6. 929 28. 744 13. 873 7. 961 5613 6. Gatolin Miodrag (03) Novi Sad 7. 408 19. 727 15. 784 12. 893 3. 903 7. 964 8. 927 5606 7. Filko Ivan (05) Novi Sad 10. 373 21 . 720 18. 750 9. 923 1. 1000 8. 955 16. 740 5461 8. Lilija Bogdan (92) Celje 2. 420 25. 685 8. 882 5. 933 15.-18. 843 14. 852 13. 755 5375 9. Peperko Franc (09) Celje 8. 407 23. 688 2. 997 33.-35. 376 9.-14. 875 2. 995 3. 976 5314

10. Strukelj Franc (B5) Lesce 4.-6. 411 7. 936 3. 948 29. 437 19.-22. 812 4. 979 20. 694 5217 11 . Rojnik Crtomir (01) Celje 29. 91 16. 775 19, 748 1. 1000 9.-14. 875 16. 832 10. 892 5213 12. Simenc Ivo (07) Lesce 4.-6. 411 12. 818 36. -37. 257 13. 884 9.-14. 875 1. 1000 4. 967 5208 13. Thaler Miha (T4) Lesce 9. 380 2. 978 11 . 855 30.-32. 418 9.-14. 875 10. 937 23.-24. 679 5122 14. Kolaric Igor (89) Ptuj 12. 253 20. 721 20. 725 15. 857 8. 885 12. 879 15. 751 5071 15. BlagojeviC Brane (17) Tuzla 13.-17. 214 29. 401 12. 844 14. 881 4.-6. 900 15. 836 2. 979 5055 16. Krišto Stipo (13) Banja Luka 13.-17. 214 13. 814 14. 816 4. 940 4.-6. 900 28. 671 26.-27. 643 4998 17. Rapaic Milan (74) Subotica 13.-17. 214 6. 914 21. 705 22.-23. 587 2. 940 21. 790 14. 753 4930 18. Letic Marija (85) Subotica 22. 188 9. 883 27. 566 19. 630 9.-14. 875 20. 816 12. 763 4721 19. Kikelj Marijan (78) Ljubljana 20.-21 . 196 22. 706 22. 701 26. 519 4.-6. 900 17. 831 17. 739 4592 20. Gyorfi Tibor (H5) Segedin (Madž .) 41 . O 11 . 842 13. 818 25. 520 27. 778 25. 756 18. 731 4445 21. Molnar Geza (H1) Segedin (Madž .) 30.-34. 78 1. 1000 6. 905 10. 919 32. 608 33.-34. 199 25. 660 4369 22. Keršič Jože (70) Novo mesto 25. 167 17. 743 25. 652 17. 800 35. 522 11 . 934 30.-31 . 520 4338 23. Vranješ Milenko (st 29) Banja Luka 20.-21 . 196 15. 811 24. 683' 24. 550 25. 782 24. 759 29. 552 4333 24. Tepeš.Nenad (8T) Zagreb 30.-34 . 78 24. 686 16. 774 33.-35. 376 19.-22. 812 19. 824 21. 690 4240 25. Novak Alojz (OO) Novo mesto 35.-37 . 76 27. 576 34. 434 18. 749 23. 788 30. 659 23.-24. 679 3961 26. Savin Dragoljub (77) Novi Sad 13.-1 7. 214 16. 736 26. 649 20. 625 15.-18. 843 33.-34. 199 28. 593 3859 27. Berginc Tomaž (93) Celje 19. 197 39. 45 17. 764 7. 925 7., 890 31. 211 11 . 800 3824 28. Tone Cerin (E2) Lesce 4.-6. 411 37. 100 10. 864 22.-23. 587 9.-14. 875 36. 89 22. 684 3608 29. Cesnik Milena (10) Ptuj 30.-34 . 78 28. 494 28. 564 30.-32. 418 19.-22. 812 18. 826 36. 297 3489 30. Premuš Zoran (R1) Rijeka 38. 46 32. 233 30 442 8. 926 19.-22. 812 27. 694 35. 319 3472 31 . Studen Dušan (24) Sarajevo 13.-17 . 214 30. 316 33. 442 27.-28. 515 22. 607 23. 760 32. 518 3372 32. Glišic Vladislav (ot 29) Smo Palanka 35. - 37. 76 33. 229 23. 687 36.-38. 369 34. 572 22. 762 30.-31 . 520 3215 33. Pripeljaš Stepan (25) Zagreb 35. -37. 76 35. 175 29 562 36.-38. 369 37. 339 26. 753 19. 705 2979 34. Niko Slana (97) Ljubljana 26. 161 36. 143 38. O 21. 587 24. 784 35. 196 26.-27. 643 2515 '0 35. Nagy Sanndor (H75) Kiškunfeled . (Madž.) 27. 110 3. 972 31 . 659 32. 204 33. 453 2397 's 36. Karamarkovic M. (76) Trstenik 30.-34. 78 38. 90 32. 442 30. - 32. 418 30. 722 29. 668 34. 370 2066 ,:,,!

37 . Todorovic Dušan (33) Trstenik 18. 210 26. 587 35. 422 36. - 38. 369 38.-40. O 38.-40. O 37. 269 1857 ::2 38. Milakovic Mirko (83) Banja Luka 28. 106 31. 242 31. 442 33.-35. 376 36. 455 37. 37 39. 118 1676 ro

o 39. Garai Eva (27) . Subotica 39 30 34. 223 36. 37. 257 27.-28. 515 38.-40. O 38.-40. O 38. 151 1176 > 40. Vukovic Mita (28) Subotica 40. O 40. O 39. O 16. 847 38.-40. O 38.-40. O 40. O 847 -41. Eszik Bela (H76) Kiškunfeled . (Madž.) 30. - 34. 78 78 > ro 42. Zemljic Zlatko (63) Zagreb O uj

aJ 43. Panovski lIčo (18) Bitola O (f)

Poročilo s 1. Evropskega prvenstva - razreda F.A.1. - v jadralnem letalstvu Jugoslovanska rep· rezentanca v Rie- v Rietiju - Italija 30. julija do 10. avgusta 1982

tiju za udeležbo na 1. Evropskem Na tekmovanju je sodelovalo 83 prvenstvu so se na osnovi svojih tekmovalcev iz 19 držav. V stan-športnih rezultatov uvrstili sledeči dardnem razredu je bilo udeleženih piloti: Vojko Starovič in Črtomir 32 pilotov iz 16 držav, v 15 Rojnik iz AK Celje in Miodrag Gat- meterskem razredu je bilo udeleže-olin in Ivan Filko iz AK Novi Sad . nih 35 pilotov iz 15 držav, v odprtem

Po končanem jadralskem prvens- razredu pa 16 pilotov iz 8 držav . tvu Jugoslavije so bile izvedene 29. julija zvel':er je bila svečana končne priprave za odhod ekipe. za- otvoritev šampionata, prvi tekmo-hvaljujoč dopolnilnemu financira- valni dan pa je bil 30. julija. nju je bilo omogočeno reprezentan- za standardni razred je bila prva ci, da nastopi s štirimi jadralnimi disciplina brzinski prelet Cilj - po v-letali namesto z dvema , za kolikor je ratek Rieti - Pettorano Sui Gizio-VSJ imel odobrena sredstva. Poleg Rieti v dolžini 208,8 km . zgoraj navedenih tekmovalcev so 1. Selan B. (Nizozemska, ASW) sestavljali reprezentanco Zdravko 87,27 km/h - 945 točk Gabrijel (vodja ekipe), Radovan 2. Navas (Francija, Pegaz) 84,83 Korda (namestnik vodje ekipe) in km/h - 907 točk Bogdan Lilija, Branko Blagojevic in 3. Staubach G . U. (Z. Nemčija, Branko Stojkovic (pomočnik) . LS-4) 83,6 km/h - 888 točk

Reprezentanca je krenila na pot 23 . Filko 1. (Jugoslavija , St. Cir.) 23. julija z dvema avtomobiloma in 67,90 km/h - 639 točk dvema jadralnima letaloma iz Nove- 24. Rojnik Č. (Jugoslavija , St. ga Sada in zdvema avtomobiloma in Cir.) 64,67 km/h - 587 točk dvema jadralnima letaloma iz Celja. 29. Gatolin M. (Jugoslavija, St. V soboto, 24. julija, so ekipe prišle v Cir.) 112 km/h - 211 točk Rieti. Ekipa je bila nameščena v ve- 30 Starovič V. (Jugoslavija, OG Iikem vojaškem šotoru, ki nam gaje 100) 112 km/h - 211 točk posodil organizator. Odprti razred in 15 m sta imela

S treningom letenja so tekmovalci disciplino cilj in povrate k dolžine pričeli 26. jUlija . V dnevih treninga 229,2 km v isti smeri kot standardni so se naši tekmovalci seznanili s razred . terenom v okolici Rietija. To je pla- V odprtem razredu je zmagal ninski teren , ki je zelo težak . Oostije Gantenbrink B. iz Zahodne Ne-tudi večjih področij, kjer pristajanje mčije, v 15 m razredu pa Pere O . iz ni mogoče. Nizozemske .

JADRALSTVO

Rieti 1982: zma­govalci v standard­nem razredu

Precej razburjenja in protestov je izzvala odločitev tekmovalnega vodstva, da morajo tekmova lci preleteti ciljno linijo v smeri vzhod, medtem ko so od zadnje obratne toč ke leteli v smeri zahod. Ta odl­očitev je prisilila tekmovalce da so delali 180 stopinjski obrat pri veliki brzini in nizki višini.

Drugi tekmovalni dan je bil 31. julija . Standardni razred je imel dis­ciplino hitrostni trikotnik Rieti -Pettorano SuI Gizio - Piediluca -Rieti v dolžini 235,9 km .

1. Perro ti N. (Italija, ASW 19) 103,58 km/h - 889 točk

17. Starovič (Jugoslavija, OG 100) 83,5 km/h - 647 točk

18. Filko 1. (Jugoslavija, St. Cir.) 81,27 km/h - 620 točk

22. Gatolin M. (Jugoslavija, St. Cir.) 75,07 km/h - 545 točk

28 . Rojnik (Jugoslavija, St. Cir.) 95,40 km/h - 157 točk

15-metrski in odprti razred sta imela disciplino brzinski četveroko­tnik v dolžini 241,20 km. V 15 m razredu je zmagal Peter E. G . v odprtem razredu pa Holighaus K.

Oba zmagovalca sta iz Zahodne Nemčije .

Tretji tekmovalni da n je bill. av­gusta . Standardni razred je imel na sporedu hitrostni trikotnik Rieti -Pescassaroli - Va lfabrica - Riet v dolžini 366.50 km . Disciplino je opravilo vsega 82 pilotov, ostali pa so pristali izven letališča .

"~'L4 19

1. Brigliadori L. (Italija, LS-4) 82,32 km/h - 1000 točk

2. Navas G. (Francija , Pegaz) 80,17 km / h - 988 }očk

3. Kjaellstroem (Svedska, LS-4) 75,48 km/h - 961 točk

25. Rojnik Č. (Jugoslavija , St. Cir.) 258 ,9 km/h - 574 t oč k

24. Starovič V. (Jugoslavija, DG-lOO) 282,9 km/h - 627 točk

26. Gatolin M. (Jugoslavij a, St. Cir.) 258 ,9 km/h -: 574 točk

27. Filko 1. (Jugoslavija, St. Cir.) 258,9 km/h - 574 točk

Razred 15 m je imel ta dan hitros­tni trikotnik dolžine 407 ,10 km . Na-10&,0 so opravili 63 piloti, zmagal pa je Sved Petterson s hitrostjo 88,34 km/h .

Odprti razred je imel hitrostni trikotnik dolžine 415 km . Disciplino sta dokončala 62 pilota, zmagal paje Švicar Blatter F . s hitrostjo 92,148 km/h.

Tega tekmovalnega dne se je dogodil zelo zanimiv primer. Ciljna linija je bila zaprta ob osmih, po tem času pa je linijo preletelo še sedem pilotov (to so tisti "plus"). Ker je bila ciljna linija že zaprta, so dobili sa mo točke za razda ljo . Angleška posadka je vložila pritožbo, ki pa je bila z dvetretjinsko večino zavrnjena pri mednarodni žiriji.

Četrti tekmovalni dan je bil 2. av­gust, Standardni razred je imel na sporedu disciplino hitrostni triko­tnik Rieti - Cela no - Piediluco­Rieti, dolg 164,7 km .

1. Kjaellstroem M. (Švedska, LS-4) 84,606 km/h - 723 točk

2. Brigliadori L. (Italija , LS-4) 84,126 km/h - 717 točk

3. Andersen J . W. (Danska, LS-4) 83,628 km/h - 710 točk

14. Filko 1. (Jugos lavija, St. Cir) 77,689 km/h - 626 točk

23. Rojnik Č . (Jugoslavija, St. Cir) 67,980 km/h - 472 točk

26. Starovič V. (Jugoslavija , DG-100) 65,596 km / h - 439 točk

28. Gatolin M. (Jugoslavija, St. Cir) 58,249 km/h - 336 toč k

Razred 15 m je imel na spore~u disciplino hitrostni trikotnik dolg 365,90 km. Zmaga l je Nemec Peter E. G. s hitrostjo 107,662 km/h .

Odprti razred je tekmoval v

lCefL420

Rieti 1982: zma­govalci v odprtem razredu

hitrostnem trikotniku dolžine 414.5 km. Zmagalje Nemec Gantenbrink s hitrostjo 122,502 km/h.

6. avgusta je bil šesti tekmovalni dan. Standardni razred je tekmoval v hitrostnem trikotniku Rieti - Ri­visondoli - Assisi - Rieti, dolgem 396,70 km .

1. Perotti N. (Italija, ASW-19) 94,085 kmlh - 1000 točk

2. Brigliadoro L. (Italija, LS-4) 92,760 kmlh - 989 točk

3. Kristiansen (Norveška, LS-4) 88,924 kmlh - 958 točk

26. Gatolin M. (Jugoslavija. St. Cir) 312,30 km - 587 točk

27. Filko 1. (Jugoslavija, St. Cir.) 297,10 km - 559 točk

29. Rojnik Č. (Jugoslavija. St. Cir.) 189,10 km - 356 točk

30. Starovič V. (Jugoslavija. DG- 100) 60,00 km - 113 točk

Na letališče se je vrnilo 13 pilotov. Vojko Starovič je pri pristanku

izven letališča letalo hudo poškodo­val in ga praktično popolnoma uničil. Pilot je ostal nepoškodovan. Do nezgode je prišlo, ko se je pilot približeval izbranemu terenu za pris­tanek, bil pa je prenizek in je z de­snim krilom zapel prvo oljčno drevo potem pa s trupom udaril vdrugega .

Tudi odprti razred in 15 m sta imela ta dan isto disciplino, hitrostni trikotnik dolg 427 km.

V razredu 15 m je zmagal Nemec Peter E. G. s hitrostjo 103,466 km/h. v odprtem razredu pa rojak Holig­haus K. s hitrostjo 105.798 km/h.

7. avgusta je bil sedmi tekmovalni

JADRALSTVO

dan . Tekmovalna disciplina je bila za vse razrede enaka: hitrostni triko­tnik Rieti - Luca de Marsi -Foligno - Rieti. dolg 253.5 km.

Pred poletom je bilo mnogo dvomov v možnosti zajadranje . Nad Rietijem so se formirale prave jate jadralnih letal. ki so zatem vsa kreni­la na jugovzhod proti prvi obratni točki. Piloti so do prve obratne točke in nazaj dosegli vdike hitrosti. medtem pa so se severozahodno od Rietija. v smeri proti drugi obratni točki. oblikovali komulonimbusi. Nekateri piloti so jih skušali obiti z zahodne strani. vendar niso uspeli. Večina pilotov vseh razredov. med njimi tudi naši trije. je sklenila, da bodo. dokler se pot ne razčisti. ostali nad aerodromom. kjer je bila dobra termična situacija. Zaradi močnega vetra. ki se je z višino še krepil. so se nad dolino Rieti tvorili valovi. Veči­na tekmovalcev je na teh valovih čakala. da se vreme popravi. potem pa so se napotili proti Folignu. Od naših pilotov je prvi krenil Filko - z višino več kot 2000 metrov - nekaj kasneje pa tudi Ga tolin. Rojnik je izgubil priključek - ni se mogel po­vzpeti na zanesljivo višino. s katere bi lahko priletel do terenov. primer­nih za pristanek izza verige hribov. ki so bili na poti - zato se je vrnil na aerodrom .

Gatolin je pristal na drugi točki obračanja - športno letališče pri Folignu. medtem ko je Filko pristal pri S. Giakonu.

Standardni razred: 1. Nietlispach H . (Švica. LS-4)

237,7 km - 939 točk 2 Brigliadori L. (Italija. LS-4)

218.1 km - 861 točk 3. Ragot F. (Francija. LS-4)

218,1 km - 861 točk 9. Filko 1. (Jugoslavija. St. Cir.)

212,1 km - 837 točk

13 .-16. Gatolin M. (Jugoslavija . St. Cir) 196.5 km - 776 točk

24.-30. Rojnik Č. (Jugoslavija. St. Cir.) 137,7 km - 554 točk

Vojko Starovič ni letel. V 15-metrskem razredu jc zmag.al

Nizozemec J . Van Steinfoorn. ki jc preletel razdaljo 21lU km. V odprtem razredu jc zma!!al V. Vcr-

JADRALSTVO

Rieti 1982: zma­govalci v 15-'lletrs­kem razredu (vse foto: Radovan Korda)

gani iz Italije, ki je preletel 241 ,9 km , kar je tudi največja preletena razda­lja sedmega tekmovalnega dne.

Ker 8. avgusta niso izvedli osmega tekmovalnega dneva, je bil tekmo­valni dan 9. avgust. Vsi razredi so imeli enako disciplino :

Rieti - Umbertide - Todi -Rieti v dolžini 219,2 km.

standardni razred: 1. Kjalstrom M. (Švedska, LS-4)

196,2 km - 336 točk 2. Blumer E. (Švica, LS-4) 191,6

km - 357 točk 3. Kepka F. (Poljska, Jantar st.)

160,9 km /' 300 točk 8. Gatolin M. (Jugoslavija, St. Ci­

rus) 136,5 km - 243 točk 20. Filko 1. (Jugoslavija, St. Ci rus)

78,8 km - 147 točk 21. Rojnik Č. (Jugoslavija, St. Ci­

rus) 78,8 km - 147 točk

V razredu 15m je zmagal Avst­rijec R. Haggenmueller spreletenimi 199,8 km, v odprtem razredu pa K. Holighaus iz ZRN, ki se je s povprečno hitrostjo 45,978 km/h od 80 letal, ki so startala poslednjega tekmovalnega dne, edini vrnil na letališče.

Svečan zaključek je bil napovedan za 10. uro 10. avgusta. Nekaj zaradi južnaškega "temperamenta" prire­diteljev nekaj pa zaradi zamude pri izračunavanju rezultatov (tekmoval­ci so se vračali s terena pozno v noč), sta imeli svečana razgalsitev zmago­valcev in podelitev priznanj več kot uro zamude .

Standardni razred:

'1

1. L. Brigliadori (Italija, LS-4) - 6574 točk

2. G . Navas (Francija, Pegaz) -6206 točk

3. H. Gloeckl (ZR Nemčija, LS-4) - 5992 točk

20. 1. Filko (Jugoslavija, St. Ci rus) - 4735 točk

25 . M. Gatolin (Jugoslavija, St. Cirus) - 3943 točk

26. Č. Rojnik (Jugoslavija, St. Ci­rus) - 3599 točk

31. V. Starovic (Jugoslavija, OG-100 G) - 2400 točk

Razred 15 m: 1. Musters K. (Nizozemska, Ven­

tus A) - 6079 točk 2. Schubert A. (Avstrija, Ventus

B) - 6041 točk 3. Pare O . (Nizozemska , Ventus

B) - 5970 točk Odprti razred: 1. Holighaus K. (ZR Nemčija,

Nimbus 3) - 7204 točk 2. Gantenbrink B. (ZR Nemčija,

Nimbus 3) - 6827 točk 3. Baumgartl S. (ZR Nemčija,

ASW-22) - 6614 točk

Kot je pri velikih tekmovanjih že navada , vreme sploh ni bilo tako, kot bi moralo biti v tej letni dobi. Z eno besedo , za Rieti je bilo vreme slabo, vendar je bilo tekmovanje z osmimi tekmovalnimi dnevi uspešno pripeljano h koncu. Teren za izvenletališke pristanke je bil na po­sameznih krajih nemogoč . Med tekmovanjem je bilo poškodovanih precej letal, vsako jutro so bila pred delavnico na popravilu dva do tri jadralna letala . Po približni oceni je bilo poškodovanih več kot 20 letal, poleg našega OG, ki je praktično uničen , tekmovanja ni nadaljeval tu­di Nimbus 3 O. Innesa iz Gernsija, ki je bit poškodovan prvega tekmo­valnega dne, medtem ko je bri­tanskemu tekmovalcu Mac Fadyenu uspelo popraviti prelomljen trup in nadaljevati tekmovanje. Kolo svoje­ga Nimbusa 3 je popolnoma odbil celo Holighaus, vendar je po popra­vilu naslednji dan zmagal.

Največja novost na tem šampio­natu je bil "Ground Clock" , ki je popolnoma zadovoljil. "Ground Clock" je tvorito 9 pla ten, velikih približno IOx2 metra , ki so jih fantje

r:e'L422

Edina jadral ka, ki je tekmovala v Rie­tiju - Annemarie Bertels iz Belgije

zbirali in razpenjali P.o d.oI.očenem razp?redu. Pil.oti S.o m.orali f.ot.ogra­firatl "Gr.ound CI.ock" iz d.oI.očenega se kt.orja in višine d.o 2.000 metrov P.otem pa nadaljevati P.o kurzu. '

Up.oraba takega naČIna .odh.oda je .onem.og.očIla znan~ gneče pred linij.o .odh.oda, .odpadl.o Je drobn.o taktizi­ranje, P.ov~čala se je varn.ost letenja. P.of!1a~JkIJlv.ost takega načina star­tanja Je , da se nič ne ve d.okler ne razvijej.o in .obdelaj.o fil~.ov. Zaradi tega tekm.ovanje nekaj izgubi na na­pet.osti . T.o bi la hk.o izb.oljšali z .ob­v~zo, po ka teri bi pil.oti javili .orga­nlzat.orJem SV.oj čas .odh.oda v d.oI.očenem roku prek.o SV.ojih P.om.očnik.ov .

Jadralna letala: v standardnem razredu je prevlad.oval LS-4. "Pegaz" francDskega proizvajalca je s sv.ojim drugim mest.om dDkazal, da je najmanj enak.ovreden LS-4. "FlakDn" se je uvrstil na 13 . mest.o, Selen Baer s sv.oj im m.odificiranim ASW-19 B (z vgrajenimi pnevmat­skimi turbulat.o rji v sP.odnjem delu ~rila) pa na 12. mest.o. T.o prvenstv.o Je P.okazal.o, da ASW-19 ne m.ore spremljati LS-4, da S.o standard Ci­rusi P.oP.oln.oma nek.onkurenčni za ~antarje st. pa .ob d.obrih pil.otih' ve­lJa , d~ ~.o lahk.o še vedn.o v zg.ornji P.oI.ovlcl tabele.

V 15-metrskem razredu S.o g.osP.od.ovali ASW-20" - 22 letal raznih variant - vendar se je Ventus pDkazal k.ot enak.opraven, če ne vča­sih cel.o b.oljši.

V .odprtem razredu SD d.ominirali Nin:tbus-3 in ASW-22, vendar se je tudi tu P.okazal.o, da je tudi na slabšem jadralnem letalu, če se d.obro leti, m.ogg.oča d.obra uvrstitev . T.o je P.okazal plasma dveh češk.osI.o­vaških pil.ot.oV na 6. in 7. mest.o, letela sta na Nimbusih 2-B in se uvrstila pred tri Nimbuse-3 in enega ASW-22.

Prireditelj je zagrešil številne na­pake, ki na tekm.ovanjih te ravni nis.o .običajne . Rezultati S.o kasnili tudi P.o 3 dni, vleka je trajala tudi d.o ure in P.ol. Zadnji dan tekm.ovanja se je t.o urediiQ, vleka se je skrajšala na 50 d.o 60 minut, prej S.o začeli izhajati tudi bilteni z rezultati. Teh in še nekaterih drugih P.omanjkljiv.osti ni m.og.oče

JADRALSTVO

.oP.rostiti, saj je imel prireditelj za pnprave d.oV.olj časa. PDg.oji v ka m­pu S.o ~il. primerni , nagajalD je le blat.o ,. ki Je n~stal.o, k.o SD g.ostitelji zaradi ra vnanJa terena P.osneli tra VD.

Večina m.oštev se je namestila v hišice ali P.od š.ot.ore . Metere.ol .oš ka si užba ni bila "d.osti prida" , k.o t vedn.o, k.o je slab.o vreme. TekmD­val~em S.o bili za priprav.o na vDlj D tudi metereDl.oški pDsnetki s sate­~it.ov. Manjše .teža.ve SD bile na PD­stnlh kDmunlkaclJah , mal.o Ita li­jan.ov zna kakšen tuj jezik, vendar mDram.o pDvedati , da smD bili pDVS.od deležni največje pDm.oči.

za d.obr.o uvrstitev SD bile zelD v~žne izkušnje in pDznavanje krajev­nih pDgDjev , saj je bil teren ze lD težaven. DDmačini k.ot tudi tekmD­valci, ki S.o minula leta leteli na ita li­jans~ih državnih prvenstvih, SD imeli dDIDcenD prednDst. Od naših te kmD­valcev ni še nihče letel na tem terenu . PDgDji letenja S.o bili priličnD težki , turbDIenca je bila zel.o mDčna da se bi DstaiD v vzg.onskem t.oku , je bilD treba krožiti zelD blizu Dbr.onkDV planin . FDtDgrafiranje tDčk .obrača­nja ni bilD v skladu s pravilnik.om F.A . I., vendar je upDrabljena met.o­da dDbra in daje primerne rezultate. BistvD te met.ode je, da center sektD­rja ni dDl.očen s simetral.o k.ota med pDdaljšanimi kraki-stranica mi tri­k.otnika, a mpak ga že prej d DIDčij D SDd nlkl. PDleg d.ol.očenega sektDrja kDtnega .obm.očja snemanja je za vsakC? tD~kD d.oI.očen tudi najmanjš i ln največji P.olemr-razdalja snema­nJa. Ta m~tDda je s.odnik.om .olajša­la d~ID pn prep.oznavanju in .ocenje­vanJu pDsnetku t.očk .obračanja. P.oleg tega je bilD m.og.oče pDsnetke za album t.očk .obračanja pDsneti s pravilne pDzicije, takD da je bilD laže tudi tekmDvaIcem. Če vse seštejemD, je tekmDvanje

uspel? .Jug.osl.ovanska ekipa ni ime­I~ ~el!klh uspeh.ov, s takimi letali jih niti nlsm.o pnčakDvali . Zbrane pa S.o dra~Dcene izkušnje, spet je VZP.oS­tavlJena vez s svetDvnim jad­ralstvDm, vez, ki smD jD prekinili z ne.udeležb.o na svetDvnih in evrop­skih prvenstvih .od leta 1977 naprej.

Sekretar jadralne kDmisije RADOVAN KORDA

ŽGOCATEMA

Prizadevanjem IS SRS, da se po­veča kmetijska proizvodnja, so se močno odzva­li tudi nekateri naši klubi

Kako sodelujemo v stabilizacijskih ukrepih AK POSTOJNA

- Naše področje je izrazito živinorejsko. Spravilo in sušenje krme je naša skrb.

Yejl r"ontaža je popolnoma v redu. Pripeljite mi bencin, da začnemo obr"čati.

rererL423

-----------------------'

Al< MURSKA SOBOTA

- KK Rakičan smo rešili lanskoletnih težav.

Letos bo koruza spravlje­na predčasno.

Inovacija je popolnoma uspela, vendar strokovnjaki menijo, da je hitrost 160 km premajhna.

Leteti je potrebno 180 km, da se obenem zorje za pšenico.

AK VRHI'JlKA

- Izvozno usmerjeno si­rarno pri nas imamo, a han­garja in letališča ne.

Z uporabo močnih krmil , pa je do spomladi vse mogo­če .

- Lisl<a, kaj meniš, kIlIiko mleka bo tale dal? -- To ne vem, a za kmeč!<i turizem bo mogoče dober.

Monografija Inex adria avioprometa

V lanskoletni septembrski številki glasila "Adria" je bil priobčen krajši članek o pripravah za monografijo Inex Adrie.

Do zdaj je opisana prva faza, to je od ustanovitve Adria Avioprometa do združevanja z beograjskim Intere xportom .

Obsega 115 tiskanih strani in 161 prilog - dokumentov .

Ta prvi del je posebno natančno obdelan, ker hoč.emo pokazati, s ka­kšnimi težavami in oportunizmom seje moral mali kolektivboriti,da bi obstal, od samega začetka pa vse do združenja z Interexportom. Posebno pozornost smo posvetili temu, da bo monografija točna, nepristranska in dokumentirana. Prav tako je vedno poudarjeno, da je le entuziazem vseh zaposlenih dela vcev omogočal, da so bile premagane vse prepreke in težave .

Da bi pravočasno odkrili vse po­manjkljivosti, netočnosti in podob-

ne probleme, ki se vedno pojavljajo pri takem delu, smo sklicali ses­tanek, neke vrste okroglo mizo, z vodilnimi delavci bivšega Adria Avioprometa, seveda v kolikor smo mogli stopiti z njimi v zvezo. Sestan­ka so se udeležili naslednji tovariši: Franc Sever, glavni direktor, Mirko Zlatnar, prvi direktor Adria Avio­prometa, Branivoj Majcen, prvi šef pilotov, Boris Pirc, tajnik podjetja, ing. Jože Prhavc, direktor tehnične službe, Jože Gorjup, pilot in predsednik delavskega sveta v času prisilne uprave, Boris Koman , komercialni referent, Franc Penko , planer in dispečer v prometni službi, Ida Pernuš, prva stevardesa, Edo Svetek. vodja ekonomske propa­gande.

Sestanek je bil zelo koristen in ploden. Dokazal je. da moramo v bodoče še bolj kontaktirati čim večje število delavcev ter ustanov . ki so imele. odnosno imajo. še danes vpliv

IZ DOMACE ZGODOVINE

na ravoj in dejavnost Inex Adria Avioprometa .

Udeleženci sestanka so imeli do­kaj pripomb na po manjkljivosti in na to, da nekateri problemi niso dovolj jasno opisa ni, posebno po politični liniji, kakor tudi , da so ne­katere dejavnosti in službe premalo obdelane.

Vsi pa so izrazili pripravljenost, da še naprej sodelujejo v vsakem pogledu, ker menijo, da je monogra­fija nujno potrebna in da je zadnji čas da smo se odločili za to delo.

Tovarišica Ivica Bozovičar, tajni­ca pripr~vljalnega odbora, ki pripra­vlja monografijo celok upnega slo­venskega letalstva,je povedala nekaj več o bodoči knjigi.

Knjiga se bo imenovala: "Slovenci in letalstvo". Obsegala bo okrog 1000 strani , od tega 600 strani teksta in 400 strani slik.

Knjiga bo razdeljena na naslednja poglavja :

~e'L,425

Predgovor 1. pogla vje: Uvc\ja vljanje sloven­

ske narodne skupnosti in letalcev (Rusjan , balonarji, modelarji) - 50 stranI.

II. poglavje : Slovenski letalci v prvi svetovni vojni - \o strani .

III. pogla vje: Rast leta Ist va v novi državi:

Eskadrilje (Maistrova ) - Jugoslovansko vojaš ko letal-

stvo - Letališča, civilni promet - Športno letalstvo - Modelarstvo, padalstvo itd. -

150 strani. IV . poglavje: Jugoslavija drsi v II.

svetovno vOJno: v

- Naši letalci v Spaniji - Aprilska vojna in slovenski le-

talci - 30 strani . V. poglavje: Osvobodilna vojna

naših narodov: - Začetek v II. svetovni vojni (1.

in II. eskadrilja) Naši letalci v zavezniških

enotah - Razvoj letalstva v Sloveniji

mcd NOB - 160 strani. VI. pogla vje: Povojno obdobje : - Množična ra st in napredek . (Odstavki so podohni onim v III.

poglavju) - 150 strani. Zaključ ek: Literetura in viri , ime­

na in podobn o. Monogr,l fiji IAA ho na koncu pri­

klju če n ~e ll1am vseh zaposlenih od ustanovitvc do danes kot tudi imena direktorejv. šctov piloto v in drugi važni poda tk i.

Nadalje je tovari š icI BOlOvičarje­\ '; 1 povedala . da im ,1 lh ran", že m nogo poda t k ()v in da je la če la l

red igiranjem . Upa , d ,1 ho š la knji ga prihodnje leto spomladi v ti sk.

Moram pripomniti da se sloven­, ka javn o~ t le lo ;anima za knji go in da . Je ta korek oč 7.e v na p rej ra/prodana .

lJP' llll . da ,em, tem pri , pevk o m neko li ko poja, n il delo n,1 tej . /a Sl o\e nce zelo va7n i puhli kaciJi. L \O;I letal sk ih organi!;l c ij Slovcni je p-a ,e je ene rgi č IH ; la \ 1<:1,; ;;1 t() ... lb h o knji ga "SlovenCI ln leta ls tv o v prtilOdnjem letu ;;Ires i;š la .

BO.JAN MAROK

Fizir F. 1. "Nebojša" Ob koncu leta 1934 ali v začetku

leta 1935 je inž . Fizir prenehal s konstruiranjem dotedanje priljublje­ne koncepcije letala-dvokrilea in pričel skonstruiranjem športno­turističnega enokrilea, troseda skla­dnih oblik, ki je bil predviden za uporabo v aeroklubih.

Fiiir F . T . je bilo , ko t že neka tere prejšnje Fizirjeve konstrukcije, izde­lan v privatni delavnici, ki se je naha­jala v Fizirjevi hiši v Petrovaradinu. Motor Valter NZ·s 120 KM je brez­plačno dobavila Ko ma nda vojnega letalstva z "odlokom", ki naj bi pospešil gradnjo doma konstruira­nih letal. Izdelavo "zmaja", ki je sta­la 120.000 din, je financiral oblastni' odbor aerokluba v Novem Sadu .

Svečani krst leta la, kije kot proto­tip dobilo i'!le "Nebojša ", in prvi preizkusni poleti so bili opravljeni na letališču Jugovicevo v Novem Sa­du leta 1935. Ta kra t letalo še ni imelo preko motorja vgrajen NACA

obroč niti po krito podvozje. To je bilo dodano naknadno in je popra­vilo leta Ine sposobnos ti. Letalo je preizkuša la državna komisija na začetku leta 1936. Brez pripo mb je izda la upo rabno dovoljenie.

Nebojšo so naj prej ko ri stili vaero­klubu v Novem Sadu in to največ za zračne krste. leta 1938 pa je preš lo k osrednji upravi aerokluba v Beogra­du. kjer so ga upo rabljali za pro pa­gandne a kcije in tekmova nja. Pilo t Kota rac je z njim leta 1938 sodelova l na tekmo va nju špo rtnih leta l male antante; v letu 1939 pa tudi na ne­katerih tekmova njih, ki so bila orga­nizirana v aeroklubih . Uporabljali so ga tudi v po možne namene šo le .sk upine " Deve ti" v Vršcu. Pripris t ~ ­ja nju na leta li šč u v Smederevski Pa­lanki ga je pil o t M. Anastasijevic moč no poškodova l. ta ko da njegovo popravi lo ni bil o eko no msko upravičljivo.

Po mi šljenju pilotov, ki so leteli z njim, je leta lo imelo odlične leta Ine

NAŠA ZGODOVINA

lastnosti. Bilo je lahko upravljivo, bilo je dober in udoben planer ter zanesljivo uporabi. Zaradi nekoliko preveč izražene "sprednje centraže" in pokritega podvozja ni bilo primerno za uporabo na slabo ureje­nih letaličnih površinah . To je verjetno tudi vplivalo na to, da letalo ni bilo grajeno v seriji, čeprav je inš. Fizir smatral "Nebojšo" za eno od svojih najuspešnejših konstrukcij .

KONSTRUKCIJA: Letalo je bilo izdelano v enostavni leseni izvedbi, ovalne 5)blike, razen sprednjega de­la, ki je bil pokrit z Alu pločevino. Trup je prekrivala lesena lepenka . Krilo z dvema vzdolžnicama in tr­ozijskim nosom je bilo sestavljeno iz centro-plana, v katerem so se naha­jali rezervoarji za gorivo in na­stavkov, ki so bili pritrjeni z okovi. Stabilizatorji so bili klasične izvedbe v leseni konstrukciji, ojačani zjekle­nimi zategarni. Podvozje je imelo gu­mijaste amortizerje. V precej veliki kabini je bil spredaj vgrajen pilotov sedež, zadaj pa še dva za potnika.

MOTOR: Devet valjni Valter NZ z močjo 120 KM. Vijak je bil lesen.

BARVE IN OZNAKE: Del trupa in sprednji del krila je bil obarvan rdeče, ostali deli letala pa rumeno. NACA obroč in obloga podvozja so bili v naravni aluminijasti barvi. Oz­nake registracije YU-PDV so bile črne, na vertikalnem stabilizatorju pa je bila državna zastava.

DIMENZIJE IN TEŽA: Razpeti­na krila 12 m, dolžina 7,20 m, višina 2,70m,površinakrila 17m2 ,skupna teža 940 kg, lastna teža 600 kg, koris­tna nosilnost 340 kg, obremenitev po m2 55 kg, obremenitev po KM 7,8 kg .

LASTNOSTI: Maksimalna hit­trost 200 km/h, potovalna hitrost 180 km/h, minimalna hitrost 76 km/h, dviganje na 1000 m v 5 minu­tah in 12 sekundah, praktični plafon višine 5300 m, dolžina pristajanja s polno obremenitvijo 146 m.

prof. ČEDOMIR JANJIC

Vojni letalski glasnik it. 12 je leta 1937 objavil:

ICre,c.4 21

Lindberg je v svojem pismu, ki ga je poslal predsedniku ene od ameri­ških univerz (c. D. C. A.) posebno poudaril potrebo, da se pristopi preučevanju letenja z raketo. Samo raketa bo lahko pripomogla razisko­vanju znanstvenih dognanj izven območja zemeljske atmosfere. S trgovskega gledišča bo raketa omog­očila polete z velikimi hitrostmi. V vojaškem smislu bo uporaba rakete povečala hitrost in daljavo ekspedi­cije na sovražno teritorijo .

Mednarodni rekord letala Bf 109

Nemški lovski enosed Bf 109, konstruiran v bavarskih tovarnah (Messersmith), ki ima motor tipa Daimler-Benz OB-600 z 12 valji z močjo 800/1000 KM in ki je hlajen s tekočino, je II. novembra 1937 potolkel hitrostni rekord za letala . Sef-pilot omenjenih tovarn Burs­ter, je dosegel hitrost 610, 210 km/h. Prejšnji rekord Haward Hughesa (ZDA) na specialnem letalu lastne konstrukcije z motorjem P in W Twin Wasp Jr. z 700/1000 KMje bil postavljen 12. septembra leta 1935 s hitrostjo 567,115 km/h.

Podatki za bombardersko letalo Bristol Blenhelm

Hitrost 450 km/h pri normalni yišini in pod polno obremenitvijo. Cas dviganja: na 1750 m višine v treh minutah, na 3.300 m višine v 5,5 minutah, na 7.000 m višine v 13 mi­nutah. Dolžina terena za polet 300 metrov, za pristajanje 400 metrov. Opremljen je z dvema zračno hlaje­nima motorjema (4 valja) tipa Bristol-Mercury z močjo vsak po 840 KM. Letalo je popolnoma me­talne konstrukcije s podvozjem za vlačenje . Posadka: pilot in izvidnik, ki je hkrati bombarder in radiotele­grafist.

1C1e1L.4 28

• In memortam Jugoslovansko letalstvo je izgu­

bilo predzadnjega vojnega letalca, pilota s solunske fronte: v 89. letu je umrl rezervni polkovnik- pilot Sa­va Mikic, ki je vse do zadnjega dne svojega življenja zbiral podatke in zgodovinsko gradivo o letalstvu bivše Srbije in Jugoslavije.

Že kot gimnazijec sc je oh ohjavi halkanske vojne hotel uvrstiti med prostovoljce, "kar 'mu jc končno us­pelo, čeprav Jc ni hil polnolctcn. Prva svetovna vojna ga je dolctcla pri sta­dih v vasi in {eprav .~c ni hil vojaJki ohvcznik, sc jc 13. julija leta 1914 prijavil prostovoljno vojnim ohlastcm v Kraguj('vCU, kjer jc /lidi ostal do scptemhra Icta 1915. Nato je hil premdčen v "f)ačko" čcto . Oh umiku izmučenih srhskih enot leta 1915 proti 5;olunu, je hil dodeljen hataljonu, ki je hil v sesial'lji"([l/co.;·ke hriga~/e, le-taje gradila utrdhe :.a ohramho mcsta . \ ·olun. Sodelo\'alje l ' hojih proti Rol-

IZ DOMACE ZGODOVINE

garom leta 1916, nato pa je bil dodeljen v .ftah 156. Fancoske divizije kot tolmač in za zvezo s srbsko vojsko.

·.Ianuarja 1917je bil ranjen. po ozd­ravitvi pa se je vrnil v svojo četo, kjer sc je marca meseca prijavil na razpis za letalstvo. 23. aprila je bil izbran za "pitomca" pilotske šole, ob koncu meseca maja pa poslan v pilotsko šolo v Chartreu v Franciji, kijoje septemb­ra končal s prav dobrim uspehom.

Novembra meseca je prispel na solunsko Fonto. Po opravljenem pre­Jolanju v letenju na vojnem letalu A. R. vpiloHk i šoli vzhodne vojske v Sedesu je bil dodeljen v srhsko­Fancok.\"o eskadriljo 521 v Verteko­pu.

Pri poizkusnem poletu z eskadrilj­.Ikim letalom v Ver/ekopu 26. novcmbra 1917, ki ga je pilotiral Fancoski poročnik. je doživel težko ncsrečo, ko je letalo z višine JOO m strmoglavilo. Pilot je hil hudo ranjen, Mikic' pa jc imel poJkodovano spodnjo čeljust. Po ozdravitvi seje vrnil v svojo eskadriljo, v kateri je na Fonti II. armadc v teku leta 1918 do 3. julija uspdno opravljal vojne naloge: hom­bantiral in fotogra/iral je sovra­žnikove položaje ter korigiral topov­sk i ogenj.

Ko jc hila pri 1. armadi ustvarjena eskadrilja iz samo srbskih pilotov, je hil premdčen veskadriljo 524. nato pa v 525 v Vrhoni, kjer je ostal do prohoja solunske Fontc. Tudi na tej ji"onti JI' z vclikim uspehom opravljal VSI' vojnI' naloge. V zraku je vztrajal tudi po nekaj ur. Lc redkokd(~j je pristajal z Ictalom, ki ni hilo močno :.rdctano od drobccv cksplodiranih sovražnih granat . Rutinirano in tudi s srečo jc v vsej svoji letalski karieri uspdno pristajal z letali tudi tedaj, ko je odpovcdal motor, pa pri tem ni niti enkrat paJk odo val Ic tala. Dvakrat je prisilno, vendar srečno pristal z neodvrženimi homhami.

Po konc'ani vojni jc nekaj časa služhoval \' koman"di v()jnega Ic;talstva v Novcm Sadu, po demohili:.aciji pajc hil v ministrstvu za :.unalljc :.(/(Ic\'c. rc/([ 1921 je hil Pf"('II/C.I;/CII l' II/i­n ist rstl'o :.a ilO traIljI' :.adc 1'1' , Ila to 1)(1 l '

II/inistrstl 'o :.a proll/et, :.a kat('ro JI' skoraj ("('lo Icto 1<)]<) fJ/"c:'il 'l'1 l' tl/iilli .

IZ DOMAČE ZGODOVINE

Sava ~1iki'; pred ff'.~'.' svojim 12talom

.(tudirajo( cil'I1n o letalstvo za promet. Sava Miki(: j e s pomočjo svojih

solunskih soborcev - letalcev

ICE!fL429

' j,.

no vembra leta 192 1 ustanovil prvi srb­ski acroklub. predhodnik vsejugoslo­vansk ega aerokluba .. Naša krila ". v katerem je hil tajnik . Pisec je prve in

......................................... edine izdaje knjige .. Zgodovina

:• jugoslovanskega letalst va ". ki je izšla • Devizni zahtevki članic za leto 1983 so sledeči: leta 1932. Aktivnojedelovalprišil j e-

i nju letalsk e misli. Pisal in objavljal je člank e in skrbel za ohranjevanje spo-

• Blagovne Neblagovne minov. Bil je podpredsednik in eden • Klub Vzdrževa nje Investicije najaktivnejših članov v društvu no-• ZLOS 6,324.000. za gorivo 500.000. - '1 Alb 1 . " D • SI cev.. ans,,'e spomcIIIce. o za-·1 AAjLdcOvLščiml 426501.040500' 84

900'0

84000' - dn'J'ih dni .je bil mlad po duhu in vedno

•

esC(' .. .. 410.500. · Ce lje 409 .640. dovzeten za vse. kar se je po svetu v Ljubljana 1,200 .000. letalst vu dogajalo. S starimi /i'anco-

•

::. LC Maribor 450.000. - 400.00'0. I skimi soborci iz združenja" Vieilles M. Sobo ta ni posla l zahtevka Tiges". katerega član j e bil k ot pionir OLe Novo mesto ni poslal zahtevka INaIstva, j e vzdrževal pristne stike. Post ojna 840000 -

I OLC Portorož ni poslal zahtevka . . I rudi v krogih našega vojnega letalst va Ptuj 218800 4 81 ')00 30000 je bil vedno zaželen, posebno pa je bil

il SI. Gradec 1,695. 000. - 450 :000: . . I cenjen v krogih strokovnjakov muzeja Titovo Velenje 200.000. jugoslovansk ega letalstva v Zemunu. Mod elarji ni poslan zahtevek Zmajarji ni po slan za ht evek Za vojne in civilne zasluge j e prejel Zmajarji ni poslan zahtevek I obilo odlikovanj in priznanj. I Blo ke ni po sla n zaht evek Bilje nosilec Z late plakete jugoslo-

: Skupaj 11 ,208 .890. 3,102 .040. 940.500. I 1 I I O I I va/'/St\ ega Cta stva , rc ena zas ug za

• narod z zlatim vencem, odlik ovan pa s • h ancoskim vojnim. križem , Vitezom : Vsi zaht evki so izračunani v deviznih din po ZI S tečaju legije čas ti, Grškim vojnim križem, : 4 1.80 din za do lar Ta za ht evek je sprejelo PS ZLOS z dn e l. O/'(lenol11 sv. Save V reda , Rumunsko • lO . 19 82 in je bi l po sredovan 19. Enot i SISEOT pri TKS • :: ve::do kavaljerskega reda . Z lato me-I Slo venije. Sekretar PS ZLOS : daljo za meHanske zasluge, Albansko : MI RKO l3lTI-: NC : spomenico in s spomenicami evropsk e · I in halkansk e vojne. : ...................................... . GUSTAV AJDJe

Po Ide tu v spomin

V Radovljici smo v nedeljo 10. oktobra 1982 pospremili k zadnjemu počitku Leopolda Tratarja-Poldeta, upokojenega pilota alpskega letalskega centra Lesce Bled. O Poldetovem življenju in delu v ALC Lesce je ob grobu govoril direktor ALC Lesce France Primožič:

Ni slovesa med prijatelji. ki bi bilo lahko. Zelo hudo in težko pa je. če se poslavlja človek. prijatelj. letalec. kakršen je bil Polde. prijatelj vsaj petih generacij gorenjskih letalcev.

Poznali smo ga kot pilota. kot neskončno skrbnega letalskega mehanika. ki je našemu Alpskemu letalskemu centru s svojim dvajsetletnim delom vtisnil neizbrisen pečat. Bil je naš. tako kot hangar. tako kot "polikarc". tako kot "cessna ".

Le nekateri smo vedeli. da je doma iz Kaplje. vasi na Dolenjskem. kjer se je rodil pred 57 leti. Redki smo vedeli. da je bil že od leta 1943 borec znane Levstikove brigade.

In prav v njegovi rodni Dolenjski se je pričela ustvarjalna pot Poldeta letalca. Leta 1944 je bil Polde Tratar med osebjem par­tizanskega letališča Kresinec v Beli. Krajini. Od tu ga je pot vodila. v Sovjetsko zvezo. kamor je! odpotoval s skupino borcev. ki jih je Glavni štab NOV Slovenije izbral za pilotsko šolo. Peš je šel preko Pečuja in Novega Sada do Bele Crkve v Banatu. Tu je bil izbran za gojenca I. Podoficirske aviotehniške šole v Novem Sadu in kasneje v Rajlovcu. Do leta 1948 je nato služboval v JNA. potem v Jugoslovanskem aerotramportu in nato v ta­kratni Upravi civilnega letalstva.

V juniju 1954 se je Polde zaposlil kot letal­ski mehanik Alpskega letalskega centra. Tu

se začenja naše znanstvo. naše prija teljstvo. Polde je bil letalec po duši. zato. kot vsi letalci. sprehajanja pod krili letal ni prenese!. Postal je jadralni pilot. nato motorni pilot. Toda še vedno so bila njegovo glavno delo letala na zemlji. Tako kot je negoval "cessna". je skrbel za "rodo" in "čavkp". pa za "ma ta jU/ja " in "polikarca". Cas ni bil pomemben. Gorenjska mladina. ki se je odl­očila za letenje. je letela I'arno tudi zaradi izjemne skrbi ter požrtvovalnosti Poldeta Tra­tQ/ja. Spominjajo se ga generacije padalcev. ki jih je pred odskakam bodril na krilu "polikarca". V hudih razmerah tistih časov si je dom ustvaril kar na letališču.

Potem je Polde postal poklicni pilot. Njego­vi prijatelji so postali tisoči turistov. ki so si lepote naše domovine ogledali iz zraka. On in Cessna-J70 sta bila nerazdružljiva prijatelja. Spoznal je športna letališča vse Jugoslavije. Ni ga otočka na na.~i obali. nad katerim Polde ne hi napravil zavaja. Ni ga zaliva. nad kate­rim se ne bi spreletel. Več kot 6000 ur letenja je zgovoren dokaz njegove voUe. delavnosti ter uspehov ALe.

Poldeta pa se spominjamo .~e drugače. Kot prijatelja. ko nasje ob vsakem času dočakal s svojo "podmornico". pa naj je bilo to pod Dobrčo ali pri Joževcu . Poznamo ga kot dobrega prijateUa. ki nasjc s solzami vcscUa dočakal v Mojstrani po uspc.~no Triglavski padalski ekspediciji aprila leta 1963. Poz­namo ga kot navdušenega letalskega akroba­ta. pilota. ki je z dvokrilnim "hueckerjem" napravil mogoče in nemogoče.

V našem centruje deloval do leta 1973. ko je od.šel\' pokoj. Zgradil je dOlil . . \ku.~al užiti vsaj nekaj tistega. kar mu Je ušlo, ko jc bil z nami, letalci Alpskega letalskcga ccntra.

KAJ DELA ZVEZA

Termine za vsa pokalna in medklub­ska tekmovanja naj klubi javijo pisarni ZLOS , da jih vnesejo v športni koledar za leto 1983.

6. Revijo "Krila" naj se obravnava na naslednji seji PS ZLOS.

7. Predlog cen za pogodbene naloge v letu 1983 je sprejemljiv. Pri dogovarja­nju za cene pogodbenih uslug z~ le.~o 1983 je treba upoštevati vse krIterIje specifičnosti šolanja ali trenaže letal­skih kadrov .

8 . Poročilo o delu komisije za varnost naj s~ obravnava na naslednji seji PS ZLOS.

9. Na osnovi sklepa predsedstva od 19. marca 1982, naj se osebni dohod­ki zaposlenih pri OS PS ZLOS usklaju­jejo z rastjo teh sredstev v gospodar­stvu manj 10 %, je predsedstvo spreje­lo skJep, naj se osebni dohodki za leto 1982 povečajo za 18 % - netto v primerjavi z letom 1981.

10. Člani predsedstva so obravnavali naslednja obvestila: - o poteku reali­zacije pogodbenih nalog za leto 1982. V zvezi s pogodbenimi nalogami so bili sprejeti naslednji sklepi:

a) do vseh pogodb moramo imeti odgovoren in obojestransko korekten odnos. (vse šole morajo TAKOJ dosta-viti podatke o uresničevanju) . .

b) Za pogodbo z RŠTO bo narejen pregled po aeroklubih s kontrolopilo ­tov od 1. do 30 . 10. 1982 .

c) Vprašanje tehničnega vzdrževa­nja in eksploatacije letal UTVA - 75 naj se reši na seminarju teh. službe .

d) Spoštovati je treba pogodbeno določilo V. P. 2050 in OBVEZNO opraviti 4 ure namenskega letenja.

- o kršenju zračnega prostora sosed­njih držav . V zvezi s tem je bil sprejet sklep , naj V. P. 2050 .pošlje na PS ZLOS natančno informacijo o pre­krških , ki naj bodo časovno opredelje­ni. Predsedstvo bo to informilcijo po­sredovalo prizadetim letalskim šolam , da bodo lahko ustrezno ukrepale proti, pilotom - kršiteljem.

-- o izvajanju športnega programa načrtovanega za leto 1982 , ki je bil v celoti uresničen.

~re'L.4 31

- o problematiki z letalskim gorivom v letu 1982 ter o planu za leto 1983 .

.- o potrebnih blagovnih devizah za prosto reprodukcijo v letu 1983 . Vse šole še niso dostavile zahtevkov in v kolikor to ne store takoj, jih ne bo mogoče upoštevati v načrtu, ki ga moramo predložiti ZTKO Slovenije. Pri tem je bilo slišati pripombe, da so večino zahtevkov za devize poslali upravniki letalskih šol, verjetno brez vednosti UO AK.

-- o osnutku pravilnika uporabnikov letal ZLIN- 526 oz. pripombe na ta osnutek. Dogovorjeno je bilo sledeče: 3. člell - Letala ZLIN morajo biti KASKO zavarovana za pogodbeno vsoto itd. 4. člen - Ceno ure resursa DOLOČI ZA VSAKO LETO POSEBEJ PS ZLOS na predlog upravljalcev letal itd . ' Cena za leto 1983 bo določena na seji PS ZLOS lO. decembra 1982. V zvezi z letali ZLIN - 526 je bil sprejet tudi naslednji sklep : . Letalo YU- DGP prevzame v upravlJa­nje ALC Lesce s tem, da letalo vrne dosedanjemu upravljalcu AK Ljublja­na, ko bo le-ta imel zgrajeno svoje letališče.

- o sredstvih SlS za letališko dejav­nost, ki jih bodo prejele nekatere naše letalske šole v letu 1982. Za sredstva iz tega naslova v letu 1983 je bil sprejet sklep, naj vsi klubi pošljejo svoje predloge pisarni ZLOS do 20. oktobra 1982, upoštevajoč, da so ta sredstva namenjena samo za izboljša­nje varnosti letenja . ZLOS poskrbi, da se bodo v bodoče ta sredstva pri SIS-u dodeljevala samo na predlog pred­sedstva ZLOS.

- o razgovorih s predstavnikom švi­carskega nacionalnega aerokluba o možnostih za razvoj letalskega turiz­ma v ALC , PQrtorož in AK SI. Gradec. Dogovorjeno je bilo , naj omenjeni klubi pošljejo svoje ponudbe do 15 . novemb ra 1982 pisarni ZLOS. To je potrebno za enoten nastop vseh po­nudnikov pri nadaljnih razgovorih .

Zapisnik sestavil: JANEZ BREZAR

~ 1947·1982

..... ~® _ 1927·1982

Z JATOM NA VSE CELINE SVETA

Jatovo floto sestavlja 26 najmodernejših letal z 3968 potniškimi mesti. Največje letalo flote je DC-lO. S takima letaloma JAT opravlja med­kontinentalni promet v smeri Amerike, Azije in Avstralije (New York, Chichago, Singapoore, Sidney in Melbourne).

Letala 80eing 8-707-320 predstavlja moderno verzijo najmasovnejšega potniškega letala za dolge proge. Z njimi JAT opravlja promet v smeri Azije in Kanad.e (Peking, Dubaj, Toronto).

Evropski in evromediteranski promet opravlja­jo z letali 80eing 8-727 in Douglas DC-9, od katerih je prvo najštevilnejše letalo za srednje proge, a drugo je brez tekmeca v svoji katego­riji za kratke proge.