{AJ DELA ZVEZA Ef1 KAJ DELA ZVEZA Ef1 KAJ DEL

Letalska zveza Jugoslavije je organizacijo prireditev ob proslavljanju stoletnice rojstva nalega prvega motornega letalca E. Rusjana zaupala Zvezi letalskih organizacij Slovenije. Priredili smo osrednjo jugoslo­vansko proslavo s svtK!ano akademijo, postavili letalsko razstavo ln razstavo o E. Rusjanu, I.zdall razilrjeno ItevlIko KRIL posvtK!eno temu Jubileju, s sodelovanjem JVL, helikopterske enote milice ln Adrie Izvedli dvodnevni miting, ki si ga je ogledalo 100.000 otrok ln odraslih, ob 75-letnlcl prve slovenske knjiilce pa Izdali prvi priročnik za jadralne letalce v slovenskem Jeziku. ee je Ilo VH tako, ko smo si zamislili ln leielI, ve samo organizacijski odbor (na sliki med sejo), ki ga je vodil nal predsednik Alojz Gojčlč - mimo pa lahko zapllemo, da Rusjanovega spomina nismo osramotili ..• (Foto: Jure p .. totnlk)

~~ .• , ,. ~ 1

_t,1

.... -.- ... ,~.1i· - •• ,I:~

, .... 1 " ..... •• ._1.; ••

" -::':-;:" '~ ~::~:::,.,~ l- li. str."8

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

* Ke'L,4 LETO XVI "* OKTOBER 86 "* ST. 10

Zdravice ob proslavi in navdu~eni vzkliki nepregledne mnotice gledalcev z mitinga so samo ~e lep spomin ... Spet se začenja rutinski letalski vsakdanjik, kolikor je seveda v tem letnem času ~e sploh letalski. Jekleni pogledi pogum­nih pilotov in padalcev so vse manj romantično uprti v sinji obzor -zaskrbljeno se sklanjajo nad statistikami in bilancami, saj ~portnemu letalstvu navzlic zavidljivim uspehom vse bolj trda prede. Stro~ki rastejo z vrtoglavimi indeksi,pa naj bodo to tisti na devizni podlagi ali pa taki z na~ega zelnika. Pravijo, da inflacija najbolj udari reveta. Delček teh skrbi smo pokazali tudi na na~em delu razstave na Brniku ... Na papirju smo sicer lepo zapisali drutbeni dogovor za zbiranje denarja za letalstvo za zvezni ravni od letos do 1990 -vendar je od papirja do cekina najbrt ~e dolga in trnjeva pot '* Zaradi posebne brni~ke ~tevilke KRIL, so nekatera poročila s poletnih tekmovanj pri~/a na vrsto ~e/e tokrat, precej pa jih je ostalo ~e za prihodnjič. Tako lahko danes berete o republi~kem prvenstvu padalcev v Mariboru in rallyju v Postojni, za naslednjo ~tevilko pa sta te pripravljeni zanimivi poročili o jadralskih dirkah v Mengnu in Rietiju. Upajmo, da bo pismono~a prinesel tudi kaj iz Ankare, z drtavnega rallyja, od zmajarjev in modelarjev ... '* Za zmajarje objavljamo strokovni prispeve.k o upravljivosti rjuhce, za ljubitelje napetih dogodiv~čin pa spomine Viktorja Ulčarja na grozljive ure enain~tiridesetega na braniku domovine '* Razen ~esterke Letečih zvezd sta bila na Brniku najbolj nova, pa ~e ljudem najboj blizu, oba leteča mopeda, ki sta se neutudno zvirala gle­dalcem nekaj metrov nad glavami. Kdor te ni sposoben sicer in ~e denarno ne za hitrosti nad 1000 kilometrov na uro z nekaj ton težko letlampo, ni vrag, da ne bi zmogel takele sprdačine! Tem tihim ultralahkim željam tisočih oManov z brni~kega veletravnika posvečamo dana~njo naslovnico, ki jo je posnel Milan Rebrec iz Maribora.

100 let (fotoreportaža) Letalska pošta Padalci v Mariboru cel Kras in Ribnico Bled - sonce in termika

4 6

10 14 17

Stabilnost zmaja Moj ognjeni krst Angleština za letalce MC Airbus? Letalski vestnik

UREDNIK

18 22 28 30

(vložek)

IC2fI.II Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot6 R Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta R Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letastva brezplačno. Denarno nagrado 4000 din prejme samo avtor barvnega posnetka, uporabljeneg'a za naslovno stran. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, prosto letenje, balonarstvo, maketarstvo in amatersko gradnjo, Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji R Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Cerin, Jože Cuden, Rok Golob, Dominik Gregl, Belizar Keršič, Ivan Konavec, Taras Krivenko, Leon Mesarič. Jure Mežnaršič, Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Jure Pestotnik, Srečo Petric in Giril Trček R Naslov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33, 6800t Novo mesto R Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredni~tvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem, v katerem izide naslednja števi lka fI Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tuj ih knjig . če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebn imiznam­kami R Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot6, poštni predal 496. 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504, tekoči račun pri ZLOS, štev. 50101-678-51077 . Spremembo naslovasporočite upravi revije ter obvezno napi~ite stari in novi naslov, upravi revije sporOČite tudi, če revije ne prejemate redno -tr Letna naročnina 1500 din, cena posamezne številke 150 din R Grafična priprava DIG, tozd Grafika, Novo mesto - tisk: Tiskarna, Novo mesto.

T:r~

x

oLETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAILoVIA AERJ

Program »protidobav« za letala družbe Boeing bo ostrejši

Nevzdržno je, da naše »protidobave« za kupljena letala ame­riške družbe Boeing obsegajo samo šunko in konfekcijo. Na izv­ozni seznam morajo nujno priti tudi drugi izdelki, ki jih zdaj v ZDA ne izvažamo, predvse m s področja kovinarske industrije, je bilo rečeno v Gospo­darski zbornici Srbije, kjer so se srečali preds­tavniki organizacij, ki se zanimajo za sodelo­vanje z Boeingom. De­jstvo je, da v tej zadevi ne gre vse, kot bi mo­ralo. Pogrešamo orga­nizirano izpolnjevanje obveznosti, pa tudi Boeing vztraja , naj bi v prihodnje sodeloval z eno samo organizaci­jo. Zato moramo pri­praviti celovit prog­ram »protidobav« na podlagi sedanjih in morebitnih prihodnjih aranžmajev. Pri ure­sničevanju programov bi sodelovale vse zain­teresirane jugoslovan­ske organizacije. Pred­lagali so, naj bi koordi­nacijo sodelovanja z Boeingom v bodoče prevzeli J AT, Genex in Inex-Beograd , o čemer - in o vsem drugem v tej zvezi - bodo govo­rili o sekciji za ZDA' Gospodarske zbornice Jugoslavije.

(Tanjug)

Mladl. ladralcl Z Gorliike na murskosoboiikem letalliiču

Spomin na Prekmurje Letalska. predvsem pajadralska sezona

se počasi bliža koncu. Vreme postaja vse bolj jesensko in le redkokateri dan še odpremo vrata hangar ja in pripravimo le­tala ia polet. Kmalu bomo torej začeli z analizami minule sezone. predvsem pa bomo obujali spomine na trenutke. ki smo jih preživeli v zraku ali na letališču.

Meni bodo še posebno ostali v spominu dnevi med 18. in 23. julijem. ki sem jih z Iztokom. Alešem in Evgenom iz goriškega aerokluba preživel v Murski Soboti. Člani Pomurskega letalskega centra so tudi letos gostili vse tiste jadralce, ki so hoteli spoznati ta del Slovenije in si spreletenimi kilometri zagotoviti enega od pogojev za zlati C.

Tako smo se torej odločili. da se z jan­tarjem in degejem odpravimo v serovzhod­ni konec Slovenije. Tovariši iz goriškega kluba So že nekoliko poznali pogoje za letenje. pa tudi teren jim ni bil neznan. saj so bili tam že lani. Meni je bilo to okolje popolnoma novo. saj sem prvič jadral nad nepreglednimi ravninami Prekmurja. Še posebej sem se moral posvetiti navigaciji. saj ni bilo nikjer našega Nanosa. Čavna in naše zlate padine. kar so seveda pogrešali tudi ostali. Drugače pa je lepo leteti nad pokrajino. kjer veš. da lahko v stiski brez skrbi pristaneš. Takih terenov je v prek­murski ravnini veliko. praktično je skoraj vsaka njiva primerna za pristanek - v ve­liko veselje pilotov. katerim vzgorniki niso bili dovolj naklonjeni. Manjše je seveda potem veselje zemeljske posadke. ki mora v ponavadi razmajanem kombiju s trans­portnim vozom zadaj na pot.

No. zaradi ne preveč ugodnega vremena nam ni uspelo. da bi se kaj bolj oddaljevali od murskosoboškega letališča . pa tudi en sam izvenletališki pristanek smo zabeležili v dnevnik letenja. kamor smo sicer vsake­mu vpisali okrog 10 ur jadranja. Najdlje smo leteli čez Mursko Središče do Virja proti vzhodu. do Ptuja proti jugu. do Ma­ribora proti zahodu in do Hodoša proti severozahodu. Čeprav nismo preleteli veli­kih razdalj. namje to letenje vseeno močno koristilo. 'Cjrili smo se v navigaciji. prime­rjanju zemljevida z objekti na zemlji. iz­računavali smo dolet. predvsem pa smo še bolj spoznali ta del Slovenije. zlasti meteorološke pogoje in lastnosti terena na sploh.

Ob deževnih dneh pa smo dodobra spoz­nali tudi biljard v Bagarijinem bifeju na le­tališču. ob večerih murskosoboške gostilne in prekmurske kulinarične dobrote ter ugotovili. da so tudi Prekmurke čisto jejst punce .. .

Skratka. v Mursko Soboto bomo še pri­šli. saj je šlo vse tako kot treba. Zahvaliti se moramo tudi murskosoboškim le­talcem. ki so se izkazali kot zelo dobri in prijazni gostitelji. Pomagali so nam v mar­sičem. še zlasti pa so bili dobrodošli njihovi nasveti glede letenja. saj odlično poznajo meteorološke razmere. terene za prista­janje in območja. kjer ti v stiski prime. če curiš ...

Upamo. da se bo tudi prihodnje leto na­šlo v klubski blagajni dovolj denarja za ta­ke in podobne akcije. SANDI ŠKVARČ Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina

REA oLETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR MAILoVIA AJ Neznani leteči predmeti nad zahodno Evropo

Veliki svet leč i »nez­nani l eteči predmet« (NL P), ki je izredno hitro letel čez Lu ksem­burg in Belgijo, j"e videlo 23 , septembra mnogo ljudi , radarji na l eta li šči h obeh rlržav pa ga niso zazna li . NLP je v polgrogu za­vi l okrog belgij skega glavnega mesta in se usmeril proti Lukse m­burgu. Bil je nekajkrat večji od potniškega le­tala . Osebje v kontrol­nem stolpu na l eta li šč u Zaventem pri Bruslju ga je jasno videlo, na radarskih zas lonih pa njegovo izredno hitro gibanje na ve liki višin i ni za pustilo sledi . Po mnenju belgijskih me­teorološ kih služb ne gre za nikakršen »me­teorološki pojav«. Ne­katere radijske pos taje so zdaj razši rile vest , da gre .za eskadrilje »nevidnih leta l«, ki sodelujejo na manev­rih NATO v ZR Ne­mčiji . Neznani l e teči predmeti so se pokaza­li tudi nad Pari zom.

(Tanjug)

V logarsko dolino po kondicijo

Ena izmed najmnožič nejš ih dejavnosti v našem aeroklubu je letenje. Za to dejavnost je potrebno veliko psihične kondicije. Ker pa za letenje ni pot rebna le psi hična kondi­cija , temveč tudi fizična, smo se vsi resni člani našega aerokluba odločili za kole­sarsko maršruto: le ta lišče Lajše-Logarska dol ina .

V nedeljo , 27. julija smo se ob 6, zbrali pred hangarjem v Lajšah . Ko t po navadi, pa smo tudi tokrat mora li ča kati nekaj zamud­nikov, Med njimije bil tudi naš upravnik, ki je na poti iz Celja do Lajš izgubil kolo s prt­ljažnika na avtomobilu , Prišel je torej z za­mud o, na srečo pa je našel tudi izgubljeno kolo , ki pa je bilo nesposobna za pot do več kot 65 km oddaljene Logarske doline. Na­logo tega kolesa je nato o pravilo rezervno kolo, ki je bil o v hangarju .

Ko smo se končno zbrali vsi predvideni , je srknil vsak malo .,šnopeca,« ki ga je imel s seboj skrbni naviga tor Vo lk. Naredili smo tudi prvi posnetek ter t očn o ob 6.25 ., poleteli« proti Logarski dolini . V strnjeni koloni smo vozili vse do prvega večjega vzpona , imen ova nega G orenjski klanec. Med vzpenjanjem so se slišale že znane fraze: ., Kol'k' 'maš dviga nja?« »Meter ... pa ... pol ,« je odgovoril vprašani s kratkimi presledki, med katerimi je globoko vdihnil. Toda, ker piloti vemo, da tam , kjer gre gor, gre tudi dol, smo kar nekako lažje prevozili ta klanec In res Je bil nato pred nami spust. Preden pa smo se spustili po njem, smo si slekli odvečna oblačila, saj nam je postalo že toplo. Spust je bil enkraten , Ker pa vse lepe in prijetne stvari hitro minejo, je bilo tudi tega dela poti kmalu konec. Pripeljali

"Gasllska« skupinska slika velenjskih letečih kolesarjev v Mozirskem gaju

smo se do Savinjske doline. Bili smo torej med Savinjčani in imeli smo priložnost spoznati, če držijo tiste »tapikre« o njih . Se­daj smo bili v dveh skupinah: sprednja je bi­la sestavljena iz mlajših članov- »fazanov,« zadnja pa iz starih mačkov. Pelja li smo se

skozi Mozirje in Nazarje po cesti, kije imela le dva ovinka , levega in desnega, prva pos- \ taja je bila na Ljubnem pri " Planiki«. Tam smo se podkrepili s suhimi hruška mi in češpljami, seveda pa smo se tudi glasno pogovarjali , zato nas je natakarica .,Šla­nike« opozorila, da ljudje še spij o (uraje bi­la že blizu os mih). Spogledali smo se, vsak pa si je ob tem dogodku že pridobil nekaj misli o Savinjčanih. Ker pa tiho ne moremo biti , smo se rajš i odpravili naprej proti Lučam , še prej pa na pravili skupinski posnetek .

Med potjo smo opazovali čisto Savinjo in ribe v njej . Takra t si je vsak po tihem mislil, kako lepo je ribam tam v vodi in si nehote zaželel biti riba. Iz teh misli nas je pred rami­la hladna soteska, Bili smo pri Igli , kjer smo imeli drugo postajo. Tu je bila manjša gos­tilna in pa prodajalna z razglednica mi in spominki. Oboje pa je bilo na žalost zaprto, »Zopet ena izkušnja več s Savinjčani,« smo si rekli in že začeli počasi verjeti v tiste »vice« o njih. kot na prejšnji postaji , smo tu­di tu naredili skupinski posnetek , cuknili malo »š nopeca« in vse bolj veseli (vedeli smo , da ni več daleč) nadaljevali pot k na­šemu cilju .

Pot se je vseskozi narahlo dvigala , saj smo se vozili v nasprotno smer toka reke Savinje, ki pa nas je neprestario vabila, da se z njo malo ohladima in osvežimo. Toda mi se nismo dali : "Naša naslednja postajaje Logarska dolina,« smo si rekli in tako je tu­di bilo. Kot na vsej poti , smo bili tudi na tem delu malo pred ciljem razporejeni na razdalji enega kilometra . Domenili smo se, da se dobimo pri kmečkem turizmu na začetku doline. To pa je naš navigator Volkec presliša l, zato jo je mahnil kar na­prej proti slapu. Ker ni videl nikogar več za sabo, si je mislil: "Kako sem hiter! « ter še močneje pritiskal na pedala . Ostali pa smo se zbrali na domenjenem kraju.

Ta krat pa se je pripeljal tja tudi naš sekre­tar Zvone z avtomobilom ter svojo boljšo polovico . Oba se kar nista mogla načuditi , da smo tako hitro prišli do cilja. Saj res, potrebovali smo (le) tri ure . Nato se je naš avtomobilizirani sekretar Zvone odpeljal za navigatorjem Volkom , mi pa smo prišli do sklepa, da letalska navigacija ne velja na tleh, saj je v tem primeru zatajila (mogoče pa je zatajil Volkec s pomočjo »šnopeca« ). Ko smo bili končno vsi skupaj, smo se odpeljali s kolesi še do planinskega doma, kjer smo naša cestna »letala« na gonilni me­hanizem dokončno parkirali .

Od tu smo se odpravili še peš do dobro uro oddaljene koče pod Ojstrica, na višini 1207 m. Prek vzponov smo si pomagali z zapregami (namesto vrvi smo imeli lesene

REA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AJ

Letos Je bilo precej poletnih Jadralskih taborov - Ljubljančani so se na boviko leta iliče fe tako navadili, da so tam lolall celo svoje fazančke, starejii Novomeičanl pa so se poskusili s hribi, kakrAnih doma niso vaJenI. Na sliki: učenci Iz Ljubljane z bianikom (Foto: Jure Pestotnik)

\ ,_ 'J

p.p. ~,3. ('f50N jlOIIO /-fEbTo

flo I

--- -. - __ o _._. ___ _ - __

Celjani so po razne trikotnike kot ponavadi odpluli v Subotico ln nam poslali pozdravčke - zdaj čakamo samo le poročila koliko diamantov Je padlo ...

Iz RletlJa se Je bralcev spomenIla YU posadka z razglednico, ki opozarja, da Je tam geografsko sredliče italije ln na krajevnem le­talliču Cluffelli seveda tudi osrednJI ln mednarodni Jadralski tabor

palice), dviganja pa so bila zelo majhna . Ko smo prispeli do koče, smo se seveda najprej ohladili z mrzlo vodo, nato pa smo se odl­očili še za uživanje novih kalorij, vsak na svoj način. Med vsemi stvarmi sta najbolj odstopali dve, ki sta si bili v pravem na­sprotju: debela zaločena prekajena svinjska noga (k rača) in pa ENEMON. Le kdo se je ob uživanju slajše smehljal: lastnik svi njske noge, ali lastnik ENEMONA?

Ko smo se vsi založili, smo izvedli tekmo­vanje v kegljanju ter se še malo posončili na hribovskem soncu. Nato smo se odločili za spust do naših koles. Prej smo se dobro uro ukvarjali s slabimi dviganji, sedaj pa smo padli v tako močan "abvint«, da smo izgu­bili prej v eni uri pridobljeno višino v pičlih dvajsetih minutah . Komaj smo čakali vožnjo nazaj, saj smo vedeli, da bošlo nazaj brez truda , saj cesta rahlo visi navzdol.

In tako je tudi bilo. V dobri uri smo že sedeli za mizo v Mozirskem gaju, zjutraj pa smo za to pot v obratni smeri potrebovali dobri dve uri . Ker smo bili zelo žejni, smo naročeno pijačo hitro izpili ter zopet nare­dili .. gasilski« posnetek, ki pa je bil naš za­dnji tistega dne, saj nismo imeli nobene pos­taje več. Od Gorenjskega klanca naprej se je naša skupina počasi, a vztrajno manjšala vse do Lajš, saj jo je vsak po najkrajši poti mahnil domov.

Tako je potekal nM enodnevni izlet. Odl­očili smo se, da bortio v bodoče pogosteje prirejali takšne izlete. Upamo pa, da bo na naslednjem izletu udeležba boljša in, da nam bo vreme naklonjeno, kot nam je bilo tokrat.

Bernarda MEŽA, AK Velenje

Letalske vaje SJD DELTA iz Kopra

Naš klub šteje 7 članov. štirje med njimi letijo že nekaj let. Priredili smo teoretični tečaj za mlade. štirikrat na mesec pa imamo praktične letalske vaje za začetni­ke.

Moram povedati. da je bil klub us­tanovljen leta 1976. ko so iz tujine pripe­ljali veliko zmajev in opreme ter motorne­ga zmaja bagalini. Do leta 1980 je klub štel 38 članov, med njimi so bili dosti let tudi tudi jantje iz Trsta. Leteli smo skupaj pri nas in I2ri njih v Dolomitih.

Na Crnem kalu smo 20. julija organizi­rali letalske vaje za naše zmajarje. Leteli smo od vrha Crnega kala čez Kaštelc in Socerb do Ospa, kar je 10 kilometrov daleč. Vreme nam je bilo naklonjeno.

l. in 2. avgusta smo spet organizirali le­talske vaje v Buzetu in na Črnem kalu pri Kopru. V Buzetu se je pri prvem poletu te­ga dne poškodoval Egidio Gržinič. ko mu je takoj po štartu zasukalo zma;a v levo-

REA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AJ

Takole letijo pogumni zmajarji SJD DELTA s trnega kala (Foto Zvonko Jenko)

v steno. Poškodoval sije nogo in zmaja. Na enak način se je naslednji dan poškodoval v Črnem kalu Zvonko Jenko, ki si je zlomil nogo in podrsaI roko.

Lep zmajarski pozdrav! EGIDIO GRŽJNJe Koper

Lelkl padalci so končno lahko skočili s svoje nove cessne 206 sta­tlonar II - seveda so morali malo počakati, da se barva posuli -dogodek pa so posneli tudi na video ... (Foto: Jure Pestotnik)

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed ln naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase po­šljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Modelarji pozor! Prodam večjo koli­čino steklen~ tkanine 30 glm2 po 2.500 din za kvadratni meter. Pošiljam tudi po povzetju, vendar ne manj kot kvadratni meter. Vse informacije: BogoŠtempihar, Krpanova 5, 61370 LOGATEC, telef: (061)-741-435 - popoldan.

Prodam napravo za daljinsko vodenje modelov znamke SIMPROP ELEK­TRONIK: oddajnik z 8 komandami, sprejemnik, 7 servomotorjev, elektrons­ko stikalo, akumulatorji, polnilec, pUlt za oddajnik. Prodam tudi izdelan model letečega krožnika TURBOPLAN za motorje 10 ccm z nekaj rezervnimi deli. Prodam model jadralnega letala. Infor­macije po telef: (064)-047-688.

Prodam dve elisi za motorne zmaje, dim. 1000 in 1100 mm, tetiva profila 115 mm. Cena 23.000. Egidio Gržinic, Kampel 36, 66000 KOPER.

Prodam zmaja LEN SER. Izdelujem elise po naročilu . Herman, tel. (063)-31-407 od 6.00 do 18.00.

SZ bo izstrelila ve~ nosilnih raket

Sovjetska zveza je objavila, da bo v Pacifiku med 20. septembrom in četrtim oktobrom izstrelila serijo nosilnih raket. Po sporočilu uradne agencije TASS bo potekalo izstrelje­vanje na dveh območjih s površino po 70 kvadratnih milj: prvo bo na 22°20' severne širine in 175°10' vzhodne dolžine. Iz varnos­tnih razlogov, poroča TASS, je sovjetska vlada od drugih vlad zahtevala, naj svoje ladje in letala obvestijo, da se vsak dan med 12. in 19. uro po krajevnem času ne smejo približe­vati nevarnemu območju . (AFP)

Okrog 750_000 dolarjev škode zaradi radovednosti

Radovednost nekega osemletnega fantka je povzročila za 750.000 dolarjev škode in pokvarila načrte 400 potnikov, ki so bili z boeingom 737 družbe Nortwest Orient Airways iz škotskega mesta Prestwicka namenjeni v New York. Ob izhodu iz letala v irskem mestu Shennon je v predoru, ki letalo povezuje s terminalom, pritisnil na gumb na kontrolni plošči v predoru, zaradi česar se je ta naglo dvignil. Na srečo nihče ni bil ranjen.

Najveekrat gre le za las

Lani se je zgodilo 777 »zračnih « nesreč oziroma letalskih trče­nj v zraku, v to število so všteti tudi primeri , ki so se trčenju le za las izognili. Prav ih letal­skih trčenj je bilo 24. V prvih šestih meseci h te­ga leta so registrira li okoli 400 možnih trče­nj, ka r je za tri odstot­ke več I' a t v istem času 1 , t1. i .

Vrsta tekmovalcev na otvorItvi fe več let ni bila ta­ko dolga

Letošnje 24. člansko in Il. mladinsko padalsko prvenstvo Slovenije je bilo od tretjega do petega julija v Mariboru . Le­talski center Maribor, ki ima sicer po šte­vilu članov drugo najmočnejšo padalsko sekcijo v Sloveniji, že petnajst let ni orga­niziral republiškega padalskega prvens­tva tako, da je bilo letošnje pravo doživetje za člane centra. Žal, je bilo vse tri dni prvenstva zelo malo gledalcev, kar dokazuje, daje padalski šport v tem delu Slovenije med manj popularnimi športni­mi zvrstmi .

Pa pojdimo k prvenstvu samemu! Vreme je bilo tekmovalcem in orga­nizatorju zelo naklonjeno tako, da so bili skoki po tej plati nemoteno izvedeni . Prvi dan je bilo v zraku in na štartu nekaj gneče, ker je ta dan bil hkrati začetek

Jugoslovanskega aeroralyja (JAR), dru­gače pa na organizacijo in izvedbo tekmovanja ni bilo pripomb.

Posebnost letošnjega republiškega pr­venstva je vsekakor ta, da so bili vsi skoki izvedeni iz malih letal in sicer iz ma­riborskega Cherokeeja, ptujske Cessne 206 in murskosoboške Utve 66. Tega ne pomnijo tudi najstarejši udeleženci letoš­njega prvenstva, ki imajo petnajst in večletni padalski staž. Letos nam namreč ni uspelo dobiti letala AN-2, ki ga je vsa leta nazaj dala na voljo Komanda vojne­ga letalstva za izvedbo republiških prvenstvev. Pri tem se slovenski padalci (z izjemo ALC Lesce, kjer je državna re­prezentanca) upravičeno vprašujemo, ali smo navsezadnje ostali tudi brez te edine pomoči, ki smo je za svoje delo, ali bolje rečeno životarjenje bili deležni zadnja le­ta. Skratka, odgovora na to najbrž ne bomo dobili, vsekakor pa smo bili izredno veseli , da smo lahko prvenstvo izvedli tudi iz klubskih letal.

Že pred začetkom tekmovanja so favo­riti bili znani, kar se dogaja že nekaj za­dnjih let, saj se tekmovalci iz treh sloven­skih klubov (Maribor, Ptuj , Murska Sobota) nikakor ne moremo več vriniti med prvi dve ekipi tekmQvalcev iz ALC L .. ~ce, ki so v bistvu državna reprezen­tanca in, ki delajo pod povsem drugačni­mi pogoji kot padalci iz omenjenih treh klubov.

,f Ji .~

Z4.čl.nsko P.d~lsko Prvenstvo Slov"nIJ" v kl~slčnlh disciPlinah

Mes

1 2 2 4 :5 :5 7 8 9 10 11 11 13 13 1:5 1:5 17 18 IB 20 ZI 22 23 23 23 26 27 2B 29 30 31 32 33 33 3:5 36 37 38 39

SKUPNA U·· ... RS,- _ TEV POSAr'lEZN l: KOV

Prli", .. k ln 1"" EkIP~ Ci IJ Figure

Mirt Branko ALC II 1 1 JUg B09d~n ALC I 2 3 BotiC: Ro",an ALG II 3 2 Sv"tln~ D~rko ALC II 4 4 Int·ihar Duhn ALC II 6 6 Pog~C:~r ROM .. n ALC I :5 7 Fr .. nk Duhn ALC I 8 8 čul Zl~tko Ptuj I 10 9 Prd"ren Iztok Mb I 10 II S .. lklč S"n .. d ALC II I 7 18 M .. rzldovhk To"d ALC III 9 19 ču, St .. nko Ptuj I 1:5 13 Jur'.. JoZ" Mb I 13 16 '",Id Bt'nJa"'in ALC I 19 10 Vr"čko Fanlk~ Mb I 12 20 Vodul~k Iztok Mb II 17 1:5 Hr~st Brl.nko Md .. nl. 28 :5 p"trovlč · ·Jl.n~z Ptuj I ZI 14 Puhek Sililo Mb II 14 ZI Korolec Job Mb I 24 IZ C ... nlk Ton" Mb II 1:1 Z:5 ErJl.vt'c Borut ALC III Z6 17 Vr'lč Mirko Ptuj II 18 27 09rlzek MII .. n Mb II 20 2:5 Vldolllč Jl.kob M.Sobotl. 22 23 V"rb .. nčlč Jl.nu Ptuj I 22 27 Bldlč M .. tJd ALC III 29 22 Gr.90r-!:1e Fr .. nc Mb III 2:5 27 ItuMberger MI1 .. n M"hnl. 27 27 D"b"lJl.k Aid Ptuj II 30 27 K .. ru Ml.rJl.n II. Soboti. 31 27 P"trlč Zor .. n Mb III 32 27 Gr"gorčlč SIMon Mb III 33 27 p"t"rn,,1 Zoran Ptuj II 36 24 PoJbič Jo&. M."obotl. 34 27 V"rnlk Al", Mb III 3:5 27 Hl.lohn J .. n"z Ptuj II 37 27 K .. lld Sr~čko M.Sobot .. 38 27 Hrg .. Aid Ptuj II 39 27

Skupaj

2 :5 :5 8 12

. IZ 16 19 21 2:5 2B 2B Z9 29 32 32 33 3:5

· 3:1 36 40

'43 4:5 4:5 4:5 49 :51 :52 :14 :57 :IB :59 60 60 61 62 64 6:5 66

Prvouvričenl posamezniki med člani (levo): v sredini repubIliki prvak Mirt, ob njem Bogdan Jug ln Roman Bolič, ki sta si delila drugo mesto NajboijiI mladinci (zgoraj) od leve: Iztok Preiern (dru­gi), Bogdan Jug (prvi) ln Senad Salkič (tretJI)

II.Mladinsko Padalsk o prv~nstvo Slov~n i j € v kl~.si~Tlih disciPlinah

Mes

1

2 2

4

5

6

7

8 ;)

10

II 12

13

14

SKUPNA UVRSTl:TEV POSAr'lEZN l: KO .....

Pr' l imek i n i,.,e Ek iPa Ci 1 j Figure Sk lJ.Pa .. ;

JIJ.9 Bo9da.n ALe 1 2

Pre~.o?r·E· rl Iztok r1b I 2 4 6

Sal kič Sena.d "Le III 2 4 6

r1ar z i dov~E'k Toma.ž ALC III 5 3 8

Erj avec Bor ').t ALG III 3 10

Vr' ~ it t11F"ko P t U,1 II 7 5 12

G,.'e90r't i t Fr'a nc 11b III 7 6 P

Blaži l:: 11at JaŽ ALC I I I 6 8 14

Debel Ja.k Ale':; Ptu.j II 7 9 16

Petr·it Zoro2l.'fI Mb III 10 17

Gr'e90rt":ič Siro)on 11b III 7 II 18

V~rYlik Ale~ Mb III 7 12 19

H .. lohn Ja.nez Ptuj II 7 13 20

Hr9o!. Al .. ~ Ptu j II 7 14 2 1

Letos je na republiškem prvenstvu po dolgem času sodelovalo znova več tekmovalcev in sicer devet ekip iz štirih klubov, v katerih je bilo 38 tekmovalcev in ena tekmovalka . Tekmovanje je bilo , vsaj glede na končne rezultate , na nek­oliko višji ravni kot prejšnja leta. Pri tem mislim predvsem skoke na cilj, medtem k? so,figure še vedno druge disciplina in Vidnejšega napredka v rezultatih ni bilo.

Rezultati v članski konkurenci kažejo, da je Branko Mirt tačas zares najboljši slovenski padalec, saj je v skokih na cilj zbral vsega štiri centimetre in še to v zadnjem skoku, bil pa je tudi najboljši v

"e'i412

11.Kad1ns1co , .. datsko 'r"wnstvo SlonnUe v kl&.'~1h diSCiPUnah

REZULTAT X DXSCXPLINE SKUP'INSKX ' SKOKX NA CXL..J

.... PrUMk in 1JW

.rOG BOGDAN 1I/JAYf'; BORen SALXI( SENAJ) JfttJJOaUou'.1c tOMI

2 IIALofAR JANEZ .VRSI~ III"JW JIRG.I ALES DEBELJAK ALE$

GREGORCIC FRANC PReGERN IZTOK "«mik ALE$

ALe

. MARIBOR

1.51<01<

O.OZ 0, "82 0 .01 0.90

0.42 0 . 03 S.on 0 .00

O. OS 0.0'1 1. 47

2 .51<01< 3.51<01<

0,00 0 .. 00 0.08 O.O~

0.00 0.05 S,DO 0.21

0.08 0 . 73 0.00 0.01 2.17 ~.91 0.02 0.07

3.41 0.06 "1.04 0 . 03 1.23. 5. 00 .

4.51<01< SkuPaJ

0.00 0.02 0.03 0.38 0.00 0.06 0'.27 6.41

6.87

1.03 2.Z6 0.12 0.16 S.OO 16.68 0.03 0.12

19.22

0.45 3.97 3.82 4.9S 0,05 7.7S

20.~5

Pogled na padalski ii ta rt na letoiinjem republliikem prvenstvu

PADALSKO PRVENSTVO

figurativnih skokih tako, da je zasluženo osvojil naslov republiškega prvaka. Za njim sta se uvrstila Bogdan Jug in Ro­man Božič, ki sta v posameznih discipli­nah oba osvojila po eno drugo in eno tretjo mesto.

V mladinski konkurenci je sodelovalo 14 tekmovalcev. Tukaj moram poudariti naš skupni odnos do mladih tekmo­valcev, saj so kar vsi starejši padalci odšli s kroga, oz. štarta, ko so mladinci tekmo­vali v skupinskih skokih na cilj in še to v povsem drugačnih t. j. težjih vremenskih pogojih kot člani. Pozabili smo, da smo tudi sami nekoč bili mladinci in, da smo bili veseli, če so nas starejši tovariši bodri­li pri skokih. Naslov republiškega mla­dinskega prvaka je osvojil Bogdan Jug pred Senadom Salkičem (oba ALe Lesce) in Iztokom Prešernom iz Maribo­ra.

Republiško padalsko prvenstvo je za nami in ostajajo nam načrti za v prihodnje: enim za državno, mednarod­na prvenstva in svetovno prvenstvo, dru­gim, ki smo tekmovali pod enakimi pog­oji in smo člani iste zveze pa ostajajo na­črti za preživetje do konca sezone v upanju, da bomo dobili kakšen skok, če bo v klubskem rezervoarju ostalo kaj go­riva za padalce, ki so že izpolnili letni plan skokov. Žal delamo pod različnimi pogoji in brez zahtevnega treninga in z vsemi potrebnimi pripomočki, ki jih klu­bi v severovzhodni Sloveniji nimamo, ni mogoče računati na kakršenkoli uspeh v padalskem športu.

Fanika Kranjc-Vrečko

Na padalskem iitartu: predsednik tekmo­valne žirije Marko Medved, vodja tekmo­vanja Edi Vrečko ln glavni sodnik Drago Bunčič

Prvouvrtčene ekipe (od leve): ALV I (drugo mesto), ALe II (prvo mesto) ln Maribor I (tretje mesto)

~4.(:I,ns.ko P"d" l s.ko P"·v,,ns. t vo Slo."eT!lJ~ v kl"s.iČnih d uc lPl1n"h

f'I.ribor 3.7. - :5 . 7 .1~86

REZUL T A T I DI SC I P LI N E SKUPINSKI SKOKI NA C ILJ

Jnti.".r Duian Svet 1 na Dark o Bo2:1t: ROfIl, n Mt rt Bra nko

Ju';' B09d'.n Llflld BenJ"",lrt P09olt:olr Ro",. n F"r,nk Dui • ."

l(oro!.eC Jo1;e

Pr·eLer.n Iztok JU,.-S .... J<l1:e VI' '!(:ko FI.T,lk,_

Ce s nik To nI" 09"lz." ~II t ... ." Voduhk IztoV F'v t'"~ 1 S I\ vO

Cu~ St,ny o C')!. Zl.tko Ve rb U lI: IC .J ,, ",~z

PE' t rOV l t J " nt'z

M.rzldov,.k Torr,,, 2: ErJ"vec Borut Salkl C Sl'n.d BI.UČ M, tJ .2:

Or,,90rč lč F,...nc Ore90re1Č Sifl'lon Pe trit: ZorI.n Vernik Aid.

IIrlif f'lir"ko H" 102:an J a n"z Debel Jak Aid Pl'tl'r"n,,1 Zor ... n

Vl do .... lf J ' .kob K,ru. MarJ.n POJbiČ Jol" K . .... ,., Sreeko

ALe II RLe Il ALe II RLC II

RLC 1 ALt I ALt I

ALC I

Mb 1

Mb 1

Mb 1

Mb 1

Mb II

Mb Il

111:0 11

Mb Il

Pt VJ I PtU J I

PtUJ I

PtUJ I

ALC 11 I ALC III ALe III ALe III

Mb JII Mb III Mb III Mb III

Ptuj II Ptuj II PtUJ II PtUJ II

M.Sobot"_

f1.Sobot" M.Sobot& M. Sobot~.

l . Skok 2 . Skok 3. Skok 'I . Skok Sk'JPJ.J

0.02 0 . 80 8.01 8.0:) 0 . 02 0.0:5 8 . ee 0.00 0 . 00 0 . 02 0 .01 0.01 0 . 00 0 . 00 0.013 0.00

•• 4 .07 .02 . 06 .19

0.01 0.131 0.00 0.00 0.04 0.03 0 . 00 0.00 0.013 0.00 0.02 0.00 0.04 0.04 0.0:5 0.04

. 0S1 . 08 .07 .04 .28

0 . 08 0.01 0.02 13.136 0.1:5 0.00 0.0121 0 . 139 0.0:5 0. 13 0 . 0 7 0.01 0.02 13.07 0.07 0 . 00

. 3 . 4: 1 .16 .1 6 .83

(1 . 1..1~ O .I ~ ~ . 07 0.08 u. :2:9 0.03 B.!4 13.00 e . ~8 0 .01!! ",. V0 0.00 0 . 0 7 0.07 0 . 013 0.11

.64 . ~, . 2 ] .I S' 1.29

1::1 . 0 2 (1 . 1:5 1) . 06 0 .03 0. '3'5 0 . 1:5 0. OSI 0.130 0 . 0:3 0.:5 7 EL 0 3 13.00 0.'35 0. 28 0' . \ 7 0.0'8

.21 1.82

0.'30 0.0a 0 . ~3 13.1313 1.39 0 . 04 13 . 134 0 . 1'1 0 . 1210 0.134 121.1213 0 . 00 e.78 8 . '12 e.f;6 O.J'<'

2.17 . 2B .36 .28 3.09

1.17 0 . 04 0.24 0.04 0.18 B. 04 0.27 0 .98 0.09 2.18 0.32 0 . :59 J. e0 2.:)4 0 . 12 0.44

2.44 4.8 .9:5 2.{I:5 10.24

0 . 28 0.03 0.ee 0.08 1. 28 4.21 0.03 0 . 67 0.46 0.47 B.00 EI.12 0.32 '1.:50 0 . 00 0.11

2.34 9.21 .03 .98 12.56

0.0:5 0.21 0 . 0:\ 0.10 8 . 30 0.06 0.67 0.08 3. 39 0 . 07 0. 1:1 0.08 :5 . 00 !5.00 2.23 :) . 00

8 . 74 :1.34 3 .1 5 . 26 22 .44

ce4.fl"nsko Pad.t 5k o P""venstvo SloventJ. v k 1,,5 i Čn l h di 5c:iP \in."

M.tribo"" 3.7. - :5.7 . 1986

SKUP NA U V R STITEV E K IP

InU". r Duh n Sv.tin. Darko Bol iČ Ro"'an Mi,..t Br a nko

Ju9 B09dan IIfIj d Ben a lflln P09"fu' ROf\'I&n Fr.nt Dul.n

Koroiec J01e

Prel" r .n 1 ztok Jurla Jol . Vr"cko Fantk'-

ču! St.nk o fu l ZI.U:o V.rb"oclf J ... n"z Petrovif Janez

M ..... zidoviek TOf<Ia 2: Er J"v"c: Borut S.l kie S"n.d Bld lt: M ... tJl.2:

C"5nl k Ton" OQrizek Mi t ... n Voduhk Iztok Puhek 51 Ivo

v,..I te Mirk o H" lot.n JI.YI.z O.beI J "k RI.J p"terne I ZorI.n

Vidovii! JI.kob K"r&s M . .... J.n Pojbit: Jole I(.v.i Sr.c!ko

Or~9Orflč Franc Ore9ort:tf Si.lllon P.trif Zor.n Vernik At.,

EkiP.

ALC II ALC II ALC Il ALC II

RLC 1 ALC I ALC I Ale I

Mb 1

Mb 1 Mb 1 Mb 1

Ptuj I PtUJ I PtUJ I PtUJ I

ALe III ALC III ALC III RLC III

Mb JI Mb Il Mb II Mb II

Ptu j II Ptu j Il PtUJ II PtUJ II

M.Sobot" M.SOt)ot.

M. Sobot" f'I.Sobot"

Mb III Mb III ~lb II I Mb III

Ci lJ Fi9ur. Skupin

14

" ,

34

24 ,. 13

12

" lO 22

21

68

26 7

29

71

" 2. 17

14

66

18 37

3. 36

12 1

22

3 1 34

38

IJ ,. 28

12 II

16 2.

13

• 27 14

63

I9 Il

' 8 22

76

20

2' " 21

86

27 27 27 24

I.' 23 27 27 27

12:5 104

20 33 32 30

27 27 27 27

12:5 108

Sk uP aj

28

64

121

136

103

1~6

234

238

2'.

Tekm' talce so vabile lepe medalje ln pokali

Organiza tor letošnjega republiškega prvenstva motornih pilotov je bil aero­klub Postojna. Vsi člani našega kluba smo bili zelo veseli, da smo lahko v naši sredini pozdravili goste iz vse Slovenije, kar je poudaril tudi predsednik občinske skupščine Tomaž Tušar, ko je otvarjal tekmovanje v Postojni.

Tekmovanje se je pričelo že s priho­dom v Postojno v petek s časovno točnostjo in točnostjo pristajanja. Nasle­dnji dan nas je zbudil lep sončen dan. Sodniška trojka Bizilij, Lorencon in Golob so že pripravili celotno maršruto in nas preganjali z brifingom.

Prva ruta je šla proti Brkinom, točneje proti Ilirski Bistrici in naprej proti Ajdo­vščini . Že v Pivki smo preštevali okna na domu JLA, največ preglavic pa je bilo v Ilirski Bistrici, od koder smo računali kraj X. Domačini, ki poznamo teren, smo takoj ugotovili, da gre za Podgrad in znano tovarno Piama, kjer smo prešteva­li rezervoarje, nekateri pa so pri tej nalogi izgubili dragocene točke.

Let se je odvijal naprej proti Kozini, Divači do Sežane in dalje nad vinogradi, kjer uspeva žlahtni teran do Ajdovščine, kjer smo hitro zabeležili barve transfor­matorske postaje. Drugi kraj X je bil Ivanje selo ob avtocesti. Od tu smo leteli nazaj proti Postojni, kjer nas je nekje med potjo čakal v zasedi Rok, sodnik s

REPU BLISKI RALLY

al

a2

aa

~&80?1l& točnost odi eta

~asoma to~nost doleta

'Wlesna ~aso'YD& točno8t

b t~čno8t pristajanja

•••• neTigalijake naloge

NajboljAl V časovni točnosti

I. pilot - Il.pilot

l . lllkan. Jole-Gl1niek Branko

2. Ikw.er LeoD-Š-rov Dalan

3. IrepU »raca-C .. ulk Materi

4. lo. Slano_Vidrih Jole

, IS . Lakori! Slano-PocI_jen Janu

6 . V,rbaoHč Oto-Pin, Irena

l. Hojnik Dazlilo-Kolari! Ko.tja

8. Ste,o ..... Sre!o-Mqerl1 EYa:flO

g. Kralj "ilan-

10. Pilek Vil!.ko-TetičkoTič Robert

11. Pekolj Istok-Ko. Miho

12. VOlrin hu-škri1ee Prane

13. Bueio Sali-Kuhar Derko

14. Pr •• IbU-Šp ... pao. AJ.ek",nder

lIS. pfeUer V1ado-Š,rq, .il Hadler.. Darko_Vrane Riko

17. aratol .&ndr.J-18. Jablanlht Vojko-l.orell.oll Bobert

111. _brolič BD,dan-hlane1 Valter

20. PoleIle. Janu-Karli!! Istok

21. Šll.ltar Adolt_

22. Bolataj G&brijd-Hne T...t

23. naj_ Viktor-Šorli Zoran

ICetL.415

I. II. III. IV.

a2 al al a2 al al a2

60 8 0 70 M ~ tl4 80 2U ISo 60 112 100 229 80 8.

80 80

100 60

100 100

100 60

80 80

lo 100

h 20

80 100

60 100 97

43 80 88

39 100 7(5

(5$ 100 79

(58 lo 79

1S4 40 96

41 100 $1

M 80 74

M 60 (50 80 216

1S4 60 1S8 100 216

O~1S6 60202

M 60 32 80 208

$8 30 38 80 101S

22 60 02 80 173

54 60 06 60 196

26 60 48 100 122

1S7 o 69 80 220

$6 60 1S8 100 146

ISo 60 ISo 100 229

ISo 60 42 80 203

1S4 60 68 100 214

ISo 60 1S6 80 20&

1S2 41S 48 40 196

40 o 44 80 116

49 O 1i7 158 60 ISl 100 218 44 41i Oo 80 164 6, 40

ISI5 80 1S7 65 60 60 100 182 aa Ili 36 80 136 40 Ilo

36 80 lio M .t5 60 80 160 ISIS 60 54 lo 194 40

1i4 80 36 O O 100 134 42 30 66 80 139 100 100

36 100 1S6 20 O 44 80 124 1i8 80 40 80 139 O 100

O 68 42 lIS O 100 100 119 30 1S9 100 144 100 100

lo 80 67

.. O ..

38 O 41S

dhkn.litik.

dlakTalitik.

60 Ui

dbkTaUtik.

O 73

34 30 44 100 163

M o 1S8 o 18(1

20 60 48 80 198

o 20 40 137

16 60 $4 o 1(53

" 40 121

63 60

$6 30 54

6 2 41S

60 41S 34

38 30 34

O .B

lo 176

80 UI6

20 ll3

60 180

60 1$7

lo 222

O 22 o 126 38 16 30 80 148

o 60 14 o 124 o 60 40 ll2

Bo

'0 lo

'0

lo

'0 Bo

lo

Bo

ral1jske V Ribnico, od tam_ nl!prei proti Ljubljani in nazaj v Postojno. Takoj v začetku rute sva z Janezom, ki je bil z menoj v YV-DJC, pokrila edino platno na ruti in nadaljevala proti Ložu. Tam sva veselo »veslala« nad Kovinoplastika in risala parkirni prostor z njegovimi značilnimi oblikami. Ves nadaljnji let sva buljila v vsako cerkvica, ki je bila na hribčku v prepričanju da je »ta prava« s slike, vendar sva jo zagledala šele na kon­cu zadnjega dela poti.

časovno 10čnostjo. izvedeli šele pozneje, prvi del tekmovanja.

Seveda smo to ko smo zaključili

Najlepše je bilo nad Ribnico, kjer sva z veseljem preštevala vse mostove nad reko , ki teče skozi Ribnico in se takoj us­merila proti kraju X, to je Velikim Laščam, naprej v Grosuplje in čez Vrh­niko v Postojno, na časovno točnost in točnost pristajanja. Moram reči, da sva imela ves čas polne roke dela, saj je bilo nalog in fotografij kar precej.

Druga maršruta nas je popoldan ob belih kumulusih vodila preko Not-

Po končanem letenju smo domačini priredili vsem tekmovalcem in gostom družbani piknik, kjer smo si izmenjali iz-

/"Ir

Udele!encl med razglasitvijo rezultatov

NaJbolJII motorni piloti v SloveniJI na zmagovalnih stopnicah

ln le tola!lIna lelCebra Iz rok sekretarJa Mirka ln predsednika kluba A.Brato!a (vse fotografiJe: Jure Pestotnik)

MakdllAloo It_ilo Wk:

..... l h ........ W • • • t

tol ... t prht.J_Ja

aaTi, .. lJob _IOC.

11520

420 (111:80)

1500 (15 :II: l •• )

1500 (100-2150-2110)

I. pilot - II.pilot

l. lukan. Joie-Gliniek Branko

2. Bauer Leon-ŠellrOT Du.ian

3. IrepU Droco-CeotDik Materi

4. Koo Sla .. I<o-Vl drih Jole

~. IAll<ori~ Slano-Po,laj .... Jan ••

6. V.r .... ~H oto-Pi .... Irena

7. Hojnik Danilo-Kolarii! Ko.tja

8. St.'o .... Srelo-Maa.rli lIvI:.n

9. Iralj Milan- -10. PU.k ViDko-or.ti~koTi~ Bobert

U. P.kolj Istok-Koo Miha

12. Voerin I ...... -škril •• Pranc

13. lID.ein SoU-KDlt.ar Darko

14. Pru llllil-Špaoapan .u.band.r

16. PI.if.r Vlad.-šeraca .. il

"-dlaru Darko-Vrue lliko

17. _tol Andrej- -18. JablanUek VOjko-Loren.on Bob.rt

19. "loroli~ Boedan-hean.l Valt.r

2 •• Pal ...... Jan •• -Ia'riii~ Istok

21. Šdt&r .t.dolf- -22. Bo,ataj G6brijel~ ••• or-!

23. naj. Viktor-Šorli Zoran

kušnje, nekateri pa so si ogledali mesto in znamenito Postojnsko jamo.

Pred podelitvijo medalj in pokalov smo imeli še zadnjo disciplino to je pris­tajanje brez plina na »T« .

Po razpoloženjuob zaključku smo bili organizatorji letošnjega prvenstva zado­voljni, da je vse potekalo po načrtu in us­pešno. Še najbolj seje jezil Bogataj , ki mu je za las ušla leščebra, ki smo jo podelili zadnjemu tekmovalcu . Mahanje s krili letal je oznanilo, da tekmovalci za­puščajo Postojno in se vračajo domov.

ANDREJ BRATOŽ

Aeroklub Letalo SXlJPAJ A B C

Velenje U 7~ 1307 377 420 ~10

(!elje U 7~ 1293 340 420 ~33

Ptuj C 172 1278 ili oHO oH9

N. me.to U 7~ 1266 300 ~ ~ Celje pa 38 1283 3~3 420 490

Maribor DR 400 UM 356 3~0 448

ptuj C 1~2 U39 3M 310 47~

N. Gori •• pa 18 1090 362 280 448

PtDj C 152 1088 276 oHO 372

ptuj C 172 1082 363 280 439

N. mesto U 75 1071 337 3611 374

M. Sobota U 75 978 M! 210 404

Maribor U 7~ ~1 182 460 309

AjdonHna PaIS 937 258 360 319

M. Sobota U 75 917 2116 400 312

Maribor DR 400 917 231 280 408

Po.tojna U 7~ 912 2~ 160 466

li. Gori .. pa 18 719 263 100 3~6

J.jdonHna pa 28 650 149 190 317

Le •• e U 7~ 642 232 100 310

N •••• to C 172 691 U3 120 368

Po.taja. U 7~ ~39 108 160 274

oro boin pa 38 483 134 40 309

:;: d 86: Sonne und e iki

'{bertO • I fijMe der Zurn drittenma F(uhlings-. AeCS ein Alpmes iU90sla~\W seg81f1u9Ia~:;~ dvrch. d schen S/OŠ\ ci-lager ston 1)05 dntte e uten Welter­unler eln~m gnd e5 im ilbngen stern. Wohre \ortig regnete, • Evropo .$\n\H~e_eled pro\dlSch \conn\e \rl les Hogen vJordon. leden Tog ge sechs Gruppen "'0 Piloten OU5 gen05-

Bled 86: sonce in termikal

'" . olt F\vgz.eugon Thor-mIt ~ tei\weise helt!ge . Sil­sen die 2ugen. \lom mik in vollen h;~ ?lJ den ber-C-Piloter Strecltenf\)ch' voli out SOlne s.erechend vi

McDonnell Douglas: novo letalo

Ameriški proizvaja­lec letal McDonnell Douglas bo oktobra začel graditi novo le­talo, ki bo naslednik DC-lO s tremi motorji. Leta lo bo narejeno za 275 potnikov, prvi let novega letala pa je pre­dviden za začetek leta 1989.

Že tretjič je švicarski Aeroklub orga­niziral v Sloveniji spomladanski tabor alpskega jadralnega letenja.

Medtem, ko je po vsej Evropi kar na­prej deževalo, je tretji blejski tabor stal vse skozi pod dobro vremensko zvezdo. Praktično smo v Lescah leteli skoraj vsak dan. Dvajset pilotov v šestih skupinah z dvanajstimi letali je uživalo od časa do časa krepko termiko s polnimi požirki. Vsi so prišli na svoj račun: tisti s srebrni­mi C, kot tudi preizkušeni »dolgopro­gaši«. Temu ustrezni so bili tudi športni dosežki: višine, trajanja prek 5 ur in ne­kaj F Al 300-kilometrskih preletov. Ob vsem tem paje Peter Monauni izjadralne skupine Lagern poskrbel za napeto in rahlo razburljivo dogodivščino . Pred drugo obratno točko pri Mariboruje na­letel na ogromen Charly-Bravo. Odločil se je, da ga obleti južneje pa je zato s~re­nil s poti ter zapustil gorsko vengo . Oblak pa je bil hitrejši in raztegnil se je kar 50 km široko ter potiskal Petra z njegovim~ Cirrusom 62 vedno bolj proti jugu. Pilotu ni preostalo drugega, kot beg v ravnino. Ze blizu tal pa se mu kot »fata morgana« prikaže letališče. Pristal je na nekem letališču jugoslovanskega vojnega letalstva.

re'L,4 17

Dolge zgodbe kratek kon~c pa je tale: medtem ko je Peter čakal na vlečno letalo iz 150 km oddaljenih Lesc, pa je koman­dant letališča povabil z izbrano vljudnos­tjo švicarskega pilota vbližnjo vas in ga v restavraciji kraljevsko pogostil. Peter na plačilo ni smel niti pomisliti. Res, gost­oljubje brez primere z edino motivacijo: gostu skrajšati čas čakanja!

Če operacije ne bi d.oživ~l sam, tej dogodivščini skoraj ne bl verjel. Klobuk dol pred tovariši !z. jugoslovanskega vojnega letalstva, ko Je komandant ob štartanju Petrovega letala sam držal z~ krilo. Krivoverska misel: jugoslovan~kl pilot s svojim v Jugosla~iji re~istrir~mm letalom pristane sredI naJgosteJšeg~ prometa na letališču Diibendorf, ah Payerne . Da mu skrajša čas čakanja na vlečno letalo ga komandant letališča po­vabi v bližnjo restavracijo ...

Glede preletov čez mejo, ~o se le.-t! odvijali v najlepšem. redu . ~aJava c~nm in policiji, njihov pnstanek ln že letimo.

Odgovorni oblastni organi so uvideli , da je spomladanski tabor v precej od­daljeni Jugoslaviji za nas Švicarje pri­vlačen le ob možnosti svobodnih prele­tov.

Po treh poskusnih taborih imamo na­men, v dogovoru s komisijo za jadralno letenje in švicarskim Aeroklubom vnesti spomladanski tabor Lesce-Bled v stalen koledar. Čas tabora v aprilu in maju se je pokazal za najbolj primernega.

Alfred HERBERT (Prevod iz »AERO REVUE" Nr. 7/1986)

"e'U'18

Na evropskih letalskih progah letos manj potnikov

Evropske letalske družbe, članice združe­nja evropskih letalskih prevoznikov (AEA) , menijo, da bo število potnikov na evropskih prograh letos občutno manjše, kot so priča­kovali. Kot poglavitna razlaga navajajo padec v vrednosti dolarja in strah . pred teroristični­mi napadi. Združenje, v katerega je včlanje­nih 20 evropskih letal­skih družb , računa , da bodo njihova letala letos prepeljala za ok­rog tri namesto priča­kovanih 5,2 odstotka več potnikov kot lani.

(Tanjug)

ZMAJARSTVO

Stabilnost in upravljivost zmaja Za navadnega smrtnika je zmaj neka

cunja, napeta čez cevi. V resnici je dana­šnji zmaj hudo zapletena zadeva, ki mora biti natančno izdelana in skrbno vzdrže­vana. V tem članku bi rad na kratko pojasnil osnove teorije letenja zmaja in njegovo stabilnost.

Najprej si bomo na sliki l ogledali skico sodobnega zmaja. Če se najprej po­bliže seznanimo s smerno stabilnost jo, lahko najprej opazimo, da zmaj nima smernega krmila. Smerno stabilnost mu zagotavljajo bočne površine na koncih krila, ki so posledica galebjega loma te­tive krila in zvit ja. Res je, da so bočne površine precej majhne, vendar če up­oštevamo majhen lom krila zagotavljajo v-lom za povsem zadovoljivo smerno stabilnost.

Prečna stabilnost je predvsem posledi­ca nizkega vpet ja pilota . V-lom krila ni zaželen, ·ker se s tem poruši smerna sta­bilnost zmaja, kajti čim večji je v-lom kri­la, tem večje bočne površine potrebuje zmaj. Ker pa so bočne površine majhne, bi morali za smerno stabilnost zmaju do­dati smerni stabilizator. Najbolj proble-

matična pri zmaju, kot pri vseh letečih krilih je vzdolž na stabilnost. Danesje pri zmaju problem vzolžne stabilnosti rešen .

V normalnem letu je poleg nizkega težišča glavni mehanizem stabilnosti zvitje krila. Pri velikih vpadnih kotih se prijemališče vzgona prenese nazaj, ker le­ti srednji del zmaja že skoraj prevlečen , konice krila pa pri kotih, ki so blizu kota največjega vzgona (sI. 2). Taka razpore­ditev vzgona zagotavlja veliko prečno stabilnost in zato je zmaja v ravnem letu skoraj nemogoče spraviti v kovit.

Bolj kot letenje pri velikih vpad nih ko­tih je bilo pri prvih zmajih kritično letenje pri majhnih vpad nih kotih. Če vpadni kot zmanjšujemo, se prijemališče vzgona sicer seli naprej, vendar se ob tem povečuje tudi moment krila. Konice krila pričnejo frfotati, vendar pa je zmaj še vedno stabilen, ker je celotna efektivna nosilna površina v celoti pred težiščem (sI. 3). Zadeva se zaplete, ko pride zmaj pod negativne vpadne kote. Takrat ko­nice še vedno ne proizvajajo nobenega vzgona, sredina krila pa proizvaja nega­tivni vzgon, kar pomeni izredno velik

Sl, L

SL. S

S l. ~

moment, ki potegne zmaja v spredji lu­ping (s!. 4). Ta problem je na zmajih rešen s fiksiranim zvit jem in z vrvicami, s katerimi je pritrjen zadnji rob krila na jambor. S temi vrvicami dosežemo, da dobi srednji del krila pri negativnih vpadnih kotih drugačen, avtostabilen profil, ki daje velik pozitiven moment.

Ta moment dviguje nos zmaja na pozi­tivne vpadne kote . Pri tem mu pomaga tudi zvitje, ki ga fiksiramo pod določe­nim kotom s pomočjo posebnih cevi (swiwels), ali na kak drug način . Tako zvite konice krila proizvajajo pod majh­nimi in negativnimi koti nizgon in s tem pozitivni moment na krilo (s!. 5). Z opi­sanimi prijemi konstrukterji dosežejo pri zmajih stabilnost pri vseh vpad nih kotih , čeprav so profili , ki jih uporabljamo na zmajih nestabilni .

Upravljivost današnjih zmajev je povsem zadovoljiva . Zmaji reagirajo hitro in brez kakršnih čudnih omaho­vanj, ali zdrsov. temeljni mehanizem up­ra vljanja zmaja je v osnovi zelo podoben upraVljanju kateregakoki letala, le da zmaja krmarimo s premikanjem težišča pilota glede na zmaja . Najenostavnejše je upraVljanje po višini . če hoče pilot leteti hitreje se potegne s pomočj o triangla naj­prej. S tem prenese tež išče pred prijema­lišče vzgona in povzroči moment, ki obrne zmaja na nos . Ker leti zdaj zmaj pod manjšim vpadnim kotom se zmanjša tudi sila vzgona in se zmaj giblje pospešeno dokler ne doseže hitrosti , ki pri novem vpadnem kotu zagotavlja zopet prejšni vzgon (s!. 6) . Če pa hoče pilot leteti z manjšo hitrostjo pa triangel odrine in stvari potekajo obratno kot v prejšnem primeru. Razlika med zmajem

ICE!fL420

~ \.. .. .,t~"'. ro..'"

1.4 )",1.. v ok,~"' ..

~M bCC:\..oI. o J.n.e .. i{

-\'t(."O~ iL-ic 111. ...

kv&> ~if"'lf\

'-"" V "i

SL.t

S l. S-

St. b

in letalom je v tem primeru \e"v tem, da pilot povzroči moment , potreben za spremembo vpad nega kota pri zmaju s premikom svojega težišča, pri letalu pa s premikom višinskega krmila.

Zavoj je precej bolj kompliciran od spremembe vpad nega kota . Pilot ga na­redi tako, da svoje težišče prenese s pomočjo triangla na tisto stran , na katero hoče zaviti. S tem obremeni not­ranje krilo v zavoju bolj kot zunanje, vzgon pa je seveda na obeh krilih enak. Zaradi večje sile teže na notranjem krilu se začne krilo pospeševati v smeri naprej in navzdol, zunaje krilo pa se nasprotno giblje vse počasneje in navidezno na­vzgor (sI. 7). S tem smo dobili nagib v pravilni smeri in zasuk v napačni smeri. Zaradi spremembe hitrosti in vpadnih kotov na notranjem in zunanjem krilu pa pride tudi do spremenjene sile vzgona in s tem do sprememb v obremenitvi med obema kriloma. Sila na notranjem krilu se poveča, na zunanjem pa zmanjša.

Ker pa je krilo fleksibilno in obreme­nitve na notranjem in zunanjem krilu različne, se zmaj nesimetrično zvije, ker se upognejo letvice v jadru in ker se sredi­na jadra zaradi dvignjenega žepa prenese na notranjo stran zavoja (sI. 8) . Zvitje na notranjem krilu se poveča, na zunanjem pa zmanjša. Zato se nagib še poveča. Zmaj sedaj leti v bočnem drsenju. Ker pa je smerno stabilen se začne obračati v

st. j

Go.. - cz.l "'-~ ~ ...( t~l(e vpeJ{~

e. - ~.......;~ 04 .. Y"e..:.l.'1A.(., •

L."'-"-<l.I"'-

Ke'L,4 21

smeri zavoja. Koordiniran zavoj pa dosežemo, če zmaj odrinemo in se posta­vimo na sredino triangla . Če ga odrinemo premalo, potem zmaj

drsi po notranjem krilu navzdol, če pa ga odrinemo preveč izgubi hitrost in če z od­rivanjem še nadaljujemo zmaj pade v ko­vit. Iz kovita ga izvlečemo po starem le­talskem receptu ,pusti vse pri miru', če pa smo le preveč nestrpni, pa potegnemo triangel nase in se nagnemo na notranjo stran. Zmaj bo takoj prešel v oster zavoj, ko si naberemo dovolj hitrosti. Iz njega pa se izvlečemo povsem normalno s prenosom teže na zunanjo stran.

Upravljivost zmaja je odvisna pred­vsem od njegove fleksibilnosti, točneje , koliko se spremeni zvitje za neko spremembo obremenitve krila. Ta spre­memba pa je večja in s tem seveda tudi upravljivost , če jadro zmaja ni preveč na­peto. Ohlapno jadro pa seveda pomeni večje zvitje krila in zato tudi slabše le­talne lastnosti. Obstaja več prijemov, kako doseči zadovoljivo upravljivost pri dobrih letalnih karakteristikah in na­petem jadru. Prvi je t. i. premična prečna . Pri tej konstrukcijski rešitvi prečna cev ni pritrjena togo na srednjo cev, ampak sta speti s pomočjo žične vrvi. S tem dosežemo, da se pri premiku teže pilota v eno stan prav tako premakne tudi sre­dnja cev, zato je potrebna manjša sila za isto spremembo obremenitve, kot pri na­vadnem zmaju (sI. 9) .

Drugi načini so bolj komplicirani, temeljijo pa na isti ideji: zmanjšati silo, ki je po.trebna za določen premik težišča . Sodobni zmaji imajo že kar dobre letaine karakteristike in tudi njihova upravljivost je kar dobra, vse to pa nam omogoča kar solidne prelete . Razvoj bo šel nedvomno v smeri izboljša­nja letalnih karakteristik . Mislim, da pa bo ostalo upravljanje zmaja s premi­kanjem pilotovega težišča, saj je to , vsaj po mojem mnenju, najbolj prijeten način letenja .

JURIJ FRANKO

Vodenje letala z glasom? . Strokovnjaki britanskega državnega podje­

tJa za proizvodnjo letal (RAE) trdijo, da bodo čez nekaj let piloti svoja letala upravljali z glasom in ne več ročno. Izpolnjujejo sistem za vodenje letala s pilotovim glasom , ki ga bodo vgradili v vojaška leta la okoli leta 1995 . Obenem strokovnjaki dodajajo, da bi enak sistem, le nekoliko poenos tavljen , lahko uporabljali piloti civilnih letal nekoliko prej . Podoben sistem želijo izdelati tudi vojaški strokovnjaki v ZDA in Franciji , Britanci pa so prvi , ki so omeni li možnost upo rabe sistema za civilno letalstvo.

Viktor Ulea~ moj ognieni krst

NASA ZGODOVINA

Novo jugoslovansko letalo za kmetijstvo »moma 86«

16. septembra so v Beogradu podpisa li sa­moupravni sporazum o raziskavah, projekti­ranju in izdelavi proto­tipa letala za kme­tijstvo »moma 86«. Sporazum so podpisali skupnost za plansko in poslovno sodelovanje pri izdelovanju letal , delov in opreme, letal­ski zavod Moma Sta­nojlovic beograjska fa­kulteta za strojništvo , delovne organizacije Ikarus, Teleoptik, 21. maj , JAT, letališče Be­ograd, Kmetijski kom­binat Beograd in Inex. Letalo, katerega pro­totip bodo izdelali v začetku oktobra pri­hodnje leto, naj bi up­orabljali v kmetijstvu, gozdarstvu in varstvu pred požari, možno pa ga je uporabiti tudi za druge namene. V krat­kem naj bi ga začeli izdelovati v tovarni 21 . maj. Letalo moma 86 bo lahko prevažalo 1500 kilogramov tovo­ra in preletelo skoraj 700 kilometrov, ne da bi bilo treba napolniti rezervoar z gorivom.

(Tanjug)

Rojen ... 1908 - na Bledu Poklic ... upokojeni letalski kapetan Letalske šole ... leto 27 - šolski center

Novi Sad, leto 31 - pilotska šola Mos­tar, leto 36 - šola pilotov lovcev Zemun in leto 38 - šola nočnega letenja

Letalska knjižnica ... šolska, trenažna in borbena letala: Fizir - 50 ur letenja ... PVT - 40 ur ... Bregnet - 400 ur ... Hur­ricane - 18 ur ... Me-109 - 25 ur ...

BEOGRAD, pomlad - 1941...

Evropa je v plamenih. Veliki Reich sili s svojimi ognjenimi zublji tudi proti Bal­kanu. Po zasedbi Romunije je 1. marca na vrsti Bolgarija ... Italijani pritiskajo z juga ...

Bivša jugoslovanska vlada pristopi k trojnemu paktu, kar povzroči splošni odpor jugoslovanskih narodov... 27. marca sledi puč, oprt na demonstracije ljudskih množic ...

Letalci smo pripravljeni braniti do­movino ...

3. april - letališče Krušedol...

Naša grupa polka je o poteku dogodkov že obveščena. Enotni smo si v podpori generalu Simovicu - letalsko poveljstvo izvršuje ukaze ... Alarm sledi alarmu .. . Vaje se vrste druga za drugo.

Poveljstvo letališča določi formacije polka za preletavanje Beograda v podporo splošnemu stanju. Vzletavarno po štiri, osem letal in se usmerjamo proti mestu. Preletavamo Donavo in nad ju­žnimi predmestji spet obračamo ...

Naslednji dan vaje ponavljamo. S svojo navzočnostjo na nebu tako pot­rjujemo našo odločitev braniti mesto in domovino pred neizbežno agresijo.

Smo v splošni pripravljenosti. Koman­dant divizije odredi obrambene zone severnega sektorja Beograda za vsako grupo polka posebej ... Poletim v paru s poročnikom Presečnikom, Celjanom, v odrejeno zono, severno od mesta. Tesno se ga držimo, ko kroživa v širokih zav­ojih nad odrejenimi orientiri ..

Zona pripra vijenosti - ! Kar stisne me pri srcu, ko pomislim kaj vse se utegne zgoditi, če se nenadoma srečamo z nez­nanim sovražnikom. Letim s hitrostjo okoli 400 km na uro, ker varčujemo z go­rivom. Sovražnik ima gotovo novejše tipe, ki zmorejo hitrost krepko čez 500 km na uro.

Kaj bo ob srečanju pri takšni hitrosti? Danes letimo še vedno brez streliva ...

Letalo mi je neverjetno všeč za letenje - v blagih zavojih se z njim skoraj poig­ravam. Toda kakšno bo v borbi?.. Ali

rc:etLIJ23·

Viktor Ulčar - narednik pilot v Mostarju februarja 1935

bom kos sovražnim pilotom? ... Pri nekaj de.set urah letenja na Me 109 poštene ta­ktike zračnega bojevanja sploh nismo vadili!. ..

5. april...

V zraku se čuti čedalje hujša napetost, ki se stopnjuje iz ure v uro. Letališče pod Fruško goro daje podobo izumrle trav­nate puščobe. Letala so skrita, zamaski­rana - sami novi Me 109. Vendar je tiši­na le navidezna. Smo v polni pri­pravljenosti - kot tempirana bomba .. . čakamo na ukaz ...

Zdaj se zgodi! Komandant dobi brzojavko:

- Jutri 6. aprila ob zori nemški na­pad na Beograd ...

Sledi hiter zbor in detaljna navodila. Dobim razpored letenja ter predviden čas poletanja ... Pred večerom še enkr.at stopim do svojega letala, ki ga z meha­nikom temeljito pregledava... stražo podvojimo. Noč prespim na letališču -skoraj v popolni opremi.

6. april... Začelo se ie!

Ob prvem svitu smo na nogah. Meha­nik je že odstranil s kril in trupa kamu­flažno vej.evje, zdaj pa se sklanja pod trupom In kontrolira hladilnike in podvozje ...

ree'LR 24

Oskrbovalne ekipe mrzlično oskr­bujejo letala z vsem potrebnim. Gorivo je napolnjeno. Na vrsti so mitraljezi in topovi .. .

Ko si zapenjam letalski jopič, si z drugo roko bašem v usta nekaj malega, kar naj bi bil zajtrk pred poletom. Od razburjenja sem čisto brez teka ...

Določen sem za paro stroge pri­pravljenosti. Messerschmitt mojega vod­je se že oglaša malo stran z rezkim zvokom. Zavihtim se v kabino in pri­tisnem na zaganjač. Mogočen propeler se dvakrat, trikrat počasi obrne, potem pa motor zadrdra z oglušujočim ropotom ... Zaprem kabino ter si tesno zadrgnem us­nejno pokrivalo.

Vklučim radio in čakam navodila. Za zdaj moramo le ogreti motorje. Dodajam plin in nestrpno opazujem kazalec termometra za temperaturo olja ...

Ulčar na francoskem trena!nem hanrlotu v pilotski ioll v Mostarju

Ko stikala izkijučim in ugasnem motor, obsedim v kabini .. . Minute se vlečejo kot ure .. . Čakamo na sovražna le­tala . Na žalost smo brez radarskih na­prav , radijske zveze s severnim področ­jem pa so zatajile in prav od tu napad pričakujemo.

Slednjič! Začuje se zamolklo grmenje iz smeri Madžarske , kar nam naznanja neizbežen spopad. To je znak za vzle­tanje! Vžgemo motorje.

Poročnik Bojan Presečnik s svojim le­talom že vozi proti stezi. Tudijaz speljem za njim in med vožnjo na štartno pozicijo še zategujem vezi . Postavim se malo vst­ran in nekaj metrov desno za vodjo ter čakarn na trenutek, da poženeva svoja stroja po stezi .. .

Ob 6.30 uri sva že v zraku. Tesno drug ob drugem se strmo dviga­

va v smeri Beograda. Cez nekaj minut že zagledam dim, ki se vali nad mestom. Bombni napad!

Še bolj se približam Presečniku tako, da ga vidim v obraz. Rahlo skonjen na­prej mi pokima.

- Sedaj pa je zares vojna!, začujem v slušalkah trpko resnico svojega vodje .

- >>Vidim! •• , kratko odgovorim, v grlu pa me tišči od napetosti in razburjenja.

- Preiskusiva topove!, mi na hitro ukazuje in že vidim pobliskavanje iz njegovih kril. Tudi sam sprožim -kratek rafal - čutim, da bom strelivo še kako potreboval...

Sva nad Staro Pazavo, ko v daljavi iz smeri Beograda zagledava prvo skupino Dornierjev, ki se že vračajo nazaj proti severu. Sva na 2000 metrih in še vedno se dvigava .. .

- Greva v napad!, mi mirno pove­ljuje, za steklom njegove kabine pa vi­dim, kako mi z orokovičeno roko na­kazuje smer proti sovražnikovi skupini.

Dodam plin skoraj do konca , kajti vo­dja se mi že oddaljuje. Pri polnem plinu mi iz izpušnih cevi sikajo plameni. Pred menoj rohni motor s skoraj 1500 konjski­mi silami, kar me stresa do kosti ... desna noga na smernem krmilu mi od napetosti rahlo drhti .. .

Kmalu sva od skupine oddaljena samo še kakšnih 1000 metrov. Približujeva se nekoliko s strani in od zgoraj ...

- Ti desnega, jaz pa levega!, mi ukaže in že se oddalji proti levi .

- Razumem!, odgovorim skoraj brez sape, saj v teh zadnjih metrih približeva­nja kar zadržujem dih. Do temnega trupa z velikim črnim , belo obrobljenim križem me loči dobrih 500 metrov ... potem 200 ... 150.

Na letalliču Zemun - tik pred aprilom 1941, ko so del polka premestili na leta Iliče Y Kruiedol (V. Ulčar sedi Y kabini)

Po 12 letih spet direktna letalska zveza London­Leningrad

British Airways je septembra odprl drugo progo v Sovjetsko zve­zo. ki bo povezova la London in Leningrad . Progo so o bnovili po 12 letih . in ~icer na za htevo brita nskih tu­ri stov. na menjenih v Leningrad . ki so dos lej mora li naj prej v Mo-

skvo. (UPI)

Sovražnika imam točno na muhi in­vžgem!

Najprej kratek rafal iz topov ... v trupu Dornierja se razpočijo izstrelki .. . vžgem še zmitraljezi - tokrat že malo iz smed - proti desnem krilu ...

Tisti trenutek tesno nad mojo kabino poblisne rafal in me za las zgreši. Desno v moji višini se pojavi skupina Nemcev , ki naju že obstreljujejo s strojnicami ... Čimprej ven iz tega pekla!

Ostro zaokrožim in mrzlično i ščem svojega vodjo, da bi se med seboj krila. Zagledam ga precej nižje v strmem drse­nju. za seboj pa vleče perjanico bele pare . Očitno je zadet. S polnim plinom mu strmo sledim . Daleč spodaj se kadijo os­tanki bombnika , ki ga je sestrelil Prese­čnik. Tudi iz mojega Dornierja se je po­kadilo in ko sem se že spuščal, sem za tre­nutek opazil dim in letalo se je oddvojilo iz formacije ...

Še vedno sledim vodji , ki že zasilno pristaja na travnik med polji pod menoj . Siroko zaokrožim in se spustim še niže ter ga preletim. Messerschmitt leži na tre­buhu, vendar je pilot živ in zdrav zlezel iz letala.

Z gorivom sem pri koncu . Nizko čez polja in v ravni liniji pristanem v Krušed­olu. Niti uro nisem bil v zraku pa sem ne­znansko utrujen. Srce mi še vedno raz­bija ... grlo pa imam suho , da se mi jezik kar lepi. Ko izključim motor, ves nemočen obsedim v letalu - niti odvežem se ne ... takrat šele pošteno za­jamem sapo, ko podoživljam pretekle trenutke.

Popoldne se vrne Bojan Presečnik -peš , s padalom pod pazduho. Ves prašen in izčrpan je že oddaleč bentil in se hudoval :

- Te barabe banatske! Če ne bi imel pištole s seboj , bi me še na vile nabodli!

Res je bilo v okolici že veliko ta­koimenovanih »folksdojčarjev« in so se resnično spravili nad našega pilota .

Potem sledijo skope novice. Iz bomb­nika, ki naj bi ga sestrelil Presečnik , se je rešil samo en član posadke - strelec. Proti večeru pripeljejo nemškega letalca vsega pretepenega - lotili so se ga kmetje iz okolice . Više proti severu se je zrušil še en bombnik, vendar moja zinaga ni potrjena ...

Tega dne smo izgubili skoraj polovico letal in pilotov. Benzinske zaloge in stre­livo je že načeto. Iz poškodovanih in raz­bitih letal v bližini pobira mo naboje in za silo oskrbimo še dobra letala . Morala pilotov je še vedno visoka, vendar nas iz­gube hudo prizadenejo - Kljub temu smo zvečer pripravljeni za nov boj ... Na bližnji kmetiji popadamo po posteljah ...

V sobi sem skupaj z vodnikom Milu­tinom. Ves potrt in nesrečen vrti med prs­ti sliko žene in otrok ... Danes so mu pred očmi sestrelili dva dobra tovariša ...

- Jutri sem na vrsti jaz - , poltiho zašepeta in se oklene slike . Globoko za­jame sapo in me pogleda ... v sebi ječi ... oči ima rosne.

- Ne govori tega!, ga tolažim . Jutri bomo že še vzdržali, potem pa bomo ta­ko obče peli na zemlji brez goriva .

VkrcavanJe v Me-109 v Zemunu

Družba British Airways v rokah zasebnikov

Medtem ko labu ris­tična stranka v svojih političnih programih napoveduje naci ona li­zacijo ključnih gospoda­rskih sektorjev pa seda­nja konservativna vla­da vztraj no izvaja de­nacio nalizacijo. Vlada Margaret Thatcherje­ve je po sedemletni pravni proceduri sk le­nila prodati letalsko družbo Britsh 'Airways zasebnikom do I. ja­nuarja 1987. Računajo, da bo s prodajo za- . služila približno mili­jardo funtov .

(Tanjug)

- Ti se boš izmazal, ga hrabrim, si boljši od mene, z več urami letenja ... verjetno pa je glavni napad tako že za nami!

Skoraj vso noč prebediva. Skrbi tudi mene . Kaj pravzaprav znamo od letenja: letenje v skupinah po dva in štiri, potem razvrščanje iz leve na desno in obratno. Delali smo kratke in dolge maršrute v skupinskih poletih ter vadili streljanje na zračne tarče, o borbi pa ni bilo ne duha ne sluha. Le na skrivaj sem si z Me 109 dovolil oster zavoj, morda luping ali dva ... Pravo borbo sem okusil šele danes in to grenko in pekočo, ki je požirala moje tovariše, leta lce - take kot sem sam ... ! Z grozo ugotavljam, kako slabo smo pripravljeni na pravi spopad ... še daleč smo od resnično potrebne izurje­nosti za lovskega pilota . Letala so dobra, šola pa je zatajila! Zatajila je vsa taktika in sposobnost poveljujočega kadra ... ! Samo hip je moral miniti - trenutek preizkušnje - pa sem občutil vso trhlost tedanjega borbenega letalstva ...

7. april

Spet nas dvignejo še skoraj v temi . Na hitro pospravi mo zajtrk in že nas koman­dat skliče v zbor. Letala so le napol zakri­ta - komaj dvanajst jih je ostalo od prejšnega dne. Ozračje je mirno . Od ~hoda pritiskajo oblaki ...

Komandant nas ostro premeri s pogledom - še vedno s polno odločnos­tjo poveljujočega častnika.

- Odločite se kdo bo s kom letel v pa­ru! , nam na najbolj človeški način daje izbiro, nato pa sledijo navodila.

- Z gorivom varčujte, še bolj s stre­livom. Na padalce ne streljajte! Letite z najmanjšo porabo, le če se rešujete, potem plin do konca! Krijte se med seboj! Danes bodo bombniki imeli močno lovsko zaščito ...

Od zdaj naprej stroga pripravljenost.. .. Poletajte na moj ukaz ... Srečno!

Dodeljen sem poročniku Laihu, tudi Slovencu. V sivem oblačnem jutru sva naslonjena na letali in čakava, kot da se je ustavil čas .. .

Par z ugretimi motorji je ob stezi pri­pravljen za vzlet. Tudi drugi že ogrevajo - na kratko , samo toliko, da se stroji za silo ogrej ej o.. . ' Me 109 poletita . Kratki zamolkli rafali nam dajo vedeti, da so se jim poti srečale ... Bombnik sestrelita , iz drugega poleta pa se ta dva fanta več ne vrneta . Pozneje smo sumili, da sta sestrelila naš Blenheim.

Sredi dopoldneva poletiva z Laihom. Zaradi slabe vidljivosti v mračni daljavi le slutiva sovražne formacije. Nizka oblačnost naju tišči k tlom ... Tako sama sva v tej grozljivi sivini! Pred nama v da­ljavi je Beograd ves zavit v dim, med njim

Odločneje v boj proti zračnemu piratstvu v svetu

Svetovna turis t ična organizacija (WTO) se je zavze la za vsesploš­no mednarodno akcijo prot i zračnemu pirats­tvu. Kot je bilo reče n o na zasedanju v Daki , ogroža globalno turis­tično izmenja vo. Ge­nera lni sekretar orga­nizacije Willibald Pahr je izjavil , da bo pre­plašene turiste mogoče prepričati samo z od­loč n o akcijo.

OPA)

pa sem in tja razločiva medle obrise letal, ki se v širokih loki h spreletavajo nad mestom. Zaradi proti leta lske si ne upava v bližino mesta , temveč se dvigava bolj severno, da bi prestregla napadalce ...

Ne moreva se prav odločiti ... Pred na­ma se že rišejo cilji črnih trebuhov - za seboj pa slutiva nevarne nemške lovce, ki vsak hip lahko vžgejo po naju ... Vodja mi da kratko povelje in izbereva cilja pred seboj .

Tisti trenutek zaslišim v slušalkah ne­razločen krik. Pogled na levo - iz izpu­šnih cevi Laj hovega letala se pokadi in že pikira z nosom naravnost proti zemlji. Ognja še ni videti. Mrzlično vrtim glavo na vse strani .. . Niti dve sekundi ne mine­ta, ko zagledam štiri Me 109, ki se v strmem loku spuščajo za mojim vodjem. Za menoj so še drugi, ki jih pa ne vidim, le svetleči izstrelki ob koncu krila mi dajo slutiti, da sem v pasti .. . Spet mine se kun­da in že sem obrnjen ostro proti zemlji. Roči(:o za plin tiščim do konca, glavo pa sem nagonsko stisnil med ramena .. .

Drvim kot vihar ter se iz strmoglavega leta izvijem tik nad drevesi ... Izgubim orientacijo. Sam sem ... Oddaljil sem se nekam proti Vršcu in sedaj že obračam nazaj proti severozahodu, da bi se dvi­gajoč v širokem loku približal Donavi in letališču.

Tedaj se iz niča pojavi pred menoj sku­pina He 111 in takoj vžgem po skrajnem desnem .. . Dolg rafal v sredini cilja ... v bombni ku opazim zadetke ... mitraljezi mi na suho šklocnejo . S strelivom je konec! Tudi kazalec za gorivo je že ne­varno pri dnu . Zdi se mi, da je Heinkel dobil svoje ... Tedaj šele opazim Laiha, da mi sledi. Skupaj se vrneva v bazo ... Od štirih iz iste enote ostanem sam -sestrelj eni so bi li vodnik Milutin Petrov, Vlado Gorjup in narednik Boškovic ...

"~'L427

8. april...

Ostane nam še šest uporabnih letal za borbo. ZoIradi nemških napadov tudi na naše letališče se četvorka premakne na le­ta l išče Veliki Radenci pri Rumi .. . V Krušedolu osta nem s tremi piloti in šta­bom polka - dva Me 109 sta še sposob­na za let.. .

Veliki Radenci .. . Nad ravnino se je spusti la nerazumlji va tišina, ki prikuje k tlom ostanke 32. in 51. grupe 6. ze­munskega polka. Mrtve silh uete borbe­nih strojev čakajo svojo usod o -Messersc hmitti , Hurricani, IK-3, Blicker­ji .. .

Z našimi zadnjimi letali izpolnimo poslednje povelje tega dne: prelet obe h Me 109 v Velike Radence injih tam uniči­ti! Konec je bilo z gorivom in strelivom - Konec je bilo bitke za Beograd ...

Viktor Ulčar se še vedno s ponosom spominja teh svojih letov, saj je kot le­ta lec branil svojo domovino, hkrati pa občutil vso grenkobo tedanjega bojeva­nja, ko je izgubljal prijatelje in tovariše, ko so se tako slabo izurjeni in v povsem zgrešeni taktiki postavili po robu ne­primerljivo močnejšemu sovražniku .

Kapitulacija ga je doletela v Sarajevu, kjer je bil zajet in interniran v Nemčijo. Po vrnitvi je zbežal k partizanom. Preživel je boje in s koncem vojne je že v Zemunu v letalski šoli. kjer so se zbirali vsi preživeli piloti poq Titovim poveljs­tvom: zgraditi novo jugoslovansko letal­stvo ...

In res je pozneje v Zadru vzgajal nov rod vojnih pilotov ...

Zapisal JANEZ ŽEROVC

o".·Oft vizit ka dobre modne prodajalne

"e'i428

Letalsko stezo so obnovili v rekordnem času

Pren ovo vzlet no-pristajaine steze na be­ograjskem l e ta lišču, ki se je zače la 19. septem­bra , so dejansko ko­nčali vš tirih dneh. Tre­ba je le še poskrbeti za dohode do vzlet no­pristajaine steze, na to pa naj bi ko misija potrdila , da j e delo dobro o praV ljeno . Iz­vajalci del trdijo, da so to za pleteno nalogo opravili v rekordnem času. Gradbišče je obi ­ska l predsednik zvez­nega komiteja za pro­met in zveze Mu stafa PIj a kič. Ob tej prilož­nosti mu je direktor beograjskega l e ta lišča Dragiša Djurič pove­dal, da so delali n oč in da n in da se je o koli 500 delavcem pos reč i ­lo prekriti 3 kilometre dolgo stezo z 31.000 tonam i novega asfa lt a . Predvidevajo , da bodo to stezo la hk o upora­blja li v prihodnj ih pe­tih letih , dotlej pa bo nared nova. Priprave za gradnjo nove vzlet­no-pristaja l ne steze so se že zače l e . Staro st­ezo so prenov il e delo­vne o rga ni zacije Pla­num , Aut oput, Ra tko Mitrov ič. Pa rti za nski put , Iva n Milutinovič , Granit in Mine!. Pre­nova je stala več kot 1.5 milijarde dinarjev.

(Tanjug)

Pralnica za letala

Letalska družba Bri­tish Airways si je v Lond o nu postavila pr­vo pralnico za leta la v Britaniji. Šestčlanska posadka bo vsako noč o prala po tri leta la. Za čiščenje takšnegale ko­nko rda bodo pora bili okoli 2340 litrov vode z detergento m, ki jo bodo v močnih curkih poš iljali na jekleno pločevino po dolgih ceveh.

LETALSKE KNJIGE

Angleščina za letalce Ob koncu letošnjega leta je področje

strokovnih učbenikov angleškega jezika obogatila še ena knjiga - English in Flight, jezikovni priročnik za letalee, avto­ric Alenke Kukovec in Manje Škrubej, ki je izšla v založbi Fakultete za strojništvo in ob finančni pomoči posebne izobraževalne skupnosti za promet in zveze.

Priročnik letalskega jezika je nastal na pobudo avtorice Alenke Kukovec , pro­fesorice angleške terminologije in frazio­logije na leta lski smeri Strojne fakultete v Ljubljani ter Adriinega izobraževalnega centra in predstojništva oddelka' na Strojni fakulteti. Knjižicaje namenjena v prvi vrsti študentom te smeri, seveda pa tudi ostalim pilotom v letalskih orga­nizacijah in aeroklubih.

Bogat strokovni besednjak Publikacija je pravzaprav pionirsko

delo in je verjetno prva tovrstna publika­cija v slovenskem pa tudi v jugoslo­vanskem merilu. Znano je, da je znanje angleščine za leta lee neobhodno. Toda, kje se naučiti strokovnega jezika?

V Jugoslaviji letalsko a ngleščino pre­davajo na letalski smeri Strojne fakultete v Ljubljani in na višji letalski šoli v Beog­radu . Vsa ka šola uči po svojem učnem programu. Ta angleščina je takorekoč dostopna le rednim slušateljem teh šol. Ostali pa ostajajo prepuščeni redkim tu­jim virom in svoji lastni pobudi . Do­mačih učbenikov tudi ni .

Tako bo priročnik lahko v pomoč marsik omu , čeprav avtorica pripominja , da je napisan za delo učenca z učiteljem.

Oglejmo si priročnik malo pobliže! Pisan je tako, kot so navadno pisani

jezikovni učbeniki - poglavja se sest­ojijo iz osnovnega teksta na določeno temo iz letalstva, krajšega pogovora , sez­na ma izrazov s pomensko razlago in transtkripcijo , vajami iz slovnice in z do­datnim tekstom za branje .

Teksti so nastali s kompilacij o, to je z združevanjem ustreznejših in uporabnih besedil s področja letalstva , nekaj je tudi avtorskih. Pri ostalem delu poglavja pa so upoštevani moderni metodološki pristopi sestavljanja učbenika .

Za uporabnika knjižice bodo naj­pomembnejši strokovni izrazi s pomens­ko razlago in izgovorjava. Predstavljeno je od 200 do 300 izrazov, žal pa manjka tudi slovarček , ki izostaja predvsem za­radi že ·znane »suše« na področju slovenjenja letalskih izrazov.

Za uporabnika bo izredno uporaben tudi konverzacijski del, ki predstavi

strokovni jezik v živem kontekstu in po­maga premagati stra h pred javnim konverziranjem. Dodatek a b koncu lek­cije je nadgradnja os novnega teksta in služi kot dopolnilo.

Knjiga je izšla v nakladi 1000 izvodov in jo je mogoče , zaenkrat, dobiti le na Strojni fakulteti.

NADA SERAJNIK SRAKA

Gradiva za monografijo so zbrana

v decembru lanskega leta je v založbi Borec izšel prvi zvezek monografije o letalstvu in Slovencih avtorja Sandija Sitarja, ki obsega zapis o pionirskem obdobju do prve svetovne vojne. Prom­ocija knjige je bila na brniškem letališču, kjer sta jo založnik in avtor predstavila širši slovenski javnosti. Knjigo so toplo sprejeli letalski navdušenci , dober odmev pa je tudi med ostalimi, saj se knjiga dobro prodaja, tako, da pripravljalni odbor že razmišlja o ponatisu.

Seveda bo druga izdaja lahko popol­nejša in bo zajela tudi vse pripombe, kri­tike in nasvete braleev,ki so se zbrale ob izidu prve knjige.

V pripravah za tisk je že druga knji­ga,ki zajema obdobje med obema vojna­ma. Gradiva je ogromno, avtorji so priznani strokovnjaki, med njimi je tudi veliko nekdanjih letaleev . Tudi to knjigo bo lektoriral Sandi Sitar, ki bo , po izku­šnjah prve knjige, brez dvoma to delo odlično opraviL Knjiga bo izšla konec leta.

In dalje? Tretja knjiga bo zajela drugo svetovno

vojno in bo predvidoma prišla med bralee konec leta 1987. Verjetno bo izredno zanimiva, saj bo govorila o strahotnem in surovem boju za našo svobodo. Zatem, v letu 1988, pa pride na vrsto četrta knjiga, ki opisuje razvoj našega letalstva po osvoboditvi. V to knjigo bo Vključena tudi monografija Adrie,od ustanovitve do Vključno leta 1985. Čeprav smo na mnogih sestankih

»prežagali« vdolž in poprek ves tekst, moram priznati , da bo prav gotovo prišlo še do obilice pripomb, kritik in opazk, kar je normalno in popolnoma razumljivo, ker je tako obsežno in zahtevno delo nemogoče opraviti brez napak .

BOJAN MAROK (V Adrii)

Letalski miting na Brniku se Je začel s pristankom AdrIIne nove devetke MD-82. Na sliki Je novo letalo, ki po poletu Iz Amerike vozi na pristajalno ploAčad (Foto: Jure Pestotnik)

Obiski na Saljutu 7

Sovjetska vesoljska postaja Saljut 7, ki so jo izstrelili leta 1982, bo okoli Zemlje kroži­la do 1990. Njena življenjska doba, piše moskovska Pravda , je osem let. Del razisko­valnega programa, ki so ga opravi li na njej, je sicer končan , vendar jo bodo verjetno obi­skovale še druge po­sadke. Zdaj so jo »pre­stavili .. v višjo o rbito, povprečne višine 480 kilometrov.

Saljut 7 je zadnja vesoljska postaja te vrste , ki so jih upora­bljali 15 let. Nazadnje sta bila na njej Leonid Kizim in Vladimir So­lovjev, ki sta se vrnila junija. Na postaji je de­la lo 10 posadk , med katerimi sta bili dve mednarodni (s franco­skim in indijskim veso­Ijcem). V Saljutu 7 sta Kizim in Solovjev pred dvema letoma postavi­la tudi sve tovni rekord (237 dni) bivanja v vesolju.

MC Airbus '1 Svetovni proces združevanja znanja se

vse bolj odraža v letalski industriji . Potem , ko so združili moči proizvajalci motorjev in nekaj elektronskih firm, je bila najbolj vroča novica na hannoverski letalski razstavi o možnem sodelovanju med MC DONNELLL Douglasom in AIRBUSOM.

Airbus naj bi nadaljeval razvoj dvo­motornega A330 in štirimotornega A340. Oba naj bi izpeljali iz A300. MDC pa želi razvijati svoj program MD-Il kot logični razvoj iz DC-lO. Vojaški program KC-1O se namreč počasi bliža koncu in MD-Il naj bi zapolnil opuščene linije DC-lO.

MDC želi, da bi Airbus odložil šti­rimotornega A340 in postal enako­praven partner pri razvoju in izdelavi MD-Il. Airbusu seveda ni po volji, da bi opustil svoj program, toda obe tovarni se želita izogniti podvojitvi programa s podobnimi letali , tako kakor sta se pred leti podvajala L-1O II in DC-lO. Združe­vanje zmogljivosti, znanja in kapitala ima svoj praktični pomen. Boeing je na­mreč letos prevzel kar 80% svetovnega tržišča, saj je samo od aprila do junija prodal kar 45 letal , od katerih je bilo kar 13 mamutskih 747.

Prostora za združevanje je ogromno. Kot prvo je združevanje tehnologij na področjih, kjer imata firmi občutne prednosti. Tako naj bi MDC največ pro­fitiralod Airbusa v tehnologiji izdelave kril, designu in proizvodnji, Airbus pa bi imel korist pri programu izdelave motorjev.

Težko je sicer verjeti, da bi Airbus odstopil od progra ma A340, kajti

splošno mnenje je, da bo prej moral odnehati MDC, ki je prvi predlagal kooperacijo . Po drugi strani pa so pri Airbusu zaskrbljeni, ker se je največji evropski prevoznik Lufthansa odločil, da bo preko Atlantika letel le s 3 ali 4 motornimi letali. Če hoče Airbus ostati na tržišču, mora v razvoj večmotornega letala. Obe družbi se zavedata, da bi kon­kuriranje Boeingu 747 utegnil biti zelo tve­gano. Airbus celo meni , da bi bil to komercialni samomor. MDC naj bi v primeru opustitve programa MD-II pre­vzel prodajo A330 v ZDA, a li pa celo pre­vzel proizvodnjo tega letala. S tem pa se mnogi v Airbusu ne stri njajo. Letali A330 in A340 sta nekakšna dvojčka, na­črtovana tako, da bi ju lahko gradili na isti proizvodni liniji . Samo cena orodja za izdelavo teh dveh letal pa je 2,5 mili­jarde nemšk ih dolarjev, zato bi bilo neekonomično graditi eno letalo v ZDA, drugo pa v Evropi.

Mnogo večje so možnosti za koopera­cijo na področju manjših letal. Letala se­rije MD-80 se prodajajo zelo dobro, za A320, ki naj bi vzletel naslednje leto, pa imajo tudi že 267 naročil. Zato bi lahko naslednje letalo tega razreda ra zvijali skupaj.

Airbus in MDC pa imata še nekaj skupnega. Rada bi odvzela tržišče Boein­gu kjerkoli je možno. V sedanjem trenut­ku je sicer jasno, da bosta obe firmi zelo težko odstopili od svojih načrtov. Toda za vsako večje sodelovanje se morata dogovoriti najkas neje do konca letošnje­ga leta , kajti do takrat naj bi vlada zahodnoevropski h dežel združenih v Air­bus Industrie dala zeleno luč za A330 in A340.

MILAN KRAJNC

, i inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslav'ija telefon: (061) 86.1·411

iDOVak okna kombivak okna okna I polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garalna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

'BRALCI KRIL! Z objavljeno naročilnico predstavljamo publikaci­

je, računainlike kasete ln pripomočke, ki vam bodo popestrili prosti čas. , Naročilo lahko poil/ete na ZOTKS na dopisnici, leleno boste prejeli po polti, plačali pa' po povzetju.

NAROCILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6, p.p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno naročamo:

št. primerkov oz,

št. izvodov

1, Kaseto Mavrični grafikoni Sp.48 k il 1,300,- din 2; Kaseto t1ldroenergel. osnove SFRJ zaSpectr. 16 in

48 k - 1,200 din 3, Kaseto Svetlobno pero-Joypen za Spectr, 48k s

priborom - v mesnik in svetlobno pero il 18.000,­din

. 4. Igralno palico za Commodore C 64 in za vmesnik pod tč , 3 il 5.000.- din

5. Kaseto Perfect base za Commodore C 64 il 1.300,- din

6, Kaseto Clclbanova abeceda za Spectr, 48k il 800.­din

7. Kaseto Ciciban Iteje za Spectrum 48 k il 800.- din 8, Kaseto Ciciban računa za Spectrum 48 k il 800.­

din 9, Kaseto Anglelko-slovenskl slovarček za Spectr. 48

k il 900.- din 10, .;Zbirko Razumljivo ln preprosto z osebnim računal­

nikom il 3,200.-11, Posamične knjige iz zbirke »Razumljivo in prepro­

sto .. . «

a) Učenje z računalnikom il 1.100,- din b) Uvod v računalniltvo il 1.100,-' din c) Prvi koraki v Basicu il 1.100.- din d) Grafične ln zvočne Igre il 1.100,':- din

12, Računalniltvo v 45 minutah il 300,- din 13. Osnove letalskega modelarstva il 100.- din 14, Raketno modelarstvo za mlade il 250,- din 15. Pravo orodje za velike ln male mOjstre il 360.- din 16. Radiotehnika ln elektronika il 350.- din 17, . Zgradimo majhno hldroelektramo - 3 del il 480,­

din 18, Prosto letenje (zmajarstvo) il 500.- din 19. Značilnosti plovbe ob Jugoslovanski obali Jadrana

ln Izbor sldrllč v lukah od Pirana do Kotora il 650.­din

20, Za ekololko svetlejii Jutri, il 950,- din 21, Tehnika programiranja il 1.100.- din 22, Programiranje M 68000 il 1.500.- din 23. Matematika (izdali skupaj z DMFA, 2, natis) il

3.000.- din, celo platno il 3.500.- din 24. Numerlčne metode il 1.600.- din 25. Integralske transformacije, Integralske enačbe il

1,000.- din 26, Funkcije kompleksne spremenljvke, specialne

funkcije il 1.000,-27. Navadne ln parcialne diferencialne enačbe, Varia­

cijski račun il 2.000.- din

Lepe tapete -lepo stanovanje

LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS ~ leto XI., št. '.'.{ oktober 86 ""

Predlog družbenega dogovora LZJ 1986-90 ZAPISNIK 2. seje predsedstva skupščine ZLOS, 22. 08. 1986, v Ljubljani

Navzoči : predsednik Gojčič Alojz, podpredsednik Nardin Danijel (Ajdovščina), Glinšek Drago (Celje), Magister Pavle, Žumer Alojz, Pirc Marjan (Ljubljana), Zižek Drago, Adam Miha (M. Sobota), Ocepek Jože (Portorož), Rupnik Franc, Jaklič Franc (Postojna), Lepej Stanko, Ambrožič Leopold (Ptuj), Januška Milan (Slovenjgradec), Leskovšek Marko (Velenje), Flajs Danilo (Bovec), Golob Rok (športna kom.), Vettorazzi · Franc (prosto letenje), Moškon Marjan (Krila), Me ne,.gal ija Stane, (delegat v LZJ), Cufer Jožica (AP Ljubljana), Ferlan Miran Uadr. repr.), Bitenc Mirko, Bizilj Stane, Brezar Janez (ZLOS)

Sejo je vodil predsednik PS ZLOS po predlaganem dnevnem redu v vabilu za sejo. Točka 1. - Pregled sklepov zadnje seje PS ZLOS (16. 4. 86), skupščine LZJ in seje PK LZJ.

O sklepih je poročal sekretar PS: - komisija za prosto letenje ni

dostavila predloga s finančnim predračunom za tekmovanje Alpe-Adria 1987. leta v Kranjski gori,

- gospodarska komisija pri PS še ni zasedala in obravnavala sporne zadeve glede 30% provizije Kompasu , ki je bil o tem informiran

- glede razdelitve dodatnih sredstev SlS v letu 1986 v višini 5,000.000 din, je bil sprejet sklep, da članice takoj dostavijo ZLO S svoje zahtevke s potrebno dokumentacijo v presojo komisiji

pri PS. Prispele prošnje so navedene v materialih za sejo. Zahtevkov za dela V. P. 2050 Ljubljana v letu 1987 še nismo .prejeli, rok dostave je 1. 10. 1986. ,

- pogodba z LZJ je bila podpisana in poslana vsem klubom realizatorjem. Po določilu pogodbe so se seminarja v Vršcu udeležili vsi aviomehaniki, na strošek pogodbenih nalog

- pri TKS SRS smo dobili devizne pravice za revizije v višini 150.000 am. dolarjev, vendar priliva ni . Isto velja za gorivo.

- učbenik za jadralne pilote je v tisku. Na osnovi prednaročil , po sklepu PS, smo naročili naklado 2000 izvodov

- sredstva . v višini 10,000.000 din od TKS SRS nismo nakazali ALC Lesce, ker jih nismo prejeli .

Poročilo o sejah PK LZJ je podal tov. Menegalija. Novi predsednik PK LZJ je generalpolkovnik Todor Atana­sovski, novi gen. sekretar pa polkovnik Valter Kučera . Na zadnji seji PK je bila razprava o predlogu družbenega dogovora za obnovo materialne baze LZJ , predlog je bil poslan v republike. Precej razprave je bilo o obnašanj u klubov do skupnih akcij v LZJ z letali Utva 75 ter sprejet sklep na zahtevo delegata ZSLO, da se klubu, ki letala ne da, to odvzame (tudi republiki) in razporedi drugam.

V razpravi je bilo obravnavano tudi obnašanje nekaterih letalskih šol ZLOS in sprejet sk lep o prednostni uporabi letal Utva 75 in dodeljenih radiopostaj , ki so družbena last:

1. pogodbene naloge za KRV, RŠTOinJLA

2. skupne akcije LZJ oz. ZLOS in dogovorjene akcije klubov, za kar je treba izdelati točen skupen program (seminar upravnikov ali seja komisije) in se po njem ravnati

3. na zadnjem mestu so interesi kluba

Za kršitev teh sklepov se klubu letalo odvzame.

Pri nudenju uslug tujcem morajo imeti letalske šole vse potrebne dokumente, tako da je njihovo delo pravno neoporečno.

Na zadnji seji PK LZJ so razpravlj ali tudi o udeležbi jadralne reprezentance v Avstraliji. O uspehih na prvenstvih v letošnji sezoni ' je poročal tov. Ferlan, ki računa na uspeh tudi na SP v Avstraliji. Ker je pokrivanje stroškov udeležbe reprezentance problematično, je predsedstvo mnenja, da je potrebno večje angažiranje klubov za »Ietalski pool •• , t. j. večjo animacijo v podjetjih. Če pa sredstev ne bo dovolj (velja za vse športne letalske dejavnosti), potem se reprezentanca ne more udeležiti tekmovanja .

Predsedstvo je sklenilo, da ZLOS za vplačilo tekmovalne takse za Avstralijo (odkup deviz) posodi LZJ premostitveno 200.000 din za odkup 15.000 DM, za ostale stroške udeležbe pa premostitveno manjkajoči znesek, ki se vrača z nakazili sponzorjev postopoma.

Predsedstvo česti ta vsem tekmovalcem ZLOS za dosežene rezultate doma in v tujini.

Točka 2. - Predlog in sprejem rebalansa proračuna ZLOS za leto 1986

PREDLOG REBALANSA PREDRAČUNA PS ZLOSZA LETO 1986

Dne 1. 3. 1986 je skupščina ZLOS sprejela predračun PS ZLOS za leto 1986 v višini 21,826.000 din. Kerše niso bili znani vsi prihodki, je skupščina pooblastila PS ZLOS 'Za rebalans. Na osnovi tega sklepa predlagamo PS ZLOS v razpravo in sprejem predlog predračuna, ki temelji na znanih prihodkih:

Prihodki:

ZTKOS za OD, režijo in program VSJ pogodbe V. p. 2050 Ljubljana - pogodba RŠTO - pogodba ZOTKS - za program PIS PZ za program PIS PZ za Krila RIS za izlet nagrajencev ZTKOS za revalorizacijo za leto 1985 ZTKOS za strokovni seminar TKS Slove nije za Avstralijo Krila - naročnina Krila - pogodbeno sofinanciranje Prenos iz leta 1985 po zaklj. računu Skupaj

Odhodki: OD z dajatvami režij a PS ZLOS Medalje in plakete za skupščino Seminar v Portorožu članarina 19. enote pri TKS Krila - vsi stroški Medalje, pokali za tekmovanja Fotokopiranje Poročilo ZLOS za leto 1985 Stroški delegatov za VSJ Bizilj Stane - odpravnina Pogodbene naloge VSJ Pogodbene naloge RŠTO Pogodbene naloge v. p. 2050 Ljubljana Vrnitev kredita Pokal bratstva Bunčič Drago rep. trener Reprezentanca jadralnih pilotov Reprezentanca padalcev JAR 1986 Seminar mehanikov Rezerva Skupaj

din 9,009.000.-8,626.950.-4,495.420.-4,922.000.-

400.000.-400.000.-100.000.-250.000.-195.000.-150.000.-500.000.-

2,700.000.-2,650.000.-2,520.729.-

36,919.099.-

8,000.000.-2,000.000.-

202.017.-400.000.-

7.000.-6,200.000.-

200.000.-200.000.-200.000.-300.000.-500.000.-

7,500.000.-4,200.000.-4,200.000.-1,147.130.-

240.000.-150.000.-800.000.-800.000.-100.000.-50.000.-

670.082.-38,066.229 din

Za osebne dohodke z dajatvami in režijo ZLOS smo prejeli od TKS Slovenije odnosno ZTKOS vsega 6,209.000 din. Izdatki iz tega naslova pa bodo znašali do konca leta 10,000.000 din. Kje dobiti razliko 3.791.000 din. Problem so tudi neekonomske cene pogodbenih nalog. To vprašanje je potrebno resno izpostaviti na seji PK VSJ. Prav tako so problem jadralna letala Blanik za pogodbene naloge. To so odprta vprašanja na katere je potrebno dati odgovor. Sekretar PS ZLOS

Mirko Bitenc 1. r.

Predsedstvo je potrdilo rebalans proračuna za leto 1986

Točka 3. - Pogodbene naloge za leto 1986

Poročilo o poteku izvajanja pO$odbenih nalog LZJ/KRV, RSTO in VP 2050 je dal sekretar. Nekaj pogodbenih na log je že izpeljanih, v teku je še trenažno letenje . Pri pogodbenih nalogah za LZJ pa so najbolj problematične neekonomske cene, ke r pogodba na upošteva letne inflacije . Pod dosedanjimi pogoji in cenami ne bomo mogli podpisati pogodbe za leto 1987, rešiti pa je treba tudi jadralna letala Blanik za vse centre, ki šolajo učence ZSLO, ker je plačilo za uporabo klubskih letal Blanik (amortizacija) in cena nabave novega letala v nesorazmerju. Klubska letala pa so že iztrošena zaradi letenja na vitlo.

Točka 4. - Letalske nesreče v 1986

V gradivu za sejo so bile naštete nesreče:

7.5. AK Celje. Lom krila na letalu Cirus pri vanterenskem pristanku na RJP

7.5. AK Ljubljana. Lom trupa na letalu Cirus pri vanterenskem pristanku na RJP

13 .5. ALC Lesce. 100% lom letala DG - 100

7.6. AK SI. Gradec. 100% lom letala Blanik, pilot težko poškodovan

27.6. AK Ljublj ana. Na tekmovanju v Postojni lom prve noge na letalu Utva-75.

Dne 10. 7. smo imeli smrtni primer v ALC Lesce. Smrtno seje ponesrečil pri jadranju nemški jadralni pilot s K-6. Kriv pilot.

Vse navedene nesreče je obravnavala komisija za nesreče ZKPZ

Dodatno poročilo o letalskih nezgodah in nesrečah je podal sekretar PS. V letu 1986 je bilo 7 nesreč z jadralni mi in 2 z motornimi letali. Smrtna nesreča je bila ena (tuj jadralni pilot). Po mnenju razpravljalcev je bilo največ nezgod zaradi malomarnosti pilotov, sprejeti pa so bili naslednji sklepi:

- povečati je treba odgovornost za varnost letenja in skakanja, še posebej zaradi zaključevanja letalske sezone

- odgovornost za varnost .etenja prevzamejo upravniki in učitelji, ki odločajo kdo lahko leti in imajo . to pravico tudi po zakonu

- vse nezgode morajo obravnavati predsedstva organi­zacij.

- prijavljanje nezgod je dolžnost po zakonu, način prijavljanja pa je znan (ZKPZ, LZJ, ZLOS)

- pravilnike tekmovanj popraviti v smislu varnosti letenja (doleti, pristajanja) , kar so dolžne storiti strokovne komisije pri PS

- z internimi klubskimi akti regulirati povračilo narejene škode

- za RKPZ izdelati varnostno oceno

- opozoriti vse na novi Zakon o zračni plovbi (Ur. list SFRJ št. 45 z dne 1. 8. 1986)

Na zahtevo Temeljnega sodišča v M. Soboti , v zvezi nesreče letala Utva 75, 1985 leta v Murski Soboti, je za strokovnega izvedenca PS imenovalo Franca Rupnika, z njegovo privolitvijo.

Točka 5. - Predlog za ukinitev revije Krila z letom 1987

Predlog je sekretar PS zasnoval na dejstvih: ko je PS ZLOS sprejemalo program za leto 1986, je bilo seznanjeno s predvidenim deficitom revije v letu 1986 v višini 3,000.000 din. Kljub temu paje bil sprejet sklep o izhajanju revije v letu 1986. Planirani deficit naj bi članice rešile tekom leta. Takšen je bil sklep. Do danes nismo prejeli nobenega predloga od članic za rešitev tega problema. Na osnovi obračuna za prvo polletje ter predvidenih izdatkov do konca leta bo deficit znašal 3,500.000 din . Delovna skupnost PS ZLOS in predsednik PS ZLOS so uspeli znižati ta deficit v višini 2,650.000 din. Toliko znašajo pogodbe o sofinanciranju revije za leto 1986. Za leto 1987 se predvideva deficit v višini 6 do 7 milijonov din na račun podražitve tiskarskih uslug. Ker predvidenega deficita ne moremo pokrivati iz naročnine niti iz pogodbenega sofinanciranja, predlagam PS ZLOS kot izdajateljskemu svetu, da sprejme sklep o prenehanju izhajanja revije Krila s 1. 1. 1987.

Predsedstvo se ni strinjalo s predlogom za ukinitev revije in je sklenilo, da revija izhaja tudi v letu 1987. Sprejet pa je bil sklep, da morajo biti naročniki revije vsi člani organizacij, oz. da klubi plačajo toliko izvodov letne naročnine, kolikor imajo članov.

Naročnina za leto 1987 naj bi bila 3.000. din. Predsedstvo sprejema pobudo za menjanje glavnega in tehno urednika ter tiskarne . Glavni urednik naj bi bil Tone Polenec (že urednik v prvih letih), tehnični pa Drago Drmota, ki naj bi pripravila za sejo predsedstva program izhajanja revije v letu 1987 (6 ali 10 številk, obseg snopiča, vsebinsko zasnovo), poišče ta tiskarno in izdelata predračun stroškov. Uredništvo pa se zamenja šele po sprejeti zasnovi. Pri izhajanj u revije oz. reševanju finančne problematike in pokrivanju izgube se morajo angažirati tudi klubi z zbiranjem reklam in drugih oblik pomoči, saj je revija njihova.

Točka 6. - Družbeni dogovor za obnovo materialne baze LZJ 1986-1990

Predlog družbenega dogovora je obravnavalo PK LZJ, ga potrdilo ter poslalo LZ ,republik ter rep. štabom TO. Predsedstvo ZLOS se je strinjalo s predlogom dogovora, ki vsebuje naslednje elemente: (cene in zneski v tabeli so v 000 din)

Točka 7. - Proslava ob 100 letnici rojstva E. Rusjana

Predsedstvo je obravnavalo udeležbo ZLOS oz. klubov in njihovo vključitev v program letalske razstave z eksponati ter udeležbo v programu letalskega mitinga 13. in 14.9. V programu sodelujejo zmajarji (udeležbo zagotovi komisija), 45 padalcev (ALe, Maribor, Ptuj, M. Sobota), balonarji, 5 vlečnih letal Pa 18 in 5 jadralnih letal DG. V program mitinga se vključijo tudi letala-piloti, po zaključku trenaže RŠTO in VP 2050. Vse organizacije dobijo obvestilo, katera letala dajo na razsta vo ali za miting ter kdaj morajo preleteti v Lesce ali na Brnik. AK Ljubljana da na razpolago vlečno mrežo , ki se vleče Il. in 12. 9. intenzivno, 13.9. samo dopoldne. Sodelovanje na razstavi odn. na mitingu je obvezno za vse organizacije. Predsedstvo in org. odbor pa vabita članstvo na obisk mitinga in čim številnejšo udeležbo na akademijo, ki bo 12. 9. zvečer v Slov. filharmoniji v Ljubljani. Vabila bodo poslana vsem klubom.

Točka 8. Imenovanje predsednika modelarske komisije

Predsedstvo je potrdilo predlog modelarske komisije in imenovalo za predsednika te komisije Janeza Grošlja, AK Novo mesto.

Stroški nabave - cene iz leta 1985 jadr. letala dvosedi 59 jadro letala enosedi 59 motorna jadr. letala 59 letala za padalce 20 avtovit Ie 59 akrobatska letala 12 pilotska padala 400 športna padala 200 samogradnja letal 28 skupaj

5.000 5.000

10.000 20.000

5.000 25.000

800 1.000 5.000

295.000 295.000 590.000 400.000 295 .000 300.000 320.000 200.000 140.000

2,835.000

Finančna udeležba podpisnikov (v 000 din) skupaj SSNO 45% gospod. 40% RŠTO 10% Z rep. 5%

BiH 338.000 152.100 135.200 33.800 16.900 eG 194.000 87.300 77.600 19.400 9.700 H 458.000 206.100 183.200 45.800 22.900 M 252.000 113.400 100.800 25.200 12.600 SI. 541.000 243.450 216.400 54.100 27.050 Sr. 541.000 243.450 216.400 54.100 27.050 V 425.000 191.250 170.000 42 .500 21.250 K 86.000 38.700 34.400 8.600 4.300

Skupaj 2,835.000 1,275.750 1,134.000 283 .500 141.750

Točka 9. - Sprejem v članstvo ZLOS Predsedstvo je sprejelo v članstvo ZLOS-a, na osnovi prošenj, novo registrirani Kraški aeroklub »Ivan Vidmar« Sežana, delovno organizacijo Tovarna športnega orodja ELAN, Begunje, za člana predsedstva s statusom letalske šole pa Posoški aeroklub Bovec.

Točka 10. - Delegat v komisijo FAI

Predsedstvo je soglašalo, da LZJ imenuje za delegata LZJ v komisijo za prosto letenje pri FAI (CIVL FAI) Zlatka Vaniča (predlog komisije pri PS ZLOS).

Točka 11. - Športne prireditve v letu 1987

Predsedstvo je sprejelo in potrdilo naslednje kandidature klubov za organizacijo tekmovanj v letu 1987:

JADRALNO LETENJE ALC Lesce, državno jadr.

prvenstvo, istočasno tudi pokal Elan. V kolikor kandidatura za DP na LZJ ne bo sprejeta, potem organizira rep. člansko prvenstvo in pokal Elan. Alternativni organizator rep. članskega

prvenstva je AK M. Sobota, če pa je v ALC republiško, potem je v M. Soboti rep. mladinsko prvenstvo.

MOTORNO LETENJE V Portorožu VI. pokal Branko

Ivanuš. Organizator ZLOS, obalni center, letališče in turizem, vendar samo v primeru če obaina skupnost krije zahtevano participacijo 2,000.000 din.

Ajdovščina rep. rally motornih pilotov

Kompas rally - organizacijo rešuje iniciator s klubi, ki imajo dovoljenje za letenje tujcev

AK M. Sobota - zaključek jugos!. aerorallyja z let. mitingom

PADALSTVO: ALC Lesce državno

prvenstvo Para ski na Kobli Portorož - pokal Casino AK Ptuj - rep. člansko in

mladinsko prvenstvo + pokal Podlehnik

BALONARSTVO Mednarodno srečanje balona­

rjev.

Točka 12. - Sredstva SlS za letališko dejavnost

Iz naslova za varnost letenja se dodelijo organizacijam zneski: AK Bovec 1,621.000 din AK Postojna 923.147 din AK Ptuj 1,800.000 din ALC Lesce 656.667 din PS ZLOS 1,500.000 din

Za vsa odobrena sredstva morajo klubi dostaviti predračune . Od sredstev, ki so v obračanju, dobi razliko AK Ljubljana. Sklep predsedstva je tudi , da se na naslednji seji obravnava problematika AK Ljubljane in njegovega letališča.

Točka razno - predsedstvo je dodelilo v

uporabo 2 radijski postaji za potrebe članov drž. reprezentance ALC Lesce in AK Ptuj (možnost odpoklica)

- postopek pridobivanja soglasij za organizacijo XX. SPP 1990.leta v Lescah je v teku na ravni republike Slovenije

- predsedstvo je potrdilo predlog predračuna PS ZLOS za leto 1987, ki mora biti poslano v septembru TKS-ZTKOS. Zapisnik sestavil Stane Bizilj

Sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc