CAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ffi KAJ DEL.

Več strokovnih člankovl Letalski prevoz blaga iz Portoroža?

S portoroškega le­tali šča so v začetku novembra povečali šte­vilo poletov letal v raz ličn a jugoslovan­ska središča. S tem pa se je odprla nova možnost tudi za prev· oz blaga na linijah proti Beogradu, Tiv­tu, Sarajevu in tudi drugim krajem. V koprski enoti ljubljan­skega Intertransa so povedali , da se da vsakokrat z letalom naslovnikom poslati do 500 kilogramov bl aga, katerega pro­stornina ne sme pre­segati 5 kubičnih me­trov. Gre za zani m ivo ponudbo oziroma mo­žnost, da bi tudi s portoroškega letali š­ča lahko v omenjene kraje hitro pošiljali blago, ki je hitro po­kvarljivo, blago , s katerim je treba rav­nat i prev idno, raz li č­ne rezervne dele, ki jih ponekod nujno potrebujejo itn .

(DELO)

Na zadnji seji uredniškega odbora naše revije, je bilo največ govora tudi o vsebini Kril. Mnenje, da smo preveč poročeva l ski je povsem upravičeno . Na­pako moramo popraviti, vendar so ne­kateri člani uredniškega odbora črnogle­di v tem , da bi lahko pridobili S!fokovne članke kar 'tako mimogrede. Ze 12 let neprekinjeno izdajamo našo revijo z manj ali več uspeha glede kakovosti vse­bine , vendar je res , da je bila strokovna stran revije vedno vprašljiva. Mnenje je , da imamo premalo ljudi , ki bi se lotili strokovnejših zahtevnejših tem .

K taki oceni kakovosti revije želim povedati nekaj svojih misli in tudi predlogov.

Naša ZLOS in tudi vsak klub posa­mezno se trudimo, da pošiljamo kar naj­več naših letalcev, padalcev in mode­larjev na velika tekmovanja v državi in čez meje v druge dežele. Posebno smo ponosni , vsi v ZLOS in tudi drugi ljubite­lji leta lstva in športa sploh , če naši špor­tniki posegajo po kolajnah a li v med­narodni vrh kakovosti . Zato vsi željno čakamo tudi na poročil a s takih tekmo­vanj. Žal največkrat poslušamo izgovore, da nima kdo pisati , da ne znajo pisa ti , da ni časa in podobno. Vsi ti odgovori ni­majo nobene resne osnove in opravič ila.

Menim , da bo morala vsaka reprezen­tanca ali društveno moštvo prevzeti o b­veznost, da nekoga med udeležen ci tekmova nj a zadolži za primeren prispe­vek za revijo Krila . To mora postati dolžnost. Kako zanimivo in pestrejše bi bilo brati v reviji opise d oživet ij in poseb­nih pus to l ovščin na tekmovanju, a li op is

NAROČNINA ZA KRILA 86

znaša po sklepu predsedstva skupščine ZLOS 1500 din. Posamezne naročnike prosimo, naj jo nakažejo na žiro račun ZLOS 50101-678-51077 Vse spremembe naslovov in nove naslove spo­

ročite Upravi Kril na Lepem potu 6 v Ljubljani, telefon (061 )-222-504. Upravi sporočite tudi, če Kril ne prejemate redno.

Širšo obrazložitev gmotnega položaja naše­ga lista in predlog novosti za izboljšanje prebe­rite na 28. strani.

UPRAVA REVIJE

tehničnih posebnosti , a li mo rda zani­mivost i, ki so jim bili priča v zraku in na tleh, pa o njih pripovedujejo samo v naj­ožiem krogu prijateljev.

Zeljno pa čakajo nanje naši mlajši čla­ni , ki so jim starejši vzor in si tudi sami ~elijo kdaj nastopiti v reprezentanci. Zeljno čakajo na take članke tudi vsi starejši člani , ki so omogočili s svojim delom razvoj letalstva in nastop re­prezentance, ki predstavlja naše članstvo in našo Jugoslavijo. Takih opisov doživetij nam manjka!

Drugo , še pomembnejše vpraša nje, so tehtnejši strokovni prispevk i. Na tem področju smo izredno široki . Prav žalostno je, kako malo nared imo na tem področju. Naši najboljši padalci in letalci so zanesljivo tudi na področju teorije v svoji športni disciplini bogati . S pomočjo člankov iz tujih revij ali po lastn ih dogna­njih, bi morali spravLti svoja razmišljanja na papir in v revijo . Ze ko smo se odločili za izdajanje KRIL smo rekli , d a potre­bujemo revij o predvsem ko t strokovni in informa tivni zvezek, ki bi bil za č l a ns tvo nekak ma li učbenik . Menim, da ne smemo odstopiti od ta ko začrtanih ciljev, pri čemer bi morali reviji pomagati vsi, ki so v ZLOS : v vrstah vrhu nskih športnikov ali pa so organizatorj i in funkcio narji .

Uredniški odbo r predl aga, naj vsaka strokovna ko misija Uadralna , padal ska, motorna, modela rska , raketars ka , zma­jarska, balonarska in graditelj ska) zad­olži po ~nega č l a na komis ije, ki bo skrb~ 1 za redno pisno obdelavo dejavnosti v KRILIH . To ni nikak nov predlog, ker je o tem že v preteklosti velik o krat razpra­vljalo in sklepal o predsedstvo ZLOS. Za l teh navod il in sk lepov doslej ni nihče resno jema l.

In še en pereč problem . Zaskrbljujoče postaja odpovedovanj e

na ročnine za revijo KRILA . Izgovori za to so zelo različni . Manj je vzrok vsebina, bolj pa previsoka cena a li tudi neredno izhajanje. Na zadnji seji uredniškega odbora smo spet temeljito razpravljali o tem in morali predlagati P9 dražit ev re­vije na 150 din za zvezek. Ce želimo. re­vijo obdrža ti , je to minima lna cena ob pogoju, da imamo vsaj 3000 n a ročn ikov. Z . manjšo na klado bi prišli v še bo lj kočljiv položaj in do dil eme, če smo ob

(Nadaljevanje na 30. strani)

jugoslovanska reprezentanca v jadralnem letenju

str. 4

s tr. 24

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XV {;:r DECEMBER ::-85 {;:r ŠT. 12

Ko prestopamo prag novega koledarskega leta in ko smo hkrati že krepko v novi letalski sezoni, ki bo tokrat izbruhnila v daljnji Avstraliji, še vedno ni moč zanesljivo napovedati, kaj nam bosta prinesla. Gospodarska in pOlitična strez­nitev (alias stabilizacija) se obrača že kar v delirij, ki nevarno stresa tudi naše vrle letalske strukture. Dohtarji se samo zaskrb ljeno in globokoumno praskajo po sivih bradah, češ, tudi čudeži so še možni, šlogarice pa vidijo čisto na dnu usedline vendarle nekaj »Iukenj«. To lahko pomeni denar, ali da se bo zjasnilo, ali pa tudi srečo pri kartah. No, kakorkoli že, vse troje bi nam prav prišlo l Zato tudi nič ne cagamo in prva bitka se začenja, kot že rečeno, kar jutri v BenaIIi na skrajnem jugu avstralske celine. Kako jo je Glavni štab pripravil in kaj nam ta ofenziva lahko prinese, razlaga naš Leon na naslednji strani 1:: Potem se previdno oglašajo še vedno neuradni balonarji, navigatorje pa bo zanimala predstavitev 2. izdaje jugoslovanske letalske karte ICA O 1 :500.000, s katere je končno le padla nalepka »TOP SECRET« .. . 1:: Predsednik FAI se bori za sprejem padalcev in zmajarjev med olimpijce, čeprav se pri nas ne za ene ne za druge sploh še ne ve, če bodo smeli skakati in letati! Prvi imajo že narejen načrt po točkah , drugi pa še čakajo I,a milost od zgoraj. Dečko, ajde oladi! 1:: Kdo bi verjel, da ·je naše gore list 6. aprila 1941 bombardiral Tretji rajh! Ta feljton začenjamo v tem letniku z zahrbtnim namenom, da se ne boste mogli odpovedati reviji v prihodnjem letu, čeprav bo draga 1:: Zato samo še nekaj besed o tem, kako bi napolnili balon, oprostite, blagajno Kril, da bi se naša revija enkrat le dvignila od tal ... 1:: Tako je pravzaprav težko reči, komu po­svečamo naslovnico Jureta Pestotnika: ibalonarjem i reviji namreč manjka nekaj krepkih kubikov vročega zraka. Daj gas, Joškol 1:: Te pa srečno!

~do in zakaj v Avstralijo 4 Se vedno samo neuradno 10 Letalska karta ICAO 12 Kdaj med olimpijce? 14 Presežen načrt, težave 86 16 Konjiček in poklic 17 Kaj tare padalce 18

UREDNIK

Kako vzgajati disciplino? 20 Računalniška pridobitev 22 6. aprila bombardiral Rajh 24 Proti ukinitvi Kril 28 Ocena XV. letnika 30 Pesmi Mitje Zupaneka 32 LETALSKI VESTNIK (vložek)

~~'L4 Izdaja Zveza le iRIskih org<u ltzacij S lovenije v Ljubljani LepI pot 6 Revi ja Izhaja vsa k mesec. razen JulIJa ln avgus ta GradiVO za ob javo v KRILIH prispevajo ljUbit el ji letal stva brezp lačno, Denarno nagrado prejme samo avtor fo togr(lflje. upori1bl jane za naslovno stran , 2000 din za barvni diapoz it iV. 500 dm Zil črno bell p OZ itiV Za toenost vse bin e SVOJih pn.spevkov odgovarjajo pisci sa mi . Vab im o vsa kog<H. n(1j sodeluje v reV IJI S porocIII lil s lik amI. ki obrilvnavn Jo dejavnosti. kOl: mod elars tvo . Jadr alstv o. padalstvo. mot orno let en Jc, r<l kc tarstv o. pros to letenjC balo­narstvo ln clm<ltersko gradnjO Uredništvo ,SI pridr~uj e pravIco skrnJšatl. dopoln iti all prilag odi ti prtspev ke glede n(l prostor ske lil k (l ko~ostn e zahteve v reVIJI Uredniski odbo r : Gustav AJdle . Mir ko B itenc. Stanc 8ILII /. Janez Brez<H. f one Cerm, Jože Cuden. Rok Golob. Domml.k G regl. Sellzar Kerslc. Ivan Konavec. Taras Knven ko. Leon MesanČ . JUI e MCŽniH Src r lallcek Morde/. M(lqan Moškon (g lavni 111 odgovorni urednik) . Jože Perhavc. Jure Pes totnik . S rečo Potrte (tehIlIcIlI urednik) ln C liii Treek Naslov uredniš tva Maqan Moškon. pošIni predal 33. 68001 Novo mesto-

Pr ispevki za ohjavo v KRI LIH mOliIJO bili v uredn ištvu najpoznej c do 10 dnc v mcseCll. pred mesecem v k(l l erem IZid e nasledn]<l stev llka - RokopISOV ln sli k ne vraČil mo. faz en b<'Hvnrh dlilPOZ lt lVOV lil IUJlll knJi g. ee Je prrlOlCIl<l OVOJnlcil s pOVli:lInllll na slovom ln POil cb nlml znarnk(1rnl Naslov uprave Zvez;lletalsk Ih organlZllCIj Slovenlj c. Le­P' pot 6. pos t n, p,,'dil l 496. 6 100 1 LJU 13 LJ ANA. l elo l on (06 1) 222-504. tekoc' 'ilC lin prt ZLOS. s tcv 50 10 1-678-5 1 077 Sp lellwmbo Il<lSIOVrl sporOCI ta lIpr(lV I l'ovlJe ter obvezno n;:lpl sl te slmi ln novI n(I~ l ov, UPl{lVI rev IJ e sporocIIc tudi. eG I{'VIJ(' rl{' prt')f>m.l1P r('cJno l('tnil ll;1rOCllllla 800 dill cena pOS{lm Clnc š tevrlke 80 din Cr;'l fl cnn prip rava DIC tOLU G ritllk;l Novo mesto ~ lisk fl ::o k ;:lIrlčl Novo mesto

SVETOVNO PRVENSTVO

Vesoljske cene - Družba za orga­

nizacijo avanturist ič­nih potovanj Society Expeditions iz Seattla v ameriški državi Wa­shington je objavila načrte o najemu dveh vesoljskih ladij za pre­voz turistov v Ze­mljino orbito. "Pov­ratna« vozovnica bo stal a 50.000 dolarjev, prvi polet (trajal bo 12 ur) pa napove­dujejo za 12. oktober 1992 - na 500. obl e­tnico Kolumbovega odkritja Amerike : Ce vas je ponudba za mi­kala: rezervacije so začeli sprejemati 15. novembra letos, ko je treba plačati prvi ob­rok, 5000 dolarjev , celotno ceno (ta je zagotovljena) pa je treba plačati leto dni pred od hodom.

(DELO)

U speh naših jadralnih letalcev na letošnjem sve tovnem prvenstvu v Rietiju (Italija) in visoka ocena kvalitete Elano­vega letala OG 300 ELAN, kaže, da možnosti prodora jugoslovanskega jad­ralnega letenj a v vrh svetovne kvalitete le niso tako majhne kot je to kazalo še pred kra tkim . Ta ugotovitev ni samo iz do­mačih logov , ampak tudi mnogih priso­tnih na prizorišču svetovnega prvenstva v Italiji , kjer pa se je tudi pokazalo, da imajo naši odlični letalci še premalo med­narodnih izkušenj . To je prav gotovo posledica desetletne odsotnosti z med­narodnega tekmovalnega okolja.

Da je Elan s programom jadralnih le­tal zamašil največjo luknjo v jugoslo­vanskem jadralnem letalstvu , je na dlani . Na mednarodnem tržišču je z letali us­pelo enako kot najbolj zn~ni proizvajalci kvalitetnih letal. Dosežki Simenca, Pepe­rka in Staroviča v Rietiju , so celo povzr­očili presenetljive premike v od ločitvah največjih svetovnih asov jadralnega lete­nja. V Rietiju so namreč vsi najboljši le­talci standardnega razreda leteli na leta­lih discus in LS-4 zahodnonemške pr­oizvodnje. Le naši trij e tekmovalci so imeli Elanove tristotke, ki so v Rietiju po­kazale s povsem neznanim i letalci , da so v nekaterih posebnostih boljše od o peva­nih discusov. V neposrednih dvoboiih le­talskih asov z discusi in Šimeneem v tristotki, so se o tem visoko pod oblak.i prepričali mnogi tekmovalci.

"~'L4 5

In kaj se je ob tem premaknilo? Odgovor je zelo jasen in kratek. Danes

Stig Oye, svetovni prvak iz Hobsa 1984 (ZDA), je zamenjal discusa za Elanov OG 300 in bo v Avstraliji letel z njim na pred svetovnem in na svetovnem prvens­tvu. Enako je storil najboljši švicarski le­tal ec Siemon Leuteneger, as, ki osvaja kolajne na največjih tekmova njih . Še več pa pove odločitev Britanca Georga Leea, večkratnega svetovnega prvaka , ki se je prav tako od loči l za zamenjavo discusa z DG 300 ELAN. Komentar je pri tem odveč.

Največjo napako bi storili , če zdaj ne bi izkoristi li svojih možnosti tudi mi Jugoslovani . O tej temi so se razgovor ili Simene, Peperko, Starovič, Ferlan (naš vodja reprezentance in meteorolog v Rie­tiju) in predstavniki predsedstva ZLOS na obisku v Elanu po svetovnem prvens­tvu in ob40 letnici ELANA. Ugotovljeno je bilo, da so močne in enake želje za še večjimi uspehi na športn em in komer­cialnem področju in , da so te tudi uresni­čljive, če združijo moči letalci in Elanovci.

V Rietiju je naša ekipa navezala izredno lepe in prijateljske vezi z avstral­skimi letalci. Ti so namreč naše povabili naj sodeluj ejo na njihovem državnem in predsvetovnem prvenstvu, ki bo od !O. januarja do 1. februarja 1986 v avst­ralskem mestu BALLA. Naši fantje o tem niso veliko razmišlj a li, ker je tako va­bilo v naših razmerah prej za sanje kot za

Na gornji sliki so tri nam dobro znane Elanove lepotice, ep, "9 in E3 (OG 300), ki so po zaslugi Jadranske slobodne plovidbe iz Splita že od 23. novembra v Melbournu in čakajo naše tekmovalce (Foto: M. Nessek, Zagreb) . Na levi: BenaIla leži v južni Avstraliji v pokrajini Victoria

Jugoslovansko moštvo, ki bo po načrtu 10. januarja 1986 odpotovalo v Avstralijo: Ivo $imenc, Franc Peperko, Vojko Starovič, Miran Ferlan (vodja ekipe), Igor Kolarič in Miodrag Gatolin

Svedska: med kratkimi poleti prep~vedano kaditi . Švedska letalska

družba za notranji promet Linjeflug je sklenila prepovedati kajenje v svojih leta­lih . Ukrep bo začel veljati 20. januarja, predstavnik družbe pa je poudaril, da gre za izpolnitev želje po­tnikov. Izkazalo seje, da sklep o prepovedi kajenja med kratkimi notranjimi poleti po­dpirajo celo kadilci. »Tako bomo prva družba na svetu z le­tali za nekadilce,« je ponosno dodal pred­stavnik.

(Reuter)

resničnost in prelepo, da bi bilo ·res. No, pri dinamičnih Elanovcih pa taki predlo­gi niso več kumulusi, ki se kaj hitro raz­blinijo v nič. Beseda je dala besedo in sklenili so, da le moramo z Elanovimi le­tali sodelovati na predsvetovnem in svetovnem prvenstvu v Avstraliji.

Razgreti in živahni Miran Ferlan, še poln vtisov iz Rietija, je zadevo zagrabil zelo resno in ves svoj prosti čas posvetil tej zamisli. Akcijo je bilo treba pričeti na naslednjih izhodiščih :

v Avstraliji si ni možno izposoditi le­tal, zato jih moramo prepeljati z ladjo iz Jugoslavije do Melbourna. Stroški tega prevoza pa se merijo z nekaj tisoč dolarji. Enako visok strošek predstavlja tudi potovanje ekipe z letalom. In naj­pomembnejše vprašanje ob vsem tem je bilo, kje dobiti finančna sredstva - v devizah!

Potezo je potegnil Elan. Ponudilje pre­vzem stroškov prevoza letal, ker bo skušal letala v Avstraliji prodati in z nji­mi osvajati tržišče na drugi strani zemeljske oble, kjer je zaradi izrednih vremenskih pogojev postavljenih največ svetovnih rekordov v preletih z jadralni­mi letali.

Elan se je odločil, da gre v podporo te akcije, če bo pristop z letalske strani odločen in z aktivnimi, dinamičnimi ljud­mi, ki bi v akciji sodelovali in zagotavljali uspeh pri zastavljenem cilju. To pa je -prodor v mednarodni kakovostni vrh z Elanovimi letali.

Za uresničitev zamisli je ostalo zelo malo časa . Dodatna težava pa je bila še to, da Elan ne bi mogel pripraviti novih letal za pravočasno odpremo z ladjo. Zato so svoji letali z razumevanjem dala reprezentanci na voljo ALe Lesce in OLe Portorož, Elan pa še svoje propa­gandno vzorčno letalo E3. Če bo Elan us­pel prodati letala v Avstraliji (v to skoraj­da ne bi smeli dvomiti), bosta ALe in OLe prejela od Elana novi letali.

Miran Ferlan je zavrtel telefon in pov­prašal JADRANSKO SLOBODNO PLOVIDBO SPLIT, ki vzdržuje pomors­ko pot z Avstralijo, kdaj in pod kakimi pogoji bi lahko najhitreje odpremili leta­la z vozovi v Avstralijo. Prijaznost in pri­pravljenost tega delovnega kolektiva je bila presenetljiva. V dveh dneh so spor­očili, da bodo prepeljali letala brez­plačno. Saj je bilo komaj verjeti, da se lahko kaj tako lepega doživi v današnjem

SVETOVNO PRVENSTVO

Nepričakovana vrnitev sovjetskih vesoljcev

Sovjetski vesoljci Vladimir Vasjutin, Vik­tor Savinin in Alek­sander Volkov so se po dvomesečnem bi­vanju na orbit alni postaji Saljut 7-Sojuz VT 14-Kozmos 1686 nepričakovano vrnili na Zemljo. Uradno so sporočili, da je vzrok »bolezen po­veljnika Vladimirja Vasjutina, ki zahteva zdravljenje v bolni­šnici«. Druga dva ve­soljca se dobro poču­tita. Ladja Sojuz T 14 je potem zjutraj pris­tala 180 kilometrov jugovzhodno od Dž­ezkazgana.

zapetem času. Zares smo lahko vsi sre­čni, da smo naleteli na toliko razumeva­nja pri nekom, ki z letalstvom pravza­prav nima kakih posebnih poslov. Za na­klonjenost in pomoč se Jadranski slobodni plovidbi Split prisrčno zahva­ljujemo vsi letalei Jugoslavije.

Največ pa je vredno to, da je ta del ak­cije danes že končan . Ladja z letali je od­plula iz luke Koper 16. oktobra in prispe­la v Melbourne 23. novembra. Trikrat hura za Jadransko slobodno plovidbo!

Za prevoz članov reprezentance nas je presenetil še naš letalski prevoznik J AT in obljubil brezplačen prevoz sede­mčlanskega moštva do Avstralije in na­zaj. Zares so to prijetna presenečenja za nas leta lee. Hvala JAT in njihovim le­taleem, ki so nas podprli in nam pomaga­li pri uresničevanju te velike akcije. Tudi Jatu HURA!

Ob vseh teh naprezanjih se namje po­nudila še ena možnost širše udeležbe v Avstraliji. Izredno mikavno je namreč postalo vabilo avstralskih letaleev, da na­stopimo na njihovem odprtem državnem prvenstvu. Ob dejstvu, da so letala že v Avstraliji, so člani državne reprezen­tance pristali, da na njihovih spoliranih tekmovalnih letalih lahko letijo tudi dru­gi člani reprezentance, če imajo možnost pripotovati v to daljno deželo. Razen Simenca, Peperka in Staroviča so v re­prezentanci Miodrag Gatolinjz Novega Sada, Igor Kolarič iz Ptuja in Zi va Fran.c iz Zrenjanina, vsi poklicni piloti pri JAT. Akcija je stekla. Gatolin je odpove­dal zaradi delovnih obvezrrosti. JAT pa je omogočil prevoz do Avstralije za Kola-

rcerLlJ 7

ri ča in Franca. Bivanje v Avstriji si bos­ta morala plačati sama. Zdaj samo up­ajmo, da se ne bi kaj zapletlo pri pridobi­vanju vstopnih dokumentov.

Po vsem doslej napisanem bi morda lahko kdo mislil, da pri vsem tem vrtilja­ku ni nobenih težJIv. Kako lepo bi bilo, če bi bilo to res. Se vedno namreč niso zagotovljena sredstva za bivanje sede­mčlanske reprezentance v Avstraliji in to za tri tedne, kolikor pač traja svetovno prvenstvo. Obljubljena so devizna sreds­tva, ki jih je potrebno odkupiti z dinarji . Teh do zdaj še ni dovolj (danes, ko to pišem je 18. december). Vp akcija lahko propade, če v dneh pred novim letom ne uspemo zbrati potrebnega denarja. Prav gotovo ni prijetno trkati na vrata delov­nih organizacij, vendar verjamemo, da bo združeno delo pokazalo dovolj razumevanja in predvsem zanimanja za sodelovanje za reklamiranje imena in pr­oizvodov delovnih organizacij na širo­kem področju Avstralije.

Na tekmovanju kot je svetovno prvenstvo ne gre brez izredno kvalitetne­ga servisiranja. Za letala _DG 300 ELAN bo v Balliskrbela servisna ekipa firme ULASER-DIRKS iz Zahodne Ne­mčije, ki Elanova letala tudi prodaja na avstralskem in novozelandskem tržišču. Zagotovljen je najkvalitetnejši servis za vseh sedem Elanovih tristotk, kolikor jih bo tekmovalo na tem predsvetovnem prvenstvu. To pa bo eden od pomembnih pogojev za morebiten Elanov in uspeh naših tekmovalcev.

In zdaj bi bilo prav reči še: KAKO NAPREJ!

Naše moštvo je že kar dobro uglašeno, saj je v Rietiju (na sliki) doživelo pravi ognjeni krst (Foto: M. Nessek)

Indonezijka pojde v vesolje

Dr. PRATIVA SU­DHARMONO, triin­tridesetletna speciali­stka za genetski inže­niring in biotehnolo­gijo, je prva Indonezij­ka, ki so jo izbrali za astronavt ko. Kot je povedal minister za pošto, telekomunika­cije in turizem Ah­mad Tahir, bo juriija prihodnje leto polete­la v vesolje z ameri­škim raketoplanom. Indonezijska vlada je namreč septembra la­ni prejela ponudbo Američanov, naj bi en njihov vesoljec so­deloval v poletu v vesolje, ko bodo z ameriškega shuttla iz­strelilitudi indonezij­ski satelit »Palapa B-3).

(DELO)

v kolikor bi nameravali ostati v takih organizacijskih razmerah v kakršnih smo danes, bi bila »Akcija - Avstralija«

\ nesmiselna. Zato je prav, da so cilji jugoslovanskih jadralnih letalcev višji in dolgoročnejši: vrniti se tja kjer smo pred tremi desetletji že bili. Organizacijske razmere v Jugoslaviji, kakršne so, nam kaj takega prav gotovo ne bi omogočile. Tudi pri Elanu je rahlo čutiti tako bojazen in vendar pričakovanje, da se bomo bolje organizirali za nastopanje v mednarodni areni.

Zato naj bi sestavili državno reprezen­tanco najboljših letalcev, za katero bi skrbelo posebno organizacijsko telo z odgovornostjo Predsedstvu Letalske zve­ze Jugoslavije. Skrbeti bi moralo za kva­litetno terensko delo in nastope reprezen­tance . Tudi pridobivanje sredstev za re­prezentanco bi bila naloga tega organa.

To bi moral biti nekakšen »letalski pool« jugoslovanske državne reprezentance, v katerem bi našli skupen jezik letalci in delovne organizacije. Da bi taka orga­nizacija in »letalski pool« zaživela, bo treba še veliko dela in časa, predvsem tistega prostega, ki ga letalski privrženci dajejo za letalstvo s srcem -in dušo. Tre­nutno je tako, da na tem področju garaj o predvsem Miran Ferlan, naš predsednik

SVETOVNO PRVENSTVO

Alojz Gojčič ter sekretar Mirko Bitenc s svojimi sodelavci v ZLOS. Če nam bo avstralsk,a pot uspela, se bomo morali predvsem zahvaliti tem fantom in vsem tistim, ki preko njih prispevajo denar za ta naš veliki podvig.

Tak pristop k reševanju jugoslo­vanskega jadralnega letalstva je prihod­nost tudi za Elan in Letalsko zvezo Jugo­slavije. Zato moramo poiskati vse skupne interese za sodelovanje in jih skrbno negovati. Neprijetno bi bilo, če bi zdaj, ko so se stvari pričele premikati v dobro našega letalstva, načeli razprave, kdo naj sedi na kakem stolčku. Odgovor mora biti vsem jasen. Tistim, ki se žrtvujejo in delajo dajmo tudi možnosti , da voz, ki je zdaj zaprežen, pripeljejo tudi do cilja. Z raznimi podtikanji in osebni­mi interesi in z zvonenjem s paragrafi , si ne bomo veliko pomagali. Skodimo pa lahko veliko. To sem zapisal zato, ker smo pri nas za kaj takega pravi mojstri. Upajmo, da so to samo slabe izkušnje iz preteklosti in da se nam kaj takega ne bo več dogajalo.

Našim fantom v reprezentan ci lahko zdaj samo še zaželimo veliko sreče na potovanju in veliko uspeha na tek l .. vva­nju . In čutijo naj, da smo vsi z njimi, vsi jugoslovanski letalci in vsa Jugoslavija.

LEON MESARiČ

Tristotke smo imeli priložnost občudovati že na državnem prvenstvu v Celju (na sliki Gatolin in Starovič, foto: M. Moškon)

IJETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL °VIA A

, 1 inles

~ , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon: (061 )861·411

inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva poUma notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane ploiče

CENIK OGLASOV v reviji KRILA

od 1. jan. 1986 dalje:

D ČRNOBELI OGLASI cela stran 1/1 25.000 din polovica strani 1/2 15.000 din četrtina strani 1/4 9.000 din

o ŠTIRIBARVNI OGLASI

cela stran 1/1 50.000 din polovica strani 1/2 30.000 din četrtina strani 1/4 20.000 din

Za objavo oglasa na določe­ni strani - dodatek 20%. Obja­va oglasa na naslovni strani po dogovoru glede vsebine in ob­like. O Popusti pri večkratni objavi: dvakratna objava 20% popusta več kot dvakratna objava 25% popusta celoletno obijavijanje 30% popusta

Se priporočamo!

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase pošljite na naslov uredništva: Marjan Moškon, p.p. 33, 68001 NOVO MESTO.

PRODAM novo RC napravo S.mprop Elektronic za 70.000 din . Naprava ima možnost priklopa 6 servo motorjev , regu­lacijo hodov, dva miskerja. Vsebuje: od­dajnik , sprejemnik, servomotor, baterije. Prodam tudi 10 ccm motor s svečko in eliso za 40.000 din . Branko Dežman, Pavle Medetove 10, 64202 Naklo, te.: (064)-47-688.

\.~ ..

'''' •

Takle sanjski posnetek pri nas najbrž še najmanj sto let ne bo-mogel nastati - povzeli smo ga po knjigi nizozemske založbe Lekturama ,.De Ballonvaart«, ki jo je tiskala Mladinska knjiga v Ljubljani. Slika je nastala med masovnim poletom več kot 200 balonov v'Albuquerque

Novinar v vesolju? Ameri~ka agencija

za vesoljske in aero­navtične raziskave (NASA) je sporočila, da bodo objavili raz­pis za prvega novina­rja , ki bo sodeloval pri eni prihodnjih mi­sij zraketoplanom. Izbrali ga bodo po istem postopku kot pred kratkim prvega učitelja, ki bo z rake­toplanom poletel v vesolje. Pet novinar­jev bo prišlo v najožji izbor, eden izmed njih pa bo član posadke raketoplana, ki ga bodo izstrelili v veso­lje v drugi polovici prihodnjega leta:

(DELO)

Še vedno samo »neuradno«

Eden prvih posnetkov klubske dejav­nosti: preizkus doma narejenega balo­na Delta septembra 1980 na letališču v Lescah (Foto: Leon Mesarič)

Po dolgem času se balonarji spet oglašamo v »Krilih« s prispevkom, ki naj bi bralce v grobem seznanil z dejavnostjo Balonarskega kluba LjUbljana. Kratko zgodovino in osnove teorije letenja Sl1)O

podali že v našem prispevku, objavlje­nem leta 1980 v aprilski številki revije •• KRILA«.

Klub je bil konstituiran leta 1980, šteje 19 članov, razpolaga in upravlja z dvema kompletnima balonoma velikosti 2200 in 850 ml. Vzdržujemo f" ~amo (!) z lastno dejavnostjo - reklamiranjem organiza­cij materialne proizvodnje. Od ustano­vitve do danes beležimo okrog 500 ur letenja, od tega polovico prostega, ostalo pa je vezano letenje, pri čemer interno razlikujemo letenje z vrvjo daljšo od 150 m in letenje z vrvjo, ki onemogoča dvig gon dole balona višje od 10 m, kar upora­bljamo pri naših propagandnih akcijah.

Število ur letenja bi seveda bilo veliko večje, vendar pa je potrebno upoštevati, da letimo le v optimalnih vremenskih pogojih v izogib kakim »nepredvidenim« srečanjem . Povedati namreč moramo, da je formalno gledano naša dejavnost še nezakonita , saj do danes še nismo uspeli

BALONARSTVO

Japonska se še ne bo pridružila programu »volne zvezd«

Tokio bo čez nekaj mesecev odgovoril na zahteve Washingtona, naj se tudi Japonska pridruži raziskoval­nemu programu ame­riške »strateške ob­rambne pobude«, je izjavil voditelj jaRon­ske diplomacije Šin­taro Abe. To pomeni, da je Japonska za zdaj preložila ta ko­rak. Washington je povabil Tokio k so­delovanju že pred de­vetimi meseci. Velika Britanija je minuli teden sporočila, da se bo pridružila ame­riškemu načrtu, kot pričakujejo, pa bo podobno ravnala tu­di ZR Nemčija. Abe je dejal, da »šF ni na­počil čas, da bi se Japonska pridružila temu imeriškemu pro-gramu«.

registrirati ba lona (njti tistega, ki smo ga dobili iz tujine), niti opraviti zahtevanega izpita, čeprav imata dva člana kluba že prek 100 ur naleta. Problem je namreč v sestavi izpitne komisije, saj v SFRJ še ni nobenega-»uradnega« balonarja.

Jeseni leta 1983 je bila v okviru aero­kluba Velenje ustanovljena tudi balonar­ska sekcija, s katero uspešno sodelujemo.

Postopek registracije je v teku, tre­nutno pa čakamo na izdajo domačega homologacijskega lista za balon , ki smo ga dobili iz tujine, ker je to bistveni pogoj za registracijo. Upamo, da bomo v letu 1986 le uspeli. .

Kljub vsem težavam pa (še) nismo obupali in celo navezujemo stike s tujimi balonarskimi »strokovnjaki". Dokaz za to je štirinajstdnevni obisk ameriškega balonarskega prvaka za leto 1984 Alber­ta Nelsa v Ljubljani. Izmenjali smo medsebojne teoretične in praktične iz­kušnje in ni zanemarljiva Nelsova izjava ob odhodu, da je tudi on pri nas marsi­kaj pridobil.

(Tajnug) Ko se bodo v naši dejavnosti pokazali kaki večji premiki, se bomo spet oglasili. Upamo, da bo to še pred letom 1990!

SAMO CEJAN

Balon je učinkovito propagandno sred­stvo - na tak način pa se da tudi kaj zaslužiti ...

Takole pa potekajo tajni pl'eizkusi .. novega orožja", od leve proti desni: Avi Sorn z gondolo in agregati; končno stoji pokonci - začenja se odštevanje; kaj je lepšega kot takle balon v prostem letu ...

Ker nove izdaje letalske karte leAO 1:500.000 do zaključka redakcije še nismo uspeli dobiti, popestru­jemo pričujočo predstavitev z izrezom 1. izdaje v naravni velikosti

Pristanek zaradi cigare

Zaradi prepira med kadilskimi in nekadil­skimi potniki je mo­ralo letalo TWA, kije letelo na progi Atene -New York, pristati v Londonu, čeprav tega ni imelo na voz­nem redu. Prepirse je vnel, ko je neki Ame­ričan prižgal cigaro v delu letala, kije rezer­viran za nekadilce . Kalilca miru so zad­ržali v Londonu, da bi naredili preiskavo, letalo pa je po šti­riurnem čakanju spet odletelo. Prepir je mo­ral biti kar hud, saj pilot ne bi pristal za prazen nič.

Letalska karta leAO 1:500.000 Zvezna uprava za kontrolo letenja je

objavila drugo izdajo Letalske karte leAO 1:500.000. Karto je tiskal Vojno­geografski institut iz Beograda. Topog­rafska osnova karte je narejena leta 1984, vsi letalski podatki pa so iz junija 1985.

Po razmeroma dolgem času med prvo in drugo izdajo smo končno le dobili novo osnovno letalsko karto SFRJ. Naša država je kot članica Mednarodne orga­nizacije za civilno letalstvo (leAO) med drugim dolžna izdajati nekatere letalske karte. leAO Aneks 4 »Letalske karte« in leAO Doe 8697 »Priročnik za letalske karte« vsebujeta določila za sedemnajst različnih tipov letalskih kart za poeno­tenje mednarodnega sporazumevanja. Od teh sedemnajst vrst kart jih je vsaka država dolžna izdati pet: karto za inst­rumentaIni pristop leAO, karto prista­janja leAO, karto profila terena za pre­ci zni prIstop leAO, karto ovir na leta­lišču - leAO Tip A in svetovno letalsko karto leAO 1:1,000.000. Samo pri svetovni letalski karti leAO 1: 1,000.000 se namesto te sme izdati letalsko karto leAO 1:500.000.

Naša država je zaupala pravico za iz­dajanje vseh vrst letalskih kart Zvezni upravi za kontrolo letenja. Zvezna upra­va za kontrolo letenja izdaja sk upaj 12 vrst letalskih kart, med njimi izdeluje dve vrsti kart Vojnogeografski institut iz Beograda (letalsko karto leAO 1:500.000 in karto ovir na letališču leAO Tip A). Vse druge karte izdeluje in tiska Zvezna uprava za kontrolo letenja, oziroma njen Oddelek za postopke in letalska obvesti­la in njena Tiskarna.

Osnovni namen letalske karte leAO 1 :500.000 je zadovoljiti zahtevam za vizuelno navigacijo pri majhnih hitros­tih, na krajših in srednjih razdaljah, na majhnih in srednjih višinah. Osnovna na­loga karte je izpolnjena, če se njena vsebi­na ujema in dobro prikaže vse karakteris­tike hidrografije, topografije in letalske tematike, seveda v primernem razmerju . Poleg tega služi ta karta tudi kot osnovna letalska karta, kot primeren pripomoček za osnovno šolanje pilotiranja in za navi­gacijsko letenje, da dopolnjuje ozko spe­cializirane karte, ki nimajo osnovnih po-

LETALSKA NAVIGACIJA

»Brezmejna kubična odprtina«

LOWRY BURGES, ameriški likovnik, je ustvari l umetnino, ki bo odšla v vesolje. Maja 1986 bo kocko iz granita, brona, ste­kla, katere rob meri 13 centimetrov, po­nesel s sabo ameriški raketoplan, iz katere­ga jo bodo izstrelili v vesolje. Kocka oje sestav ljena po princi­pu "babuške«, zuna­nje lupine vsebujejo vse kemične elemente in destilirano vodo iz osem najst ih svetov­nih rek, notranja koc­ka pa obdaja brezz­račen prostor. Ko bodo .. Brezmejno ku­bi čno odprtino,« ta­ko je naslov dela, izstrelili v vesolje, bo krožila okrog Zemlje kot umetni satelit , na­to pa jo bodo spet na­loži li na raketoplov in jo prepeljali na tla. Shra nili jo bodo v vr­tu muzeja DeCarda­va v Lincolnu v zvez­ni državi Massachu­setts. Transportni st roški znašajo 6000 dolarjev .

(PO DELU)

datkov za vizualno letenje in da je up­orabna v pripravi leta.

Karta je izdelana v Lambertovi konformni projekciji . Jugoslovanski del sestavljajo štiri sekcije na podlagi razde­litve celega sveta po ICAO . Vsak list nosi ime največjega mesta te sekcije (Beograd, Zagreb, Skopje in Split). Sekcije se na robovih pokrivajo .

Prikazana je mreža poldnevnikov in vzporednikov z intervali po 10 minut. Med temi 10 minutami so na poIdnevni­kih in vzporednikih vrisane oznake na intervalih po eno minuto.

Osnova karte vsebuje naseljene kraje, železniške proge, avtomobilske in druge ceste, politične meje, vodno omrežje, izo­hipse terena, nadmorske višine vrhov, gozdove in drugo. Ekvidistanca je 200 metrov, teren pa je prikazan s hipso met­rijskimi barvami, katerih skala je na robu vsake karte.

Črte izogon so prikaza ne na razdalji 30 minut. Vrednost izogon velja za obdobje leta 1985.

Letalska vsebina te karte je doživela največ sprememb glede na prvo izdajo. Vrisana so vsa le t ališča v SFRJ, civilna in športna. Zraven oznake, ali gre za med­narodn o ali domače l etali šče, imajo vsa letališča vrisano smer vzletno-pristajalne steze, ime le tali šča, službo kontrole lete­nja (TWR - stolp) s frekvenco, nad­morsko višino leta lišča, minimum osve­tlitve, vrsto tal (H - trda in S - mehka pov­ršina) in dolžino najdaljše steze. Vsi ti podatki so v skrajšani obliki natisnjeni zraven simbola l etališča.

Na karti so kot »pomembne ovire« vri­sane vse tiste, ki so višje kot 100 metrov. Simboli označujejo, če je ovira osvetljena a li ne, zraven absolutne višine pa je v ok lepaju vpisana tudi relativna višina oVire.

Med letalskimi obvestili so označena tud i vsa področja, v katerih je letenje prepoveda no a li omejeno (P in R).

Sistem služb kontrole letenja je na kar­ti prikaza n s ko ntroliranimi conami (CTR) , s terminalnimi območj i (TMA) in z mejo področja in formacij med letom (FIR) tako latera lno kot 'po viš ini. Vsa radionavigacijska sredstva so prikazana z ustreznimi simbo li . Pri simbol u so na­vedene osnovne ka rakteristike vsakega sredstva: vrsta sredstva, ime, frekvenca, identifikacija (s črkami in Morseovimi znaki). Med radionavigacijskimi sredstvi so vrisa ni odseki zračnih poti z osnovno širino 10 navtičnih milj ali več, odvisno od razda lj e med sredstvi . Vse zračne poti so v spodnjem sloju zračnega prostora, imajo svojo oznako in najmanjšo VFR višino vsakega odseka.

t:etL.4 l3

Največja novost te izdaje so vrednosti največjih nadmorskih višin. Te vrednosti so prikazane v okviru prostora na vsakih 30 minut geografske širine in dolžine in predstavljajo:

a - največjo nadmorsko višino terena povečano za 100 m,

b - najvišjo oviro, če je njena nadmor­ska višina večja od »a« .

Največjo nadmorsko višino dobimo, če vrednost dobljeno pod »a« ali »b« po­večamo za 50 m varnega nadleta in zaokrožimo na naslednjih višjih 30 m. Te višine so izračunane za celo Jugoslavijo in prikaza ne v sredini površine s številka­mi v rastu . To praktično pomeni naj­manjšo varno višino za letenje v tem prostoru .

Na hrbtni strani karte so vsi potrebni podatki za njeno uporabo. Karto la hko naročite pri Zvezni upravi za kontro lo letenja, Oddelek za postopke in letalska obvestila (Odelj enje za postupke i vazduhoplovna obaveštava nja), Bran­kova 25, 11000 Beograd. Cena vsake sek­cije je 600 din in se pla ča po prejemu računa.

A. PAVLOVIC, dipl. ing. , načelnik oddelka

(prevod iz srbo hr. M. M.)

Ma'!Jše število potnikov letalske druzbe JAL

Direktor japonske letalske družbe JAL Akio Nakamura je sporoči l , da se je po ne­sreč i boeinga japonske družbe v avgustu , ko je izgubi lo žviljenje 520 ljUdi, zmanjšalo števil o potnikov. Po nj egovi izjavi priča­kujejo, da bo dohodek na koncu tekočega poslovnega leta , 31. marca leta 1986, znaša l 38 milijonov dolarjev, kar je za dobro tret­jino manj kot leto poprej. Kot poroča Reuter, je Naka mura deja l, da se je število potnikov na domačih proga h v septembru zmanjšalo za 27, v o ktobru pa za 33 potnikov.

Spor zaradi letala OMAR BONGO , devet inštirideset letni

gabonski predsednik. ima hude težavesšv i­carskimi oblastmi. Ko je posla l svoje slu žbeno leta lo na popravilo v ZUrich. so kantonske oblasti vozilo zapleni le na zahtevo neke amer iške tvrdke. ki trdi. da ji bongo dolguje precejšno vsoto denarja. To­da odvet nik gabonskega predsednika je dosegel, da so leta lo vrni li. sod i šče je na­mreč spreje lo nj egovo razlago. da letalo ni zasebna lastn ina Omarja Bonga. ampak da pripada državi. Spor seje do tak rat že tako zaostril. da švicars ka letala sploh niso več pri staja la na gabonsk ih l e tali šč ih. ker so se bali . da jih bodo tamkajšnje oblasti za plenil e.

Britanski vesoljski center

Velika Britanija je ustanovila državni ve­soljski center, da bi se na tem področju uvr­stila med vodilne dr­žave na svetu. Mi­nister za industrijo in informacijsko tehno­logijo Geoffrey Pattie je ob tej priložnosti poudaril, da je naj­pomembnejša naloga nove organizacije iz­delala dolgoročne ve­soljske strategije. Pr­vi generalni direktor je Roy Gibson.

Dejavnost v zvezi z izpopolnjevanjem ve­soljske tehnologije v tej državi je Dpreveč razdrobljena, projek­te pa izvajajo počasi, ker po njegovih bese­dah ni mogoče vedeti, ali se bodo vključili v kako širšo strategijo ali ne . V Veliki Brita­niji epoudarjajo, da novo vesoljsko sre­dišče v sedanji fazi ne bo sodelovalo v ame­riškem projektu »voj­na zvezd«. (Po DELU)

IZPOSOJEN INTERVJU: PREDSEDNIK FAI V AEROSVETU

Kdaj med olimpijske discipline? Cenek Kepak, predsednik

mMnarodne letalske federa­cije navaja načrte in vpraianja, o katerih bodo razpravljali na konferenci FAI v New Delhiju. Sarajevo bo 1987 organizator .,Paraskicc pokala.

Cenek Kepak iz ČSSR, motorni pilot in nekdanjijadralecje predsednik FAI­mednarodne letalske federacije, v kateri se združuje 72, držav članic in še več na­cionalnih letalskih padalskih, modelar­skih in drugih združenj. Neposreden :.: zelo prijazen Cenek Kepak se je v času svoje kratke prisotnosti na svetovnem prvenstvu v relativu na Malem Lošinju odzval prošnji, naj bi za bralce »Aerosve­ta« spregovoril o glavnih smereh de­javnosti FAI. Tri ure si je vzd časa za pogovor.

o F Al je organizac~ia zelo različnih nacionalnih združenj. Kako uspeva te koor­dinirati njihovo delo in predlagate smer­nice za razvoj letalstva?

- Za F Al so vse organizacije in zd­ruženja , čeprav med seboj zelo različne , enake in jih imenujemo nacionalni aro-

klubi, neglede na njihovo dejansko ime v posamezni državi. Ne vpletamo st: v na­čela njihove organizacije in smeri razv­oja. V FAI proučujemo pravila športnih disciplin, njihov napredek in globalne probleme letalskega športa. Razen tega stimuliramo razvoj letalstva z občasnimi nagradami in priznanji uspešnim preds­tavnikom v vseh letalskih dejavnostih . Te nagrade uživajo velik ugled v le­talskem svetu. Priznanje je na primer prejel tudi konstruktor uspelega akro­batskega letala •• ZLIN«, ki ga tudi pri vas dobro poznate, to je ing. Jan Mikula.

O Slišati je, da bi se utegnilo športno le­talstvo pojaviti na letnih olimpijskih igrah?

- Pogovarjamo se z mednarodnim olimpijskim komitejem, da bi padalstvo in zmajarstvo postali olimpijski discipli­ni . Olimpijski komite je zelo zainteresi­ran, da bi njegovo delo zajelo tudi FAI , ker smo pač zelo močna športna orga­nizacija. Dvakrat sem se doslej že srečal s predsednikom MOK in sva na široko govorila o tej problematiki.

Sicer so že bile dane pobude, da bi tudi letalstvo uvrstili v spored letnih olimpij­skih iger. V letu 1936 so predstavniki FAI že, kot opazovalci sodelovali na olimpiadi . Na olimpijske igre l. 1940 naj

OLIMPIJSKE DISCIPLINE

Preizkus manevrirne rakete toma hawk ni uspel

Prvi preizkus ame­riške mornariške ma­nevrirne rakete toma­hawk ob atlantski obali je propadel. Ra­keta je kljub stroge­mu nadzorstvu in sp­remstvu treh vojaških letal krenila v na­pačno smer, zaradi česa r so se odločili, da jo bodo usmerili navzdol. Pentagon je sporočil, da se je to zgodilo približno štiri kilometre jugovzho­dno od Freeporta na Floridi. Raketaje tre­ščila na redko na­seljeno območje, je sporočil direktor za javne zadeve ameriš­kega programa ma­nevrih raket Bob Ho­Issaple, in na srečo ni nikogar ranila , pa tu­di materialne škode ni povzročila . Pove­dal je še , da ni imela bojne glave in da je letela s hitrostjo 800 kilometrov na uro. To je bil prvi poskus z manevrirno raketo to­mahawk na vzhodni ameriški obali. Pred tem so v zadnjih 18 mesecih na zahodni obali izvedli 24 uspe­šnih poskusov. Neu­bogljivo raketo so prepeljali v letalsko oporišče Eglin na Flo­ridi , kjer jo bodo na­tanko pregledali .

(AP)

Novo letališče Japonci so se odl­

očili za gradnjo nove­ga letališča , dvakrat večjega od tokijske Narite, ki še vedno ni dokončana. Cena no­vega letališča bo 5 mi­lijard dolarjev a( 1500 milijard dinarjev) .

bi bilo letalstvo že uvrščeno med redne olimpijske discipline. Po končani vojni te pobude nihče ni obnovil, čeprav je F Al ostala članica MOK do 1. 1976. Takrat F Al članstva ni obnovila vendar sem prepričan, da se bo F Al vrnila v članstvo MOK.

V FAI bi zelo radi, da letalski šport pride v program olimpijskih iger, da bi že to mnogim letalskim nacionalnim orga­nizacijam zagotovilo več sredstev za svoje aktivnosti, ker imajo olimpijski športi v nekaterih državah posebno podporo.

O V novembru bo generalna skupščina F Al v Indiji. O čem boste na njej največ govorili?

- Predvsem sem prepričan, da bo vaše Sarajevo dobilo organizacijo pokala "Para-ski" vI. 1987. Glede globalne poli­tike FAI pa bomo govorili o stimulaciji razvoja letalstva v nerazvitih deželah, Afrike in Latinske Amerike. Tu imajo zlasti perspektive za razvoj padalstva in zmajarstva in verjamem, da bi bile tam vlade zainteresirane za množični razvoj teh športov že zaradi sorazmerno ma­njših Vlaganj . Seveda ne izvzemam modelarstva, ki je povsod osnova za začetek. Prav tako bom predlagal orga­nizaciji svetovnih mladinskih prvenstev, saj bi ta aktivnost nedvomno koristila razvoju letalskih športov med mladimi v svetu. Svetovnih prvenstev v letalskih športih organiziramo okrog 30, prav ta- , ko pa tudi številna kontinentaina. Pred­lagali bomo, naj bi povsod, kjer bodo bodoča takšna prvenstva, letalske športe tako organizacijsko kot tudi sicer vrednoti li visoko, kar bo prav gotovo še okrepilo zanimanje za letalske športe povsod v svetu.

o Bodočnost množičnega in cenenega letenjaje v ultralahkih letalih. Kaj mislite o tem?

- To je vsekakor točno. V zadnjih le­tih letalstvo naglo napreduje in ultra lahko letalstvo ima pri tem velik delež. Mislim, da je to , odličen šport za ljudi srednjih let. Danes je že marsikje uveden 36 urni delovni teden, kar mnogim omogoča dovolj prostega časa, da s svoji­mi letali čez konec tedn'!, poletijo v bližnjo, ali daljno okolico. Zal ponekod še ni urejena zakonodaja o gradnji in up­orabi teh ultralahkih letal. Na konferenci v Indiji bomo vsekakor predlagali ti­skanje priporočila, vsem nacionalnim or­ganizacijam v zvezi z ustrezno zakono­dajo , sicer pa smo letos uvedli tudi prvo svetovno prvenstvo v ultralahkem letal­stvu .

rcre'L415

o F Al ima tudi svojo komisijo za izob­raževanje. Nedavno je bil v njen program vključen tudi razpis za otroške risbe na temo letalstva "Selenitska paleta«, ki ga v Jugoslaviji izvajamo že devet let.

- Da, ta razpis je dobra stran za vzpodbujanje zanimanja otrok za le­talstvo, da tako že od mladih nog prido­bivajo letalsko znanje. To je tudi del pro­pagandne dejavnosti za letalske športe, čeprav menim, da je prav propaganda slaba stran F Al. V prihodnje bomo tudi propagandi morali posvetiti večjo po-

zornost. ARTUR DEM EK (po "Aerosvetu«)

Bo imela JRT svoj lastni satelit? Pričakovati je, da bodo leta 1990 na našo

državo žarčili difuzni sateliti z Vzhoda in Zahoda in edina možna obramba pred temi vplivi sta lastni satelit in seveda kakovostni program. Vendar pa je satelit tako drag (120 milijard dinarjev), da ga JRT ne bo mogla kupiti brez pomoči širše družbene skupnosti, so med drugim povedali na seji tiskovnega sveta pri predsedstvu RK SZDL. Jugoslavija je z mednarodno deli­tvijo dobila frekvence za osem televizijskih in 16 radijskih programov na satelitu. Seve­da pa je uvajanje vsakega posameznega televizijskega kanala odvisno od cene zanj, ki je visoka in tudi od programskih možnosti JRT. Tako naj bi se sprva osredotočili na en sam kanal. Možnost sprejemanja tega programa bo seveda tudi daleč izven meja Jugoslavije, s čimer bi omilili sedanjo pomanjkljivost, ko je naša propagandno informacijska dejavnost, na­menjena tujini, na zelo nizki stopnji.

Mars je poln vode Raziskovalci pri N ASA pravijo, da je na

Marsu stokrat več vode, kot so mislili doslej . Ta podatek morajo še preveriti, če pa se bo izkazalo, da je točen, bo pristanek človeka na tem planetu veliko lažji. Več let so proučevali podatke, ki so jih med od­pravo na Mars zbrale vesoljska sonda ma­riner 9 leta 1971 in vesoljski ladji brez (,;Ioveške posadke Hviking 1 in viking 21eta 1976. Fotografije kažejo, da obstajajo na Marsu večni led, osušene reke injezera. Prej so sodili, da je na Marsu toliko ledu, da bi, če bi se stopil, voda preplavila ves planet meter visoko, zdaj pa menijo, da bi bila viši­na vode deset do sto metrov. Poleg Zemlje je Mars edini planet sončnega sistema s ci­kličnimi spremembami vremena .

Domnevo bodo morda lahko dokazali med ameriško odpravo na Mars. ki jo na­črtujejo za leto 1991. Takrat naj bi izstrelili vesoljsko ladjo brez človeške posadke. ki bi eno marsovsko leto (dve zemeljski) krožila okoli Marsa in zbirala podatke o kemični sestavi površja in vremenskih sprememb.

:AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA EEY KAJ DELl

Lufthansa bo pred prazniki obnovila polete v Iran Zahodnon~mška le­

talska družba Luft­hansa namerava pred novoletnimi prazniki obnoviti polete v Iran. Letalsko progo v Te­heran je ukinila mar­ca letos, ko so se iransko-iraški spopa­di stopnjevali.

(AFP)

Jat bo poslej letel tudi v Kuala Lumpur

Naš letalski prev­oznik Jat je uradno odprl še eno novo prekooceansko zrač­no povezavo - med Jugoslavijo in Mal­ezijo. Do otvoritve te proge je prišlo po podpisu pmeddržav­nega sporazuma o zračnem prometu med državama. Jatovo le­talo DC-lO z 282 mse­deži bo letelo v Kuala Lumpur vsakonede­ljo ob 21. uri . Med potjo se bo ustavilo v Dubaiju, ob 17.15 (po lokalnem času) naslednjega dne pa bo pristalo Dv mal­ezijskem glavnem me­stu. Od tam bo po en­ournem postanku na­pravilo še 50-minutni skok v Singapur. Kot pravijo pri Jatu, so se za to progo odločili zaradi vrste vzrokov: dosedanja dva teden­ska poleta v A vstra­lijo že zdavnaj ne zad­oščata več za Jatovo »okrivanje« Daljnega vzhoda. Novo progo v Kuala Lumpur je vzahtevalo tudi čeda­lje bolj naraščajoče gospodarsko sodelo­vanje Jugoslavije z Malezijo in z drugimi državami v njeni so­seski. (PO Delu)

Presežen načrt - težave v 1 986 Ko smo letos spomladi na seminarju v

Portorožu usklajevali strokovni prog­ram ZLOS za leto 1985, smo bili precej črnogledi. Zavedali smo se objektivnih težav, s katerimi se bomo srečevali tekom celega leta. To so stapilizacijski ukrepi, ki imajo posledice tudi v letalskem špor­tu, ki zahteva visok standard ali pa ve­liko materialno pomoč družbe. Pri nas pa ni ne enega ne drugega.

Sedaj ko analiziramo uresničitev spre­jetega programa za leto 1985, ugota­Vljamo, da smo sprejeti program celo presegli.

Oglejmo si rezultate: Panoga

(plan - izpolnitev) jadralni šport

13.585 ur letenja preleti

157.000 km motorni šport

8.155 ur letenja padalski šport

14.427 ur letenja

165.374 km

9.028 ur letenja

5.350 skokov 5.920 skokov O kvaliteti ne bi govoril, ker ta zahteva

posebno analizo, ki jo pripraVljamo za predsedstvo in letno poročilo.

Pripravljamo strokovne programe za leto 1986, ki jih bomo usklajevali na se­minarju. Opozoriti vas moramo na težave, ki so že tn bodo še nastopile pri uvozu goriva. Ze zdaj moramo sami zagotavljati devize. V letu 1986 bomo potrebovali 100.000 dolarjev za uvoz 200 ton goriva. Trenutno še ni znano, kje in kako priti do deviz. Tudi ostale cene us­lug tako hitro rastejo, da bomo morali biti res dobri gospodarji če želimo našo aktivnost zadržati na letošnji ravni. Vsak center bo potreboval za izpolnitev svoje­ga programa od 10 do 30,000.000 din. Zagotoviti ta sredstva ni enostavno glede na družbeno pomoč, ki že vsa leta preds­tavlja od celote le 30%.

Tudi na ravni federacije ali konkretno na LZJ zadeve niso v redu. Vse preveč se ukvarjajo sami s seboj (radna zajednica) in vse premalo s politiko razvoja de­javnosti ter reševanjem ključnih pr,)ble­mov celotne LZJ . To pa ima negativne posledice na status te organizacije v dru­žbi. V ilustracijo navajam samo en primer:

Mednarodni program je po družbe­nem dogovoru stvar federacije . Ko pa smo reševali odhod reprezentance LZJ na svetovno jadralno prvenstvo v Italijo, je morala ZLOS sama reševati te probleme in tudi zagotoviti vsa potrebna

dinarska in devizna sredstva. Za pot v Avstralijo je enako.

Tudi s planom za leto 1986 kasnijo. Do danes ni ničesar narejenega na srednjero­čnem planu LZJ. Prav tako še ni osnutka družbenega dogovora za krepitev mate­rialne baze LZJ. Potem se res ne smemo čuditi, da LZJ nima prave veljave pri zveznih organih. Kljub pismeni sugestiji ZLOS, naj LZJ izdela analizo mate­rialnega stanja LZJ glede na družbeno pomoč posamezni letalski šoli po repu­blikah in pokrajinah, do danes ni ničesar narejenega. Brez takšne analize pa ni mogoče seznaniti zvezne organe s stanjem v LZJ in zahtevati konkretne rešitve za obstoj in razvoj te družbeno pomembne dejavnosti .

Iz sveta vesoljcev

MIRKO BITENC sekretar PS ZLO S

Podsekretar indijske komisije za vesolj­ske raziskave KapiJa je sporočil, da so izb­rali vesoljce, od katerih bo eden prihodnje leto sodeloval v misiji ameriškega raketo­piana . Gre za MAGAPARIJA ČIDAM­BARABATA in VIKRAMA SARABIJA, ki se že nekaj časa urita v indijskem mestu Bangaloru. Nato bosta še štiri mesece treni­rala z ameriškimi vesoljci, naposled pa bo eden izmed njiju aprila ali junija poletel v vesolje. (Prvi indijski vesoljec Rakeš Sarma je bil v vesolju pred letom dni s sovjetsko posadko.)

Pred dnevi objavljena novica, da bo triintrideseletna znanstvenica SEDAR­MONO prva Indonezijka v vesolju (po podobnem postopku kot indijski kolegi), ni čisto popolna, z njo bo odletela v vesolje tu-

. di orjaška žaba s Sumatre. Te žabe dosežejo v dolžino do 75 centimetrov, ljUbitelji ekso­tične kuhinje pa jih imajo za pravcato spe­cialiteto. Vendar v vesolje ne bo poletela zato, da bijo vesoljci pojedli, marveč zaradi drugačnih poskusov. Zelenega vesoljca še niso izbrali in se tako ne ve, ali bo sa mica ali samec.

Indija je zanikala vest o vodikovi bombi

Indija je zan ikala vest, ki jo je objavil ameriški list Washington Post. Kot poroča Reuter, je predstavnik indijskega zunanje­ga ministrstva izjav il, daje Indija že večkrat potrdila, da nima nikakršnega programa za izdelavo jedrskega orožja. Ameriški list, ki se sklicuje na centralno obveščevalno agen­cijo (CIA), pa je objavil vest, da so v in­dijskem centru za raziskovanje jed rske energije pri Bombaju izdelali vodikovo bombo.

KRILA NA KRILIH

S sporazumom do protitoenih raket

Z organil!:iranjem protitočne obrambe še na Primorskem, bolho v Sloveniji po­trebovali dodatne ko­lič ine raket, ki jih pr­oizvaja delovna orga­nizacija .. 19. decem­brar« Titograd. Zato so podpisali samou­pravni sporazum o združevanju dela in sredstev med to titog­rajsko delovno orga­nizacijo in sozdom ABe Pomurka o pr­oizvodnji amonijeve­ga perklorata, ki ga sicer uvažamo, je pa sestavni del raketne­ga goriva. Predračun­ska vrednost naložbe je 250 milij o nov di­narjev, pri čemer bo 100 milijo nov dinar­jev slovenskih sred­stev, ki jih zagota­vljamo v sk lad za ne­razv ite. Ob večji ' pro­izvodnji raketnega go­riva , bo že naslednje leto mogoče Sloveniji zagotovit i 8.050, ob koncu desetletja pa 9.200 rotitočnih ra­ket. Z vlaganjem v pr­oizvodnjo amonijeve­ga in kalij evega per­klorata bo pmogoče v prihodnje razvijati tu­di 'love vrste protito­čnih raket.

(PO Delu)

Japonsko­kitajsko letalo

Japonska in Kitaj­ska nameravata sku­paj razvijati in tudi izdelovati potniška le­tala. Kot so sporoči li , bodo že leta 1990 začeli izdelovati leta­la os 60 do 70 sedeži. Na leto naj bi naredili 600 teh leta l, od tega jih bo kar polovica namenjena kitajske­mu trgu,. preostale pa bodo prodali pred­vsem v jugovzhodne azijske adržave.

Pilotka Jasmina Jovanovic

Konjiček in poklic

Jasmina J ova no vic je na prvi pogled navadno dek le dolgih svetlih las , športno ob l ečena s skrbmi mlad ih: učenje, lju­bezen, moda, šport.

Hkrati je nenavadna, nj ene oči so pogosto usm erje ne v modre višine, nj eni ideali, že lj e in bodoči poklic pa so po­vczan i z letals tvo m. Njena n ajvečja lju­bezen je - Ietenjc.

Beograjsko športno l et ališče Lisičji ja­rak pred nekaj leti. Ko t po navadi - vsi hitijo. Iz ha nga rja vlečejo mo torn a in jadra lna letala . Mal o vstran, na travi , pripravljajo pada la. Večkrat je vse to p07.0rno opazovala . Vsi oko li nje so že le­li leteti in skakat i. Njeni starši tudi . Pogosto je majhna Jasmina sedela za ko­mandamijadralncga leta la in si domišlja­la, da tudi sa ma leti .

Jadralna letala so njcn pil o tski začetek. Navadila pot vsakega športnega pilota . S šes tnajstimi leti je končala osnovno šolanje v Trstcniku. Zaljubila se je v jadralno letenj e. Bila je vz t rajna -ed in a iz svoje sk upine je ostala zves ta le tenju . Na v praša nje , zakaj jadralno letenje, je bil odgovor vedno - imam ra­da viš in e, č utim se svobodno, kot ptič v prostem letenju.

Vsako leto je Jasmina del letnih poči­tnic porabila zajadralno letenje. Udeleži­la se je teh tek movanj jadralni h pilotov in si pridobila srebrni C ter preletela triko­tnik 300 km, s čimer je pridobila en pogoj za zla ti in dijamantni C. Več kot 200 ur letenje ima, na sedmi h tipih jadralnih le­tal, kot je zapisano v nj en i letalski knjiži­ci. Lanije opravi la izpi t za učitelja letenja in letos bo uč il a prvo sk upin o učencev .

Z dovoljenjem pilota motornega leta la je premišljala Jasmina, so možnosti , da bi se poklicno ukvarjala z letenjem večje. Zaradi tega je leta 1981 v Lisičjem jarku končala osnovno šolanje na motornih le­talih in še isto leto pridobila dovoljenje šport nega pilota . Po končani srednji šoli, z letalsko usmeritvijo, je študij nada lje­vala na Višji letalsk i šoli v Beogradu , kot izreden študent pač zato, ker je dekle.

Obveznosti je pravočasno izpolnila in si pridobila vse pogoje za dovoljenj e po­klicnega pilota. To navidez nebogljeno dekle, je doslej naletelo okoli 250 ur na različnih tipih 'Ietal, q,d UTVA 75 , CES­SNA 150, PIPER , ClROKI in druga, letela le že na 20 l etali šči h naše domo ­vine . Zeli si tudi akrobatskega letenja, vendar je za to potrebno šc več letals kih izkušenj . Po odločitvi LZJ, da bodo for­mirali žensko akrobatsko tekmovalno sku pino, se jc takoj prijavila na t ečaj ak robatskega letenja. Z uspehom ga j e konča l a v Portorožu leta 1910.

Letela je na Zlinu 526 in je edina žen­ska v Jugos lav iji ki si je pridobila dovoljenje za akrobacije.

Jasm in a jc vse kakor čudovito dek le. J e vsestranski letal ec, pro metni inženir - pilot, le ta lski akrobat. Ima 22 let in žel i svojo ljubezen d o letenja , entuzi­jazem, izku šnj e in znanje pokazati tudi , kot poklicni pilot, pod pogoje m, če ji bo to omogočeno.

BISERKA ISAKOVIC (Po KRILIH ARMIJE)

Avstrijci nasprotujejo nakupu lovcev-prestreznikov

Novembra seje po vsej Avstriji začela ak­cija zbiranja podpisov za uvedbo referen­duma zoper nakup lovcev-prestreznikov za avstrijsko a rmado . Če bodo uspeli zbrati vsaj 100.000 podpisov, bo moral parlament razpisati referendum, ljudsko glasovanje. Gre za 24 lovcev švedske proizvodnje tipa saab-draken, za katere so že podpisali pogodbo za 3 in pol milijarde šilingov, in ki jih naj bi Švedi posredovali avstrijski vojski v januarju 1987. leta.

(PO Delu)

"~'L,4 18

Nove obleke pri Jatu

Vodstvo največje­ga jugoslovanskega le­talskega prevoznika Jata bo te dni z glaso­vanjem izbralo uni­formo, ki jo bodo od aprila naprej nosile njihove stevardese. Med vsemi predlaga­nimi modeli ima, kot pravijo, največ mož­nosti prikupna kra­ljevsko modra obleka s klobučkom, delo Taratexa iz Bajine Bašte, ki ju nosi ste­vardesa Lidija Mar­dešic iz Zagreba .

(PO DELU)

Stavke pilotov Piloti grške letal­

ske družbe Olympic Airways so 18. de­cembra začeli gla­dovno stavko, da bi dobili boljšo zdrav­stveno zaščito in višj e pokojnine. Piloti so objavili, da bodo lete­li brez hrane in span­ca. Španski kontrolo­rji poletov pa so po tridnevni stavki spor­oč ili, da bodo janua­rja 1986 znova pričeli prot estno akcijo, rče vlada ne bo sprejela njihovih zahtev za povečanje plač in zma­njšanje delovnega časa.

PADALSTVO

Kaj tare slovenske padalce Delo padalske dejavnosti v letu 1985 je

potekalo v okviru načrtovanih prog­ramov AK: Ptuj , M. Sobota , Maribor , Lesce delno Portorož in Bovec.

Pogodbene naloge za KVL so v zadnjem obdobju vedno delno reali zirane, vendar so problemi kadrovanja in teoretične priprave mladincev za tovrstno šolanje ostali isti kakor pred leti. Vse bolj pereče postaja tudi vprašanje učiteljskega kadra za šolanje teh kadrov v internatu osnovnega šolanja. Planirano 10 mladin­cev, izšolano 17, v drugih republikah 50.

1. Rešitve iz trenutnega stanja ne bodo

takojšnje, vendar se m'orajo nekatere reševati takoj.

Pogodbeno šolanje mladincev letnikov: 1967, 1968 in 1969 bi moralo zajeti celo Slovenijo.

O ALC bi prevzel ob pomoči AK: Ljublj ana , Postojn,$! ali Ajdovščine šolanje

a) Gorenjske (S. Loka , Tržič, Kranj, Radovljica in Jesenice) v ALC Lesce

b) V Lj ubljani (Ljubljana , Vrhnika , Grosuplje, Domžale, Ka mnik, Litija Kočevje in Medvode)

c) V Postojni ali Ajdovščini (Tolmin, Idrija , N. Gorica, Ajdovščina, Sežana , Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Kozina, Koper, Piran in Portorož)

O LC Maribor bi prevzel ob pomoči AK Celje:

a) V Mariboru (Maribor, S. Bistrica, Lenart, Radlje, Dravograd , Prevalje in S. Gradec)

b) V Celju (Celje , Šemp.eter, Trbovlje, Mozirje, S. Konjice, Sentjur, Rog. Slatina, Ko zje in Titovo Velenje)

O AK Ptuj bi prevzel ob pomoči AK Novo mesto:

a) V Ptuju (Ptuj in Ormož) b) V Novem mestu (N . mesto, Sevnica,

Krško, Brežice , Trebnje, Metlika in Črnomelj)

O AK M. Sobota bi prevzela šolanje v M . Soboti (M. Sobota, G. Radgona, Ljutomer, Lendava in Mačkovci)

S tem šolanjem bi zadovoljili pogodbe­ne obveznosti , 30;-50 mladincev po pet skokov, hkrati bi za sebe, na podlagi selekcije, izbrali najboljše za nadalje­vanje šola nj a in tem omogočili večje štev il o skokov. Izbran i bi morali še isto leto opraviti izpit za dovoljenje padalca , učencev za daljše obdobje ne bi imeli.

Tečaji bi se organizirali v okviru semi­narjev, petek, sobota in nedelja, klubi bi mogli zagotoviti, prek razpisa , mladince, sredstva za učitelje in za izvajanje prvih skokov.

Internata osnovnega šolanja bi bila ločena: V ALC Lesce za Gorenjsko, Ljubljano in Primorsko , v Mariboru , Ptuju ali M. Soboti za ostale.

2. Problem že vrsto let je klubsko letalo

za metanje pada lcev. Letala Utva so začasna rešitev, ne pokrivajo vseh potreb v ZLOS. Letala AN-2, ki jih ima LZJ, morata pokrivati celotno področje Jugo­slavije in bo v bodoče za te letala vse teže, padalska dej av nost je v vsen republikah v porastu .

2.1. Potrebno je nabaviti klubsko letalo: C-I72 ali C-207.

3. učiteljsko-trenerskega kadra je v stag­

naciji , težava je šolanje učiteljev in da so v glavnem vsi aktivni učitelji, tudi aktivni športniki tekmova lci in so v jeku letalske sezon;: na tekmovanjih ali pripravah za tekmovanja. Vse to je vzrok, da konti­nuiranost šolanja mladih kadrov ni zadovoljiva.

3.1. Preko LZJ je potrebno nujno rešiti vprašanje šolanja novih učiteljev padal­stva. Strokovni seminarji morajo biti vsaj enkrat letno, kjer naj se obdela metodi ka osnovnega in nada ljeva lnega šolanja.

Z medsebojnim dogova rjanjem se moramo sporazumeti, da bi padalci iz letalskih šol, ki nim ajo strokovnega kad ra za to dejavnost , a izpolnjujejo pogoje za učitelje , odšli na izpopolnje­vanje v letalske šole, ki imajo vse pogoje in jim to lahko nUdijo.

4. Materi a lna baza oziroma stanje padal

v letalski h šolah ni za dovoljiva. O v letu 1986 se i z teče veljavnost za

uporabo vseh padal PD-07 namenjenih osnovnemu šolanju. Nadomestnih, upra­vljivih, padal PD-08 nimamo.

O padala za prehodno šolanj e T-4, PŠ-02 , PŠ-03 in PS-06 so na meji izteka veljavnosti dovoljenja za uporabo.

PADALSTVO

"::;,

Za padalce je še najlažje - skakati. .. (Foto: Jože Pojbič)

retJ.419

o vrhunska padala Kluz-I na ba­vljamo prepočasi . Na DPPv Sa rajevu so v glavnem že vsi tekmovali s Kluz-1. Jz Slovenije pa od treh ekip le samo ena in to so padala last LZJ namenjena reprezentanci.

4. 1. Nabaviti padala PD-08 za osnovno šolanje. ugotoviti v~lj a vnost prehodnih padal T-4. PS-02. PS-03 in PS-06. prav­očasno planirati in nabaviti nadomestna padala .

4.2. Nabaviti vrhunska pada la Kluz-I in Kluz-3

5. Letalske šole . ki se ukvarjajo s

padalsko dejavnostjo. Od II letalskih šol 1978, ki so se ukvarjale s padalstvom v 1985 je ostalo le 4, ostal~ šole so osta le brez padalske dejavnosti.

5. 1. Z osnovnim šo lanjem mladincev letnik 67,68 in 69 bi letalske šole , ki sedaj nimajo padalske dejavnosti . počasi prišle do kadrov in v nadaljnjih 3-5 letih do lastnih učiteljev padalstva. V tem času bi morali izpo lniti vse pogoje . dol oče ne z zakonom za padalsko dejavnost.

6. Število skokov stagnira. kljub hitremu

razvoju padalstva . Ptuj in Maribor ne moreta dosegati vrhunskih rezultatov pri istem poprečju skokov že 9 let. M. Sobota pa nazaduje. Zato tudi ne dosegamo načrtovanih rezultatov pri šolanju, tekmovanjih in osvajanju novih pada lskih dovoljenj.

6.1 . Potrebno je povečati število skokov veni letalski sezoni. Večje števil o skokov poleg kvalitete tudi zagotavlja večjo varnost skakanja.

7. Večji posluh v letalskih šo lah za

padalsko dejavnost in ne sa mo za motorno in ja dralno.

8. Ne strinjamo se s predstav lj a nj em

pa da lske problematike ZLOS. delegata ZLOS pri PS VSJ v Beogradu .

9. Z rešitvijo teh ključnih problemov

bomo za ustavi li zaton pada lske dejav no­sti v Sloveniji . a obe nem bo to služi lo za temelje nada ljnjega razvoja.

PADALSKA KOMISIJA PRI PS ZLOS

Se zadnja navodila pred vzletom (Foto: M. Moškon)

Znanstveniki so proti »vojni zvezd«

Najuglednejši zna­nstveniki in akademi­ki iz trinajstih držav, tudi iz ZDA gin Sov­jetske zveze naspro­tujejo Reaganovi za­misli o strateški ob­rambi (SOl), itak o imenovani »vojni zvezd«, je rečeno v iz­javi petdesetih udele­žencev 47. simpozija Pugwash, ki se je 9. decembra končal v Londonu. Zminstve­niki trdijo, da bo »vojna zvezd« sproži­la nezadržno tekmo­vanje v ofenzivnem in defenzivnem oboro­

ževanju, ogrozila se­danje sporazume o kontroli oboroževan­ja, povečala možnos­ti, da se vname jedr­ska vojna.

(Reuter)

NESREČE PRI UČENCIH

Kako privzgojiti disciplino? Analize vzrokov letalskih ne­

sreč pri nas in v svetu govorijo, da, če Je priAlo do nesreče po čl.ovekovl krivdi, jo največkrat zagreAljo piloti. V jugoslovan­skem letalstvu so posadke krive za 81 % letalskih nesreč. Pri pilotih-učenclh pa Je naj­pogostejAe vzrok za nesreče nedisciplina pri letenju. Kateri psiholoAki dejavniki navajajo mladega človeka, da ne spo­Atuje režima pri letenju, kot mu ga nalaga sprejeta naloga?

Raziskave kažejo, da je uspešen pilot odgovoren, discipliniran, dobro pri­lagojen in ni pretirano zainteresiran za osebno napredovanje. Prav tako analize ugotavljajo, da pilot, ki je bil uspešen med šolanjem, ostaja takšen tudi pozne­je. Zato problem nesreč pri mladih pilo­tih, zlasti nesreč zaradi nediscipline pri letenju, lahko gledamo tudi še z vidika karakteristike vedenja mladega človeka, njegove potrebe po iskanju svoje iden­titete, pri čemer so pri mladem človeku še posebej izražen'e želje po izkazovanju,

samodokazovanju, prestižu . Z leti in iz­kušnjami pa so te želje, bodisi izpolnjene, ali pa vsaj pod večjo razumsko kontrolo posameznika.

Glede na svoja leta, mladi piloti doži­vljajo največji odstotek nesreč, če pri tem izvzamem o nesreče zaradi profesionalne neizkušenosti, tedaj še vedno dobršen del nesreč odpade na nedisciplino pri lete­nju. Natančna analiza vzrokov nesreč pri mladih pilotih v letih od 1968 do . 1982 kaže, da je bilo za Il % vseh nesreč kriva nedisciplina pri letenju.

Številke so psihološke potrebe, ki so gibalo za določene oblike vedenja in lahko jih razvrstimo na različne načine . Razumevanje motiva za vedenje učenca­pilota je " veliki meri stvar poznavanja psihologije dobe dozorevanja človeka. Doba človekovega odraščanja, bolj kot katero življenjsko obdobje, je čas zamo­tane igre bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov. V tem obdobju se namreč hitro razvija zavest o lastnih sposobnostih in pristojnostih , pojavljajo pa se tudi nove socialne zahteve.

Učenec - pilot je med šolanjem v izb­rani skupini, kjer se pri letenju posamez-

VARNOST LETENJA '''~fL,4 21

-Med uQrabitelji dva Egipčana in en Grk

Med petimi ugra­bitelji egiptovskega potniškega letala sta bila dva Egipčana in en Grk. Letalo egip­tovske družbe so, kot je znano, ugrabili v soboto, 23 . nnovem­bra med Atenami in Kairom. Pristati je moralo na letališču pri La Valletti, v nedeljo zvečer pa so ga napadli egiptovski komandosi in obvla­dali ugrabitelje. Med akcijo je bilo ubitih 59 ljudi, pozneje je v bolnišnici umrl še en potnik , tako da je bilo skupno 60 mr­tvih. Preživel je samo en ugrabitelj , in sicer Tunizijec Omar Ma­rzuki . .Egipt je zahte­val njegovo izročitev, ki pa jo je malteška vlada zavrnila.

V Valletti so ko­nčali avtopsijo 59 žr­tev ugrabitve egip­tovskega letala. Kot poroča agencija AP, ki se sklicuje na vire blizu malteški vladi, je 44 ljudi umrlo v požaru ali zato, ker so se zastrupili z oglikovim monoksi­dom, sedem so jih ubili, osem pa jih je izgubilo življenje ob eksploziji bomb. Isti viri vedo povedati, da so egiptovski koma­ndosi , potem ko so vdrli v letalo, verjet­no streljali na vse st­rani in jim ni bilo mar, kje so potniki in kje ugrabitelji.

(Tanjug)

nika preizkušajo njegove kvalitete. Ka­rakteristična potreba tega življenjskega obdobja po uspehu, potrjevanju lastnih vrednosti, po samostojnosti, obvladova­nju in izkazovanju, so tedaj na preizku­šnji in prvi samostojni poleti so hkrati tu­di že majhen izziv za izpolnitev takih želja, oz. potreb in v obliki drznih in ne­varnih odločitev že pomenijo ogrožanje varnosti letenja. Lahko celo ugota­vljamo, da so pri pilotih navedene potrebe bolj izražene: kot pri ostalih ljudeh, zlasti še potreba po doseganju nečesa, kar ni dostopno vsakomur in to je videti tudi že iz odgovorov v anketi, zakaj se posamez­niki odločajo za letenje: »želim početi to, česar ne more vsakdo, želim gledati svet z višine, privabljajo me izzivi, avanture, letenje je razburljivo, privlačita me hitrost in nevarnost, itd .

Med šolanjem se pri nekaterih učencih pojavlja želja , da bi storili nekaj velikega, česar drugi učenci še niso. Takšno željo, oz. odločitev navadno spremlja večja ali manjša psihična napetost in čimvečja je ta napetost, večjaje tudi verjetnost, da bo učenec med poletom grešil in s tem ustva­ril položaj , za reševanje kakršnega učenec še ni usposobljen , ali vsaj ni dovolj pripravljen.

Najboljši način proučevanja vzrokov za letalske nesreče zaradi nediscipline pri ietenJu Je ' kiiniČno-analitični pristop, oz. temeljnO proucevanJe vsakega posa­mičnega primera posebej. S podrobnim pregledom podatkov iz pilotovega dosje-

ja, je lahko razbrati znacaJ napačne odl­očitve, kajti obstajajo tudi napake zaradi nepazljivosti, ki je lahko posledica površnosti, ker pilot meni, da je ob vseh navodilih, ki jih dobi od učitelja , njegov pilotski občutek zadosten.

Odgovori v anketi zakaj odločitev za letalstvo, kot: želja po izkazovanju , pri­vlačnost nevarnosti in podobni, nimajo nobenih koristi , če pri tem niso temeljito proučili osebnosti nediscipliniranega pi­lota, iz česar bi lahko poskrbeli tudi za preventivne ukrepe. Vsakega posamezni­ka bi zato morali temeljito proučiti . Prav tako je treba ne dovolj zanesljivim učencem dodati še dodatno, ali do pol­mino šolanje.

Zaključek bi torej bil ta , da je nedisci­plina pri letenju posledica notranjih po­bud posameznika , kar terja vsestransko analizo osebnosti učenca - pilota. Pomembna je torej že izbira kandidata v smislu ocene njegovega značaja, poleg seveda vseh splošnih in specifičnih sposobnosti, ki jih terja letalski poklic. Seveda izbira ni vsemogoča . ·Potrebno je zato temeljito in nenehno psihološko spremljanje učenca v času šolanja, hkrati pa je treba sproti odpravljati učenceve najbolj izrazite težnje, ki vodijo k nedis­ciplini pri letenju in ga pozitivno usme­rjati k premagovanju takih teženj .

Tudi osebnost učitelja letenja je zelo pomembna, ker se učenci radi istovetijo z njimi.

MARICA BERIC (Po Aerosvetu«)

't"""""""""""""""""""""""""'""""""""""""""""""""""""""'''''' ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ V okviru proslave dneva osvoboditve Pančeva, 5. oktobra, sta na letališču v ~ ~ Pančevu generalmajor Zdravko Lončar in tovariš Dušan Višnjič, član JS sku- ~ ~ pščine AP Vojvodine, vzidala temeljni kamen za novo tovarno letal .. Utvacc. ~ ~ Gradbena dela bosta izvajali podjetji .. Konstruktor iz Pančeva in .. Ratko Mitro- ~ ~ viccc iz Beograda, računajo pa, da bo izgradnja gotova do 29. novembra 1986. ~ ~ Z izgradnjo tega objekta bodo ustvarjeni pogoji za proizvodnjo in nadaljnji ~ ~ razvoj obstoječih programov .. Orlacc, .. Galeba-4cc, »Lastecc in drugih. Na ~ ~ slavnosti ob začetku del pri izgradnji tovarne je govoril polkovnik Milivoje ~ ~ Tešic, direktor DO Tovarne letal .. Utvacc. (Po KRILIH ARMIJE) ~ ~ ~

\.'-"""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""""'~

Nezadovoljni potnik z lažnim alarmom ustavil promet

Letalski promet na pariškem mednarod­nem letališču Orly so ustavili za 35 minut, ker je neki anonim­než, ogorčen zaradi stavke kontrolorjev poletov, obvest il leta­liško upravo, da je v kontrolnem stolpu podtaknjena bomba. Policija ni našla no­bene bombe in meni , di je šlo zgolj za šalo osebe, ki je trdila, da pripada t eroristični skupini » rdečih bri-

gad«. (UPI)

Ko so V septembru namestili v prostore novega hangarja mali simulator (veliki so tisti za DC 9 ali MD 82), smo kaj hitro spoz­nali, da smo pridobili nov učni pripomoček, s katerim bomo posodobili vzgojo naših pilo­tov, posebno v začetnih fazah šolanja.

A TC - 810, ameriškega proizvajalca A TC Division of Electronic Associates, Inc, je dvomotorni simulator za šolanje instrumentalnega letenja in izpopolnje­vanje operativnih postopkov ter simulira letalo z naslednjimi karakteristikami: maksimalna vzletna teža 3178 kilogramov teža praznega letala 1868 kilogramov ~oristni tovor 1310 kilogramov Stevilo potniških sedežev 6 - 10 plovidbena hitrost (75 ost. na 1000 ft)

196 KTS (363 km/h) motorji 2 x 350 HP (2 x 261 kW)

Po osnovnih karakteristikah je simu­lator podoben znanim tipom letal Cessna 421, Golden Eagle ali Piper Navajo Chieftain . ATC - 810 je statičen simu­lator, gibanje leta la nakazujejo le inst­rumenti . Napaja ga električna energija 220 V/50 HZ (priključen je enostavno z

vtičnico), maksimalna pulru~l1ja pa je 550 W (enako potrošnji šestih žarnic).

Sestavljajo ga tri glavne komponente: simulator, instruktorski panel za simuli­ranje okvar (Instructor Fault Panel) in ri­salo (Plotter).

Najvažnejša komponenta je sam simu­lator, ki je spravljen v veliki beli škatli brez sprednje vertikaIne stran ice. Znot­raj »škat le« je na levi sedež za pilota ter pomožni sedež. Vsi instrumenti, stikala in komande za upravljanje z motorji so nameščene tako kot je to pri večini letal tega razreda . Pri letenju je zelo stabi len, lahko upravljiv in pilot ima v volanu občutek kot pri pravem letalu .

V elektronskem delu simulatorja so za nas najzanimivejši štirje EPROM-i (Era­sable Programble Read Only Memory). Vsak ta » čip" spomina vsebuje vprogra­mirano geografsko območje po izbiri kupca v obsegu ISO-krat 150 navtičnih milj.

Mi smo pri izbiri centralnih točk teh geografskih območij izbrali letališča Lju­bljana, Sarajevo, London Heathrow in Stuttgart.

Na primer: v prvem programu (EP­ROM 1) je glavno oziroma centralno leta­lišče Ljubljana, ki je center kvadrata s st­ranicam i po 150 navtičnih milj. Vsa os ta-

ŠOLANJE PILOTOV

Predlogi za spremembe v konstrukciji letala boeing 747

Odbor ameriške vla­de, ki sk rbi za varnost prometa , je pripor­očil nekaj sprememb v ko nstrukciji letala boeing 747, da bi se izognili pomanjklji­vostim, zaradi kate­rih je po mnenju strokovnjakov strmo­glavilo letalo tega ti­pa japonske letalske družbe. V nesreči je umrlo 516 potnikov in članov posadke. New York Times piše, da je večina predlo­gov odbora v zvezi s konstrukcijo in pre­verjanj em pregrade med zadnjim delom trupa in repom letala. Strokovnjaki namreč menijo, da je nesrečo boeinga družbe JAL povzroči l zra k, ki je zaradi tega, ker se je ta pregrada zlomila, naglo prodrl iz repa v zad nji del letala.

(AP)

Osem dni pripora za osebo, ki je hotela v letalo z oražjem

Ciprsko sod i šče je za 26-letnega Samija Alija Marun a Nasra, ki je na liniji Zlirich­Aman posk uša l na le­ta lo družbe Swissair prinesti orožje, odre­dilo ose m dni pripo­ra. Policija verjame, da je Nasr , ki je imel pri sebi jordanski po­tni li st, Palestinec. V oseb ni prtljagi je imel v vinskih stek lenicah skr it e tri ročne bom­be, dve pištoli, en dušilec zvoka in pre­cej s treliva. Verjetno je šlo za posk us ugra­bitve.

(Reuter)

la letališča in radio-navigacijska sredstva, ki so v tem gografskem območj u , so prav tako Vključena v program (l eta li šče Ma­ribor, Zagreb, Pulj, Reka , Graz in Celovec) kakor tudi zem eljska navigacij­ska sredstva (VOR, NDB, ILS). Na isti način so organiziran i tudi ostali trije progra mi z drugimi centralnimi letališči.

Letališče, na katerega želimo leteti znotraj enega EPROM-a, določimo ta­ko, da na komunikacijski postaji izbere­mo frekvenco kontrolnega stolpa na tem letališču. Na instrumentalni plošči je tudi stikalo, s katerim enostavno postavimo simulator v območje odgovarjajočega EPROM-a.

T a ko organiziran spomin nam omog­oča, da brez kakršnihkoli sprememb up­orabljamo že publicirane karte (Jeppe­sen, ki jih uporablja mo pri vsakdanjem letenju), da vadimo obstoječe postopke na različnih l eta li šči h in da normalno le­timo med dvema a li več l etališči.

Instruktorski panel za simuliranje okvar (Instructor Fault Panel) je napra­va, s pomočjo katere inštruktor lahko si­mulira določene okvare oziroma nepre­dvidene situacije poleta . Piloti lahko va­dijo odgovarjajoče postopke v primeru odpoved i motorja v različnih fa za h pole­ta , v primeru okvare enega izmed avion­skih sistemov ali v primeru zaledenitve letala. Na tem panelu lahko postavimo tudi različne smeri in jakosti vetra .

Risalo (Plotler) zasleduje gibanje letala-sim ulatorja in daje kontinuirani grafični prikaz dejanske poti letala v ho­rizontalni ravnini. Glavna prednost risa­la je v zamenljivosti merila, ki se lahko po že lji programira (v razponu od 3 do 15 navtičnih milj na linčo), kar nam omog­oča uporablj ati katerokoli pristopno ali rut no karto, na kateri risa lo sledi letu ali postopku pril eta do določenega letališča .

Simulator je tu in poskušali bomo čim bolje izko ristiti vse prednosti . tega sodobnega učnega sredstva . Pri zdelavi programa za simulator smo poskušali upoštevati naše predpostavke o najust­reznejšem profilu letalca z ustreznim znanjem in pro fesion a lnim obnašanjem. V skladu s tem bomo že v času šolanja za pridobitev dovoljenja instrumentalnega letenja (1 FR) pos k ušali pri učencih razvi­jati tudi profesionalne navade, ki jih bod o potrebovali kasneje pri red nem letenju. Pri letenju na simulatorju bomo dosledno upošteva li naše standardne o perativne procedure ter tako učence že od samega začetk a vzgajali v duhu strokovnosti, profes iona lnos ti in varno­sti.

Poleg tega je treba simulator iZKoristiti tudi za trenažo vseh pilotov . Cena ure

"~'l423

letenja je zelo nizka, zato bi želeli, da bi bil krog uporabn ik ov čim širši. Eden izmed predlogov je, da bi vsak pilot, ta­krat ko mu dovoljuje čas, trenira l na si­mulatorju tisto, za ka r m eni , da je za nj najvažnejše ali najpomembnejše.

Prav zaradi tega pomeni »mali« simu­la tor velik korak v procesu nadaljnjih šolanj in stalne trenaže naših pilotov. Nedvo mno pomeni tudi pomemben prispevek h kakovosti našega letenja.

RANKO ILEJ (v ADR II )

Bomo le začeli gasiti? Pred dnevi je v Kanado odpotovala

jugoslovanska gospodarska delegacija. Ena izmed številnih , ki po vsem svetu prodaja in kupuje raznovrstno blago. Potova nje v Ka­nado pa ima še poseben prizvok: med dru­gim se bodo naši gospodarstvenik i onstran Atl antika pogovarjali tudi o nakupu letal canadier, svojevrstnih gasilskih strojev. Le­talaJ1aj bi Jugoslavija plača l a z izvozo m la­dij. Stiri canadierje smo kupili že pred leti in njih upravlj anje zau pali vojaškim pi lotom. Vsakič ko so prileteli nad z ognjem zaje to zemljišče, so bili uspešni. Toda za nak up nadomestnih delov in za na kup še nekaj le­tal niko li ni bilo dovolj denarja in predvsem pri od l očujočih ljudeh premalo posluha za vse prošnje in dokazovanja odgovornih lju­di za varstvo pred poža ri in njih za tiranj e.

Doživeti smo mo ra li letošnj o ognjeno ujmo, ~i je v Dalmaciji. na jadra nskih o to­kih , v C rni gor i in delu Hercegovin e terja la davek , ki ga dva č l oveška rodova ne bosta mog la nad oknaditi, da so se odgovorni zd­ramili. Gozd raste sam, ne da se ga pozida­ti , ko t se lahko zgradi na pogorišču nova hiša . Kot kaže, bo mo le kupili nova letala in dovolj nadomestnih delov za nje (zaradi nenehnih vzletov in pristankov canadierjev na vod i se material hitreje utruja. kot pa se utruja pri leta lih , ki pristajajo na gladki h betonskih steza h), da bodo naš i gozdovi bolj varni pred ognjenimi zublji.

Zganclllo se, vendar ved no - žal -prepozno.

MATI.IA DERMASTIA (v Delu)

NAŠA ZGODOVINA

Edinstvena in pogumna akcija »hrana z neba«

Posadke vojaških letal tipa herkules so opravile humano na­logo , katere cilj je bil rešiti milijone sestra­danih v Et iopiji. Več sto pilotov britanske­ga vojnega letalstva (RAF) in vojnega le­talstva ZRN, ki so se 13 mesecev bojevali za človeška življenja, ogrožena spričo ka­tastrofalne suše in lakote , se te dni vrača iz Adis Abebe v do­movino. V okviru svojega humanega po­slanstva so v Etiopijo prepeljali okoli 20.000 ton živeža. Njihova pogumna akcija »hra­na z neba« se bo zapi­sala v zgodovino kot prva tovrstna akcija na svetu. Pogumni piloti so se z velikimi letali spušča li na ko­maj 15 metrov nid zemljo, 'da bi odvrgli dragoceni tovor -živež za milijone sest­rada nih. Za takšno akcijo so se odločili, ker zaradi težav pri prevozu niso mogli pravočasno prepelja­ti hrane do ogrožene­ga prebivalstva.

(Tanjug)

Sliki v naslovu: Blen­heim v nizkem letu (po jugoslovanskem letalskem koledarju s konca 1940) in dip­lomirani pilot Karel Murko

Zapisati je potrebno, da je imelo v začetku sovražnosti leta 1941 bivše vojno letalstvo le 142 lovskih letal, 147 bomb­nikov in II izvidniških letal, ki so bila sposobna za borbo. Toda poudariti je treba, da so se letalci, zlasti podoficirji in oficirji nižjih ČInOV, z vso zagnzenostJo in neustrašno postavili v bran močnejše­mu in bolj izkušenemu napadalcu, ki je z vso surovost jo že v zori 6. aprila z veliki­mi letalskimi formacijami, brez vojne na­povedi bombardiral Beograd. Zato lahko upravičeno trdimo, da je bila vsa­ka akcija kateregakoli izmed naših le­talcev junaško dejanje. V akcijah, ki so trajale od 6. do 15. aprila 1941 , so opravi­li 1359 borbenih poletov, od tega 414 z bombniki, 945 pa z lovskimi letali. V tem obdobju so sovražni lovci in njihova pro­tiletalska obramba sestrelili 41 naših bombn:kov s 76 letalci, na zemlji pa so uničili še okoli 80 bombnikov. Tudi naše lovsko letalstvo je pretrpelo velike iz­gube, saj je bilo uničenih kar 52 letal, od tega jih je bilo v zraku sestreljenih 14, poškodovanih pa 38 letal. Številna letala pa so bila uničena še na letališčih. Uničil jih je sovražnik, ali pa so jih naše enote zažgale, da ne bi prišla v roke sovražniku. Tako je jugoslovansko letalstvo v usodni aprilski vojni izgubilo kar okoli 95% sv­ojih borbenih letal. Seveda so tudi Nemci nad Beogradom samo 6. in 7. aprila izgu­bili 40 letal, od tega jih je naše protile­talsko topništvo sestrelilo 26, naši piloti­lovci iz sestave 6. lovskega polka, katere­mu je bila zaupana letalska obramba glavnega mesta, pa 14 letal. V teh bojihje II naših pilotov-lovcev darovalo svoja živIle~la za obrambo domovine.

Teh nekaj podatkov dovolj nazorno kaže na izredne podvige svobodoljubnih in hrabrih pripadnikov nekdanjega le­talstva in vsako novo dognanje o njiho­vih borbenih dejanjih bogati knjigo zgodovine jugoslovanskega letalstva .

Pred časom sem ob prebiranju časopi­sa "Politika« po naključju naletel na za­nimiv feljton dopisnika Duš,!na Dimit­rijevica, ki je pod naslovom »Clovek koji je bombardovao rajh«, v nekaj nadalje­vanjih opisoval akcijo pilota Karla Mu­rka, pripadnika nekdanjega jugoslo­vanskega vojnega ' leuilstva v aprilskih dneh leta 1941. Precej »zromansirana« vsebina me je pritegnila, kajti čeprav že skoraj deset let preučujem zgodovino jugoslovanskega letalstva , za tovrstno akcijo nisem vedel. Zato sem sklenil obi­skati nekdanjega narednika 1. kI., pilota­bombarderja in upokojenega kapetana jurišnika 423 . jurišnega letalskega polka NOV J Karla Murka in se z njim podrobno pogovoriti o omenjeni akciji.

lCefL425

Le s težavo sem našel dom zdaj 72-letnega Karla Murka na periferiji Ma­ribora, v Teznem. Njegov oče je leta 1928 dogradil hišico, ki je takrat še z nekateri­mi drugimi stala na odprtem polju, danes pa se hiše stiskajo ob velikih objektih gi­ganta »Metalne«.

Na prostornem domačem dvorišču sem našel Karla Murka s košaro v rokah , namenil se je obirat slive. Prisrčno sva se pozdravila, saj se nisva videla že skoraj 40 let. Namuznil se je, ko sem mu pove­dal, da me je njegova pripoved o bojnem poletu nad Gradcem, kije bila objavJjena v »Politiki«, navdušila in, da sem ga v zvezi s tem tudi obiskal. Prav nič ni bil nejevoljen, čeprav sem ga zmotil v na­črtovanem delu. Pod senco drevesa je prinesel vrtno mizico in dva stola in takoj sva začela pogovor. Pojavila se je tudi njegova prijazna soproga Cilka, ki je bi­la, po vsem sodeč, za Karla vedno »sre­čna« zvezda. Zanesljivo tudi tisti dan , ko je Karel bombardiral Gradec, kajti naj­brž bi ga zasledujoča nemška lovca sestrelila, če ne bi nizko nadletel Cilkine hiše v Mariboru.

Ob čašici domačega borovničevca je stekel nevezan pogovor in nisem mogel zatajiti radovednosti, zakaj je bila šele se­daj , po 44 letih , opisana in objavljena njegova letalska akcija .

»Mislim, da si začel z najzanimivejšim vprašanjem, ki bi mi ga verjetno zastavili tudi drugi, potem ko je bil objavljen pod­listek v »Politiki«. Dolžan sem ti poveda­ti , da je o mojem tedanjem podvigu vedelo le nekaj najboljših tovarišev iz bivšega letalstva, ni jih pa več mnogo, ki sem jim pripovedoval svoje dogodivščine ob koncu druge svetovne vojne. Sicer pa so dogodki iz časa aprilske vojne 1941 v glavnem pozabljeni, ali pa so v spominu tedaj sodelujočih le še bledi . Nekaj akcij bivših pilotov-lovcev je sicer bilo opisa­nih, o akcijah bombarderjev pa nisem ničesar zasledil. Povod za objavo zapisa o opravlieni moji nalogj paje sprožitna­pis v avstrijskem časopisu »Siid-Ost Ta­gespost« , ki ga je njihov bralcc objavil ob 6. aprilu, dnevu, ko je leta 1941 mesto Gradec prvič bombardiralo jugoslo­vansko letalo. Pisec teh vrstic, Walter Fra­nz, je tako spomnil Gradčane, da se je t;. krat letalo tipa »Bristol Blenheim« , ki je nosilo oznake jugoslovanske države, pri­bližalo mestu, leteč za formacijo nemških letal YU-87, ki so se vračala z opraVljene­ga bombardiranja v Jugoslaviji pa zato mestna protiletalska obramba ni smela streljati nanj. To priložnost paje jugoslo­vanski pilot izkoristil in bombardiral žel­ezniško postajo in mesto. Ko so nemška letala drugo za drugim pristaj.ala na

KttL,4 26

Roparice varujejo letala

Pariški Le Monde piše, da so morali lani zaradi ptičjih jat odl­ožiti kar sedem pole­tov in to samo na le­tališču Charles de Ga­ulle. Če se ptica zaleti na primer v rotor, lahko pride do hude katastrofe. Medtem ko se ptiči še zmenili niso za umetne, da­ljinsko vodene ptice roparice , pa so se pra­vih dresiranih soko­lov zbali in zbežali -vsaj za kratek čas .

(DELO)

Italijanski satelit Leta 1989 bodo

Italijani izstrelili v or­bito satelit, s pomoč­jo katerega bodo lah­ko spremljali več de­set televizijskih pro­gramov, omogočal pa bo tudi veliko boljši sprejem.

Kupčija stoletja General Motors, iz­

delovalec razkošnih cadillacov, seje z Ali­talio in Lufthanso pogodil , da bosta s svojimi boeingi pet let prevažali karose­rije teh pavtomobilov iz Italij e v Detroit. Gre za prevoz karose­rij za najnovejši cadil­lacov model »allante«, dvosed kabriol et, ki bo konkuriral jaguar­jem in luksuznim me­rcedesom. Tako bo­do karoserije v Detr­oitu v 12 urah name­sto v 24 dneh, kolikor je trajal prevoz z ladjo. To je največja kupčija s prevozom tovora po zraku v zgodovini, vredna o­koli 100 milijonov dolarj ev. Boeingi o­menjenih družb bodo vsakič naložili po 56 karoserij .

bližnjem letališču Tallerhof, so šele spr­ožili znak za zračno nevarnost in vzleteli so tudi njihovi lovci. V mestuje zavladala panika, ker nihče ni pričakoval, da se bo slabo oboroženo jugoslovansko letalstvo pojavilo na nebu »Rajha«. Kajti tudi sam G6ring, poveljnik »Luftwaffe«, je zago­tavljal državljanom velikega »Rajha« ne­kaj dni pred tem, da je njihovo nebo za­varovano pred kakršnimkoli zrečnim na­padom s strani Jugoslovanov. Ze dan, ali dva za tem pa so časopisi obj~vili , da so njihovi lovci na južnem Stajerskem sestrelili letalo, ki se mu je posrečilo bombardirati Gradec.

Ta sestavek v omenjenem časopisu je prečital tudi neki Beograjčan, ki je bil te­daj navzoč v Gradcu. Prispevek ga je spodbudil, da je v »Politiki" v skrajšani obliki napisalotem, kar je prečital, hkra­ti pa zaprosil, naj se javijo v uredništvo tisti, ki bi lahko dali natančnejše podatke o tem dogodku. Res se je čez nekaj dni oglasil uredništvu moj prijatelj, ki je vedel za ta moj dogodek ter povedal, da živim v Mariboru . To pa je bil uvod vak­cijo novinarja Dušana Dimitrijevica, ki me je obiskal in sem mu pripovedovalo tem in še o drugih svojih doživetjih . Kot vidiš, so torej dali pobudo za tole pisanje v Avstriji , saj sam tega dogodka nisem nikoli populariziral v javnosti.«

Z zanimanjem sem poslušal živahno Murkovo pripovedovanje, še prej pa mi je pomolil izrezek- članka v "Politiki«, kot dokaz verodostojnosti dogodkov. Še na mise l mi ni prišlo , da bi podvomil v re­sničnost Karlovega opisa, toda avstrijska verzija mi je bila takoj sumljiva, saj je Karel Murko vendar še danes živ.

NAŠA ZGODOVINA

Verjetno je bilo potrebno, da se o dogod­ku napiše na tak način , da bi tako lahko opravičili neopazen dol et in nepričako­vano bombardiranje Gradca , hkrati pa pomirili prebivalce s tem , da so drznega napadalca sestrelili, kar naj bi se v prihodnje dogodilo tudi vsem ostalim jugoslovanskim letalcem. Ko sem Karla nato zaprosil , naj na kratko pove kaj o svojem življenju in pojasni, kaj ga je v bi­vši državi pripeljalo do letalskega pokli­ca , pri tem sem mu pokazal izvod iz uradne knjige osebnih podatkov pripad­nikov letalstva iz stare Jugoslavije (te knjige hranijo v letalskem muzeju), je očitno presenečen pričel:

»Rodil se nisem v Mariboru , kot imaš ti napisano , temveč v Bolzanu na južnem Tirolskem in sicer 18. Il. 1913, tu je moj oče služboval. Do spremembe rojstnega mesta je prišlo tedaj, ko sem se vpisal v podoficirsko šolo. Sploh ne bi bil sprejet v šolo, če ne bi spremenil rojstnega kraja, kajti moj rojstni kraj je bil tedaj na itali­janskem ozemlju, to pa ni bilo »dobro« . Ker pa sem največ živel v Mariboru, so vpisali kar to mesto za moj rojstni kraj . Meni je bilo vseeno, saj mi je bilo naj­važnejše, da sem bil sprejet v šolo. In ta­ko me spremlja vse življenje spremenjen podatek o mojem rojstnem kraju .

Komaj šest mesecev starega so me za­radi mamine bolezni poslali k babici , ki je živela v vasi Desternik, nedaleč od Ptu­ja. Tu sem odraščal, prilagajajoč se težkemu kmečkemu življenju. Pri štirih letih sem izgubil mater, oče pa se je oženil z Avstrijko iz Gradca, ki pa me sploh ni marala. Zato sem še naprej ostal v Destemiku, kj er sem pasel živino. In tu sem se z vso ljubeznijo oklenil babice.

DomaČija v Desterniku pri Ptuju (iz arhiva K. Murka)

NAŠA ZGODOVINA

Karel Murko: levo diplomirani letalski mehanik, desno letalski podnarednik

V pilotski šoli v Ljubljani (zgoraj in spodaj)

k:F:tL427

Prve razrede osnovne šole sem končal tu­kaj, ko pa sem se leta 1924 preselil k oče­tu v Maribor, sem pri vpisu v 4. razred ugotovil , da sem v vaški šoli pridobil izredno malo znanja . Mačeha je bila do mene vedno bolj odurna, vse slabša. V svoji zlobi se z menoj sploh ni hotela pogovarjati drugače kot v nemščini. Ta­ko sem se moral naučiti nemščine, ki pa mi je, na srečo, v naslednjih letih še kako koristila. Leta 1928 je oče, ki je bil strojevodja na železnici, dogradil tukaj v predmestju Maribora tole hišico, v katero smo se preselili iz Maribora skoraj po štiriletnem bivanju v železniškem vagonu. Oče, ki je želel, da bi čimprej prišel do kruha, me je vpisal v meščansko šolo, kjer sem opravil malo maturo. Leta 1931 sem se javil na razpis poveljstva vojnega letalstva v podoficirsko šolo, ~jer sem se posvetil mehanikarski stroki. Solo sem uspešno končal, saj sem vzljubil letalstvo in njegovo tehniko in leta 1936 sem dobil nazIv: letalski mehanik. To je bil v tistih časih pogoj, da si lahko pomi­slil na pil0tažo. Tako sem z željo, da bom 'postal pilot, še to leto odšel v pilotsko šolo v Mostar, odkoder se je kasneje preselila v Kraljevo. Tudi pilotsko šolo sem še v tem letu končal in ob koncu leta sem bil kot diplomirani pilot razporejen v četrti letalski polk v Zagrebu. Mnogo sem letal in se sistematično pripravljal in usposabljal na raznih zahtevnejših tipih letal za vojnega pilota. Postal sem tudi učitelj letenja in leta 1939 sem bil začasno premeščen v predvojaško pilotsko šolo na letališče v Poljepri Ljubljani, kjer sem ostal do sredine meseca marca 1941. Av­gusta 1940 sem postal vojni pilot, ker sem izpolnil sve pogoje za ta poklic. Tedaj pa se je izboljšal tudi moj gmotni položaj.

Rožljanje Hitlerjeve soldateske ob me­jah Jugoslavije je v tistih dneh prisililo tudi naše glavno vojaško poveljstvo na vojaške priprave, za vsak primer. Ponov­no sem se vrnil v svojo letalsko enoto v Zagreb, ki se je medtem preimenovala iz 4. bombnega polka v 8. bombarderski polk in se preselila na operativno leta­lišče Stara Topola blizu Banje Luke. Tu sem vnovič prevzel letalo »Bristol B1en­heim« , na katerem sta že bila odrejena dva člana posadke. Dnevi so se odmikali, sledili so marčevski dogodki in iznenadni napad nacističnega letalstva na Beograd 6. aprila 1941.«

- Moral sem ga prekiniti v živahnem, zaverovanem pripovedovanju z vpraša­njem, kako so kot letalci sprejeli piratski napad nemške »Luftwaffe« na glavno mesto .

Prihodnjič: NAPAD NA GRAZ

~AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl

Boeing in propelerji

Predsedstvo je proti ukinitvi KRIL Po poskusnih tes­

tih leta 1988 se bo ameriški Boeing odl­očil, ali bo ponovno

gradil letala na pro­pelerje. Če bo odl­očitev pozitivna, bo­do letala na propeler, izdelana po novi teh­nologiji ob pomoči elektronike, prvič po­letela 1992. leta.

v 8Z odstranili nekab" raket tipa 88-2

Sovjetska zveza je odstranila »dopolnil­no število« raket SS-20, ki so jih postavili v evropskem prosto­ru kot odgovor na na­mestitev ameriških iz­strelkov v Zahodni Evropi. Odstranili so tudi rampe za izstre­litev. O tem je genral­ni sekretar CK KP Sovjetske zveze Mi­hail Gorbačov obves­til predsednika fran­coskega parlamenta Louisa Mermaza. »Iz­polnili smo obljubo«, je dejal Gorbačov.

(Tanjug)

Že v novembrski številki našega časo­pisa smo vas obvestili o kritičnem gmotnem položaju Kril (glej 2. stran in uredniški komentar na 3. strani!), zato tega najbrž ni treba ponaVljati. Z resnostjo stanja je sekretar PS ZLOS Mirko Bitenc seznanil tudi uredniški odbor, ki je predlagal izdajateljskemu svetu Kril (predsedstvu PS ZLOS), naj naš časopis preneha izhajati, če mu navz­lic že nekajletnim obljubam slovenski le­talci in družba ne moremo zagotoviti obstoja. .

Vendar je predsedstvo 20. decembra 1985 tak predlog uredniškega odbora in delovne skupnosti odločno zavrnilo, češ, če gre tako zares, bomo pa že kaj storili, saj so Krila, kakršnakoli so že, vendarle naša revija, naš ponos in edino sredstvo za obveščevalno in strokovno delo v Sloveniji, oziroma celo Jugoslaviji.

Predsedstvo je najprej sprejelo predlog ocene o izpolnjevanju vsebinske zasnove v XV. letniku Kril in se seznanilo z vsemi težavami uredniške in izdajateljske poli­tike, ki . so posledica ljubiteljskega sodelovanja avtorjev in skromnih sred­stev, s katerimi jadra uprava revije med hudournimi oblaki našega gospodarske­ga vsakdana .

Uredniški odbor je po dvanajstletnih izkušnjah in temeljiti analizi možnosti, upoštevaje tudi zahteve naših bralcev iz ankete v jeseni 1981 (ugotovitve smo objavili v številkah november, december 81 in januar, februar , marec 82), prišt;1 do

Takle diagram nas lahko vsaj malo pomiri: letna naročnina za revijo nekako sledi inflacijo in rast povprečnih osebnih dohod­kov v Sloveniji - delež za revijo se celo rahlo zmanjšuje ...

spoznanja, da je najbo lj racionaina, oziroma minimalna raven za izdajanje glasila sedanja oblika (format B5), obseg 32 strani, 10 snopičev na leto , naklada vsaj 3000 izvodov in ofsetni tisk.

Vsakršno zniževanje teh parametrov pomeni še večje stroške na izvod. Izda­jateljski stroški se na primer pri zmanjša­nju snopičev za polovico zmanjšajo samo za tretjino. Previsoka naročnina (eko­nomska letna naročnina za leto 1986 bi znašala najmanj 2000 din!) bi še zmanjša­la število naročnikov, kar pomeni, da bi bil snopič še dražji , to pa bi spet dodatno zmanjšalo naklado in kmalu privedlo do ukinitve časopisa . Zmanjšanje števila snopičev pomeni tudi spremembo ured­niške politike, oziroma zasnove časopi­sa. Iz omenjene ankete pa lahko jasno razberemo, da hočejo naši bralci časopis, ki kolikor toliko sproti spremlja dogaja­nja v letalstvu, ne pa spominski almanah, ki bi zanesljivo s še večjo zamudo beležil žiVljenje ZLOS za zgodovino slovenske­ga letalstva ...

Edini rezervi sta še barvna naslovnica in kakovost papirja. Če se vrnemo spet na dvobarvne naslovnice in tiskamo list na najslabšem, še uporabnem papirju, bi se stroški zmanjšali za približno 8 odst. ali za okrog 400.000 dinarjev. Torej nas pri predvidenem primanjkljaju okrog 2 milijona din v letu 1986 tudi taka skromnost ne reši!

Zato je predsedstvo sk lenilo bolj odločno pomagati Krilom . Ker delegati niso bili pooblaščeni za sprejem vseh predlaganih reševalnih ukrepov za re­vijo, je predsedstvo sprejelo začasen sklep, ki naj bi ga klubi in druge članice ZLOS čimprej potrdili ali zavrnili (vsaj do 15 . januarja 1986), sicer ni mogoče začeti z iZhajanjem XV. letnika Kril.

Na izbiro so tri možnosti : 1. pomagati reviji z večjimi prizadevanji

vseh osnovn ih organizacij, 2. poiskati drugačne možn osti, ki najjih

osnovne organizacije takoj sporoče predsedstvu ZLOS in

3. ustaviti izdajanje Kril. Zakaj pravzaprav gre pri prvi možnos­

ti: letna naročnina za leto 1986 znaša 1500 din . To je seveda daleč pod ekonomsko ceno, še vedno pa preveč za najmlajše letalce - modelarje in vse druge mlade bralce, ki so denarno odvisni od staršev. Zato naj klubi vsaj socialno ogrožen im pomagajo tako, da jim naro­čnino plačajo v celoti ali vsaj delno. Brez naraščaja , ki mu tudi Krila pomag::ljo

širiti letalsko obzorje, bo namreč naša organizacija težko obstala, kaj šele napredovala!

Se vedno velja, naj bodo vsi člani Zveze letalskih organizacij naročeni na Krila. Ker poročajo naše članice, da v sv-

PREGLEDNICA CLA NSTVA V LETALSKI 11 ORGANIZACIJAH V SLOVEN IJI (po podatkih ol n .orga niz acij za letno poro~llo ZLOS U l leto 1984 -pre b ivalci ob~ ln po Itetju 1 981, vir Statistični let o pi . SRS 1985)

o. Rovne o r ga nizacije ZLOS

Jtevl10 članov

AK Ajdovičina AK Sela krajina AK 8re!lce AK Celje EHO Cel je

AK Cerknica AK IdrijM AK Kranj ARK Kra n j

ALe Lelice AK L1 ti ja AK Ljubljana

14 0 58

skupaj

36 10

skupaj

282 ARK V KOllaroy 40 D~I Ljubljana 38 DPL Delta 60 DPL ŠMa rna gora 24 Balonar.drultvo 21 Klub let.lcev 316 DAGL Bl o k e 43 ... KK ILJ .LjubIJ . 10

Le ~Iarlbor

DPL HB "PL Comet

skupaj 211

21 10

skup. j AK tlurslc.a Sobota A. Nova Go ri ca 67 KHT Šempeter 78

skupaj AK Novo mesto AK Postojna AK Ptuj OLC Portoro! AK Koper AK Sl.G r adec 92 "PL Ikar 15

skupaj AK S l ovenske Konjice AK T.Velenje 128 UH T. Velenje 35

skupaj AK Tolmin 17 D:'L P oso~je 36

skupaj AK Trebnje 29 MK Hi r na 25

skupaj AK Vrhni ka HK Damla l e on Kavka ARK Vega "PL Krila KM Loga te c "PL Lo t OPL P re pih

4ij osn . orj!,anizacij

87 35 23

1911 42 35

46 173

49

B34

242 12u

145 25U

3ij 383

37 3b

107 51

163

53

54 28 7u 46 ijU 27 10 25 22

3509

o b~in e ln Itevilo prebivalcev (vo · klepaju). na koncu rubrike promill % pr eb ivalstva, v~l.njenega v ZLOS

Ajd o v l~in. P2577) Metlika in Crn o lD e lj (25404) 8relic.e (25238) Celje Ce 1 je Coljo (63877) Ce rkni ca (14624) Idrija (17561) Kranj Kr anj Kranj (66879) Radovljica in Jesenice (63081) Litija (17517) Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana L jublja na Ljubljana Ljubljana Ljubljana L jubljana v 5 ljublj . o b~i nah (3 0521 1) tiar i bo r tiaribor Hari bor v 6 lUarib . ob~inah (185699) Hurska Sobota (64299) Nova Gorica Nova Gorica Nova Go r ica (5675H) Novo mesto ( 555H4) Postojna ( 19 892) Ptuj (67754) Piran (15235) Koper (41H43) Slovenj Gr adec Slovenj Gradec Slovenj Gradec ln Ravne Slov . Konjice (20551) Velenje Vele n je Velenje (38041) T olmin Tolmin To l min (21424) Trebnje Trebnje Trebnje (17288) Vrhnika (17543) Domiale (39576) Kam nik (26420) Sev n ica (19420) Krlko (27774) LOKa te c (8302) Škofja Lo ka (35267) Trli~ ( 14014)

v 43 ob~inah (1,433.747)

(45001 )

385 138

91

310 28 7 199

69 274 280

273

lJa 187

255 4 50 191 565 243

B6

238 248

4 28

247

312 16 0 177 174 4 12

97 12 0

71 157

245

Ker bodo Po p'r!ldl.QQu predse9stva skupščine.lL.OS v letu 1986 zbirale naročnino za vse svoje člane osnovne organizacije, obja- .. vljamo preglednico števila članov v letalskih organizacijah Slove­nije (po podatku iz Poročila o delu ZLOS v letu 1984), da boste lažje izračunali, kakšen je vaš delež naročnine. Ce imate več članov v isti družini, seveda ne bo vsak naročil svojega izvoda in vaša ob­veznost je nekaj manjša. Zato takoj sporočite, koliko članov šteje vaš klub, v reviji pa bomo te podatke o množ ičnosti v posameznih osnovnih ,organizacijah redno objavljali. O priljubljenosti orga­nizacije v nekem okolju govori tudi odstotek prebivalstva občine , ki je naročen na Krila.

ojih vrstah združujejo okrog 3370 članov, z naklado torej ne bi smelo biti težav. Vendar je število članov eno, drugo pa število naročnikov! Res je, da so nekje včlanjene tudi cele družine z dojenčki vred. Tam prav gotovo ne bi bilo smotrno, da bi bili naročeni na, re­cimo, šest izvodov Kril. Toda tudi up­oštevaje tak sestav, vsaj število 3000 ne bi smelo biti ogroženo. Pogoj je samo to, da klub plača naročnino za vse svoje člane, vodstvo kluba pa se mora seveda potru­dit~da bo to naročnino tudi zbralo in po­slalO naslove naročnikov upravi revije v Ljubljano ali pa dobilo po pošti cel paket in potem izvode delilo med bralce na krajevno najprimernejši način. _ Tako zbrana naročnina bi že pri 2500

članih pomenila dobršen del potrebnega . denarja 3,750.000 din. Ostaneta pa tudi še dve možnosti z oglasi: predsedstvo je sklenilo naj vsaka osnovna organizacija od zneskov, ki jih venem letu zbere za re­klamo, prispeva 10odst. v sklad za Krila. Po oceni bodo naše organizacije v letu 1986 zbrale s svojo dejavnostjo najmanj 5 milijonov reklamnega denarja, s tega na­slova torej za Krila 500.000 din.

Druga možnost je objavljanje oglasov, ki jih zbirajo naši klubi, v Krilih. V tem primeru bi s.i »zaslužek" rlelila klub in Krila . pol-pol. Cene oglasnega prostora so za celo štiribarvno stran 50.000 din, za črnobelo stran pa 25.000 din. Z malo dobre volje in truda lahko naši člani v prihodnjem letu pridobe najmanj 10 barvnih in 20 črnobelih oglasov, kar je spet 500.000 din za Krila in seveda 500.000 din za klube, ki bi oglase prido­bili. Oglas, za katerega oamo naročniku tudi odtis,je namreč dosti lažje dobiti kot če ni.nobeneu doka..zne2a izvoda. Če se bodo našteta prizadevanja ure­

sničila, bi se zbralo že skoraj dovolj dena­rja, za razliko pa je bilo tudi še nekaj ko­ristnih predlogov. Miran Ferlan se bo poskušal dogovoriti za povečanje pogod­benega odkupa izvodov revije za Inex Adrio, ki ima zdaj naročenih 200 izvodov za zatikanje na sedeže v svojih potniških letalih. 200 izvodov paje komaj dovolj za dve devet ki za en dan. Večino izvodov namreč potniki odnesejo s seboj že prvi dan .. .

Možnosti so seveda tudi pri drugih us­tanovah in organizacijah, kijim letalstvo pomeni kruh, pa naj bodo to potniška le­tališča, Geodetski zavod SRS, Republi­ški komite za promet in zveze, založbe, ki izdajajo letalske publikacije in še in še . Treba je nekaj več dobre volje in zavesti, da samo z besedami: »Krila ne smejo prenehati izhajati!«, ne bomo rešili na­šega časopisa .

MARJAN MOŠKON

AJ DELA ZVEZA EB KAJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELl

Heroin ni zdravilo

Septembra so na bangkoškem letališču aretirali avstralski me­dicinski sestri, ki sta hoteli pretihotapiti heroin v Sydney. Pre­den sta se vkrcali v le­talo, so našli pri njiju 1,6 kilograma najfi­nejšega heroina. Zdaj so ju obsodili na 25 let zapora.

Vojna letala ZDA že večkrat prestregla civilna v Jemenu

Kot piše kuvajtski list Al Vatan,je zuna­nji minister DLR Je mena . Abdulaziz al Dali obtožil letala ameriške vojne mor­narice, da vznemirja­jo južnojemenska ci­vilna letala, ki lete nad Rdečim morjem. Minister je opozoril, da so ameriška letala z kletalonosilk, zasid­ranih v bližini južno­jemenske obale, že večkrat prestregla je­menska civilna letala.

(QNA)

Sirija postavlja nove rakete

Izraelski obrambni minister Rabin je iz­razil veliko zaskrb­ljenost zaradi posta­vitve sirskih raket SA-2 v bližini liba­nonske meje. I zrael­ski obrambni minis­ter je opozoril, da to pomeni »eskalacijo šti­riletne raketne krize.« Sirija je zače l a na­meščati omenjene ra­kete zemlja-zrak, po­tem ko je Izrael 19 . novembra sestrelil dva sirska miga-23. To so v Izraelu objavi li šele teden po incidentu.

(AP)

Več strokovnih člankovl (Nadaljevanje z 2. strani)

naraščanju stroškov revijo še sposobni izdajati. O visoki ceni revije pa menim naslednje: komur je cena revija previso­ka, naj naredi primerjavo prvič, ko si bo naročil steklenico piva. Prav toliko na­mreč stane (zdaj) kot bo prihodnje leto stal en zvezek naše revije. Morda bo kdo ocenil, da je to za najmlajše člane preveč, ker morajo to pač plačati starši. Danes stane na primer celodnevna karta za vle­čnico na smučišču toliko kot predlagamo za celoletno naročnino naše revije. Kar pomislimo koliko stvari kupujemo za otroke, v želji, da bi se izobraževali, ali zabavali, ali kar koli že, pa le nekako iz­tis nemo tiste dinarje, ki jih težko za­služimo. Vprašaj mo pa se, če je vse to vedno tudi potrebno za razvoj in izob­razbo otroka. Prav gotovo hoče otrok, ki je vzljubil modelarstvo in poželjivo gle­da za vsakim letalom v zrak, kar največ vedeti tudi o letalstvu. Z našo revijo si ne­kaj tega zanesljivo pridobi. To pa je tudi naša želja. Zato je prav žalostno, da mo­ramo obravnavati celo predloge za uki­nitev revije, ker je zaradi premajhne na­klade in odpovedovanja naročnikov strošek tiska vse večji na enoto zvezka, sredstey za pokrivanje izgube pa ni lahko najti. Ce želimo revijo imeti in, če nam kaj pomeni, moramo vsi v ZLOS tudi zavestno poiskati več denarja, pa čeprav na račun drl,Jgih dejavnosti, in jih name­niti reviji . Ce mislimo drugače, bomo prav gotovo prisiljeni prenehati z izda­janjem revije. Veliko bi k temu pomagali z reklamnimi oglasi, v letošnjih številkah revije so oglasi praktično nični.

Teh nekaj misli sem napisal zato, ker se mnogi že utrujajo, ko vlečejo našo re­vijo preko težav, ki sem jih navedel. Me­nim pa da letalcev ni treba prepričevati, da revijo potrebujemo.

Kdor hoče imeti lep cvetlični vrt, ga mora vestno zalivati in z ljubeznijo negovati .

Ocena

LEON MESARIČ podpredsednik PS ZLOS

O URESNIČEVANJe VSEBINSKE ZASNOVE ,>KRIL« IN LETNEGA NAČRTA IZHAJANJA V XV. LETNIKU REVIJE

O položaju, vlogi in možnostih za iz­hajanje in vsebinsko oblikovanje revij e KRILA je izdajateljski svet lani o bjavil izčrpn ej šo analizo, katere ugotovitve se do danes niso bistveno spremenile,

čeprav se gmotni položaj našega časopisa vztrajno slabša. To pa seveda vpliva na skoraj vse dejavnike, ki pripomorejo h kakovosti in obsegu glasila, tudi na rednost izhajanja. Nobena amaterska re­vija pri nas ne izhaja redno.

Ko smo bili lani še edina "resna" letal­ska revija v Jugoslaviji, je letos spomladi začela izdajati svoje glasilo tudi Letalska zveza Vojvodine. Aerosvet je do zdaj izšel štirikrat, napovedujejo pa še en sno­pič . S sedanjim uredništvom smo že ob izidu prve številke navezali prijateljske stike in se dogovorili za izmenjavo prispevkov. Tak dogovor smo obnovili tudi z uredništvom Kril armije, Gla­snikom VL in PZO in Aviorevijo, čeprav zadnja od takrat ni več izšla.

KRILA so v XV. letniku dobro ure­sničevala svojo vsebinsko zasnovo. Gle­de na lani se je izboljšalo panožno pokri­vanje modelarstva, oziroma discipliGe FlA, poslabšalo pa se je padalstvo. Se vedno ni nobenih gradiv o balonarstvu, o maketarstvu pa smo objavili en sam povzetek.

Po področjih so bila z nekaj izjemami dovolj ažurno pokrivana tekmovanja , dejavnost slovenske Zveze, vojaško le­talstvo, računalništvo v letalstvu in lju­biteljska gradnja. Več je bilo poročil iz klubov, še vedno pa smo zelo slabo obveščeni o delu Letalske zveze Jugosla­vije in F Al, kjer razen povzetka iz Aerosveta (intervju s predsednikom LZJ) spet nimamo niti vrstice. Pogrešali smo še prispevke o varnosti letenja in sta­lišča drugih strokovnih komisij, od koder razen skopih zapisnikov s sej ni ni­ti glasu.

Glede na družbeno vlogo dejavnosti je struktura prispevkov podobna kot lani: premalo (nič!) je sodelovanja z gospo­darskim letalstvom in drugimi posebni­mi panogami (enota milice, geodetski zavod). Ni dovolj samo zapisati to potrebo v vsebinsko zasnovo, če potem nihče ni pripravljen sodelovati. O tem smo seveda govorili že lani in tudi prej­šnja leta, vendar vsaj na tem področju kaže, da brez poimenskih zadolžitev, včasih ' pa tudi gmotne spodbude, ne bo sadu.

Prvič lahko letos rečemo , da ni bilo težav s posnetki za naslovnice, ki so jih KRILA kolikor je bilo mogoče posveča la najmočnejšim in najzanimivejšim pano­gam. Prvič se je tudi zgodilo, da so KRI­LA prva v Jugoslaviji objavila fotogra­fijo novega letala domače proi zvodnje (partizan - lasta). Tudi kompozicijska in fo tografska kakovost slik je bil a bo lj ša, olajšava pa je še to, da je zdaj mogoče

ZVEZA EfJ KAJ DELA ZVEZA EfJ KAJ DELA EfJ KAJ

Nevaren pristanek francoskega letala v Rio de Janeiru

Boing 747, last dru­žbe Air France, je pristal 2. decembra na letališču Ganeao v Riu de Janeiru poleg pristajaine steze. po­tnike, ki so prileteli iz Pariza, je bilo treba spraviti iz letala po reševalnih toboganih.

(AFP)

Polet letalskih družb

Vse kaže, da sve­tovne letalske družbe po letih krize in stag­nacije spet dobivajo krila . Tako je lata , ki združuje 140 svetov­nih letalskih prevoz­nikov, napovedala, da bo šlo v desetih letih za nakup letal okoli 150 milijard dol arjev. Napovedi se že ure­s ničujejo . Lani so sa­mo ameriške letalske družbe kupil e 76 no­vih letal, sv prvem polletju letos pa že 53.

Brazilija bo izstrelila n~jvečjo raketo doslej

Brazilija bo izstre­lila svojo doslej naj­večjo raketo, imeno­vano sonda-4, je spo­roč il tehnični center za aeronavtičn e razi­ska ve. Raketa , težka 7,5 tone, bo merila gostot o elektronov v atmosferi in opraVlja­la poleg tega še vrsto drugih znanstveno raz­iskovalnih nalog. Ta raketa je pravza prav pred hod nica brazil­ske sonde za zb iranje podatkov, ki jo bodu izstrelili leta 1989. 1 zs trelišče bo koz­modrom Barreira do inrerno. (PL)

izdelovati potrebne filme za naslovnice iz popularnega leica formata (35 mm) .

Letni načrt obsega in števila snopičev so KRILA izpolnila tako le: izšlo bo lO snopičev (12 številk) revije na 320 st­raneh, kar je 100 od načrtovanega , in 3 številke Vestnika na 28 straneh, kar je 70 od načrtovanih 40 strani. Skupaj torej 448 strani od 460 predvidenih ali 97 od načrta. Če bo decembra izšla še ena šte­vilka Vestnika, bo načrt skoraj stood­stotno uresničen.

Finančno poročilo in poročilo o pogodbenem sodelovanju je pripravila delovna skupnost. Vendar lahko spet žalostno ugotovimo, da se število naro­čnikov ni povečalo in da je znesek iz zb­ranih reklam še vedno premajhen, oziro­ma daleč pod možnostmi naše organiza­cije.

IZDAJATELJSKI SVET »KRIL«

Delovni načrt revije Krila ZA LETO 1985 (XVI.letnik)

Vsebinske zasnove KRIL v letu 1986 ne bomo spreminjali . Obseg revije naj os­tane enak, torej 320 strani v 10 snopičih (dvojni številki junij-julij in avgust­september) in 40 strani Letalskega ves­tnika, ki izhaja po potrebi. Načrtujemo večjo naklado (5000 izvodov) snopiča avgust-september, ki bo posvečen stole­tnici rojstva E. Rusjan a in mitingu na Br­niku . Ce bomo nabrali dovolj denarja z reklamami , bomo lahko tudi povečali obseg te številke za 8 a li 16 strani -podobno kot ob mi tingu leta 1982. Seve­da morajo orga nizacijske in poslovne priprave za to številko steči takoj, da bi najpozneje februarja 86 pričeli zbirati gradivo in oglase.

Od 19 članov uredniškega odbora jjh je v letu 1985 sodelovalo v reviji 12. Ce meni izdajateljski svet, da sestava ured- . niškega odbora ni treba menjati, mora pač priporočiti nedejavnim članom večjo zavzetost.

Stroški za izdajanje revije so v letu 1985 namesto predvidenih 50 narasli za več kot 75 , namesto 2,600.000 bo revija stala skora i 3.000.000 din. Ker za leto

1986 predvidevamo 60% podražitev (okrog 5,000.000 din stroška za celo leto ali 167 din na izvod) bi upoštevaje lansko zaos­tajanje, morali povečati naročnino na 1500.- din za celo leto . Tako bi enojna številka revije v prodaji stala 150.- din , dvojna 200.- din, naročniki pa bi snopiče dobivali po enotni ceni 150.- din. Od na­ročnikov bi se tako zbralo okrog 3,750.000 din, razliko 1,250.000 pa bi morala pokriti reklama in pogodbeno sodelovanje. Cena oglasov naj bo izraču­nana iz osnov: barvna stran 50.000.- din in črnobela stran 25.000.- din.

Honorar za naročene prispevke (por­očila s tekmovanj in drugih letalskih prireditev, dogovorjeni strokovni pri­spevki ipd .) znaša 800.- din za tipkano st­ran . Nagrada za barvno naslovnico znaša 4000 din, za objavljeno črnobelo fotografijo na notranjih straneh pa mate­rialno nadomestilo 300 do 500 din (5 din za kvadr.centimeter objavljene pov­ršine). Honorar gI. in odgovornega ured­nika znaša 25.000 din . Sodelavce m, ki se po naročilu udedeleže tekmovanj in dru­gih prireditev kot poročevalci za KRI­LA, se povrne potne stroške. Pismene obračune gornjih stroškov predlaga v iz­Qlačilo upravi revije odgovorni ured nik. Clanom uredniškega odbora, ki žive izven Ljubljane, se za udeležbo na sejah odbora povrne stroške potovanja z jav­nim prevoznim sredstvom.

UREDNIŠTVO »KRIL«

Goric Milan 25. decembra 1985

zvečer je po kratki in ;. težki bolezni umrl , naš sodelavec in do­

ber prijatelj. letalski finomehanik Milan. Rojen j e bil 24. de­cembra 1935 v Vodi­cah pri Šibeniku. Od leta I 958je služboval v VP 3363 Cerklje.

S smrtjo tovanJa Milana smo člani ZLOS in prijatelji le­

talstva po vsej S loveniji izgubili vestnega sodelavca. ki je znal v kritičnih trenutkih prisluhniti naši prošnji in nam pomagati iz zagat. koje bilo treba zanesljivo in čimprej popraviti letalske instrumente in padalske avtomate.

Več ko dve desetletji j e skrbel za to. da smo varno leteli. skakali. da so bili inst­rumenti vedno brezhibni ...

Ir

1'--

ŠUM KRIL

Krila. čuj. šumijo ... zjutraj avtobus sopeč. čez dan ljudje - kako hitijo -zvečer glas radia hreščeč ...

Krila. čuj. šumijo ... odmev vsakdana je hromeč. prijatli stari kot da spijo. celo do punce mi ni veČ ...

Krila. čuj. šumijo ... ko se prepozno spravljam leč. ko misli venomer bežijo. ko vsega je bilo preveč.

še vedno krila. čuj. šumijo .. , kam. h komu? ne meneč za vse. naj le norijO. se vračam tja. koder odveč

DAN

Lep dan je to bil. ko prvič se s sinom sem za modeli podil. Opit s čudežnim vinom sem se znova rodil. z nedoumljivim mirom mi je pogled zaiskril ...

je vse. kar nikdar hrepeneč občutilo ni neba bogatijo. kjer srečam žarek le bleščeč; zdaj zame krila spet šumijo ...

POT

zapozneli korak prek makadama se mota mimo tam do lesenih barak oprijemajOČ se trhlega plota nekako ubira si smer do samotnega pustega doma

le kdo ga je pahnil skoz dver ven iz bifeja aerodrama

p~ ven~a~ ~orak je to bil ki nekdaj se poln zanosa zdaj bil odrinjen do tal ubitih je kril albatrasa

KO DAN UGAŠA Ko dan ugaša. ko se megle bude. gledam modele ... Mirno lete ... Obstal sem; neslišno se krila bližajo tlem; da so kot mlada vroča hotenja. tega se zavem .. ·

pogledam prijat'lja: molče se vtapija v. svoje misli in lepa ~ivetja tistega dne ... Odveč so vprašanja. kajti srce je polno spoznanja ...

»Vem 'y' -.:...::-"1 za tiSInO k' , \1

L " I se Je k' etalcl so v s "v n la ujela

morda ' VOJI športn' 1" , .. " redkOkdaJ"nhaJbOIJ, osam ljena Ib~ubezni J.I moti hru ,Itja. Le

navIJačev. Njih menJe.tisočerih Int:mna, neo i~~a dozI vet ja so

Mord~l~zenost. LefalsJ~~a, mejijo na di: S ' so zato tako redk romantika.

a~t- Exupery , Rich a Im ena A. a nas prevodi ard Bach .. . ? domačih besedyroze. Izvirnih

boljše reportaže ~l, razen kakšne manj Je pesmi e poznamo. Še

objavimo vsak' t Zato z veseljem Danes, na~~rsten poskus.

čestitke . sto. n?voletne letalskih ve' plemlsltte nekaj'

md ' rzov na d y , o ela rJa in naše v usenega Mitje Zupaneka . §a sC?delavca IZ kof Je Loke:

DOBRONAMERNA OTOKARJU

V nečem pa nisva si enaka. brat moj. pa čeprav je misel vsaka .klic ti samosvoj! Je že res. da vsaka sraka bi letela za menoj. če bila b' ji pamet taka kot namen je tvoj! Megahertzi so lahko navlaka. da se je le boj; iz njih nastane včasih spaka. ko začne se boj! el-es-o ima dva kraka: prvi je navaden kroj. drugi pa na žalost kvaka. v mlako vleče za seboj ...

VEM ZA TIŠINO

Vem za tišino. ki se je v krila ujela. poletela v višino. ' me za vedno prevzela ...

V travah pomladi je pela vprelestnem odsevu neba, v rosenju jeseni živela globoko je sredi srca ...

) -

LETAL KI VE TNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS leto X .. številka 4 december 1985

Uresničitev strokovnega programa v letu 1985

Glede realizacije strokovnega programa v letu 1985 posre­dujemo še nekatere pokazatelje za oceno dela posameznih dejavnos­ti. Ocena s tem resda ne bo celovi­ta , vendar nam bo zadoščala kot izhodišče za načrtovanje progra­ma in dela v bodoče. Celovite ana­lize bodo vsekakor izdelale stro­kovne komisije posameznih de­javnosti in z njimi seznanile PS ZLOS.

JADRALNO LETENJE Realizacija strokovnega pro­

grama: 106% načrtovanega naleta

- 105% načrtovanih kilome­trov

- 38,55% načrtovanih višjih športnih značk

- 119% načrtovanega osnov­nega šolanja

- 54 načrtovanih dovoljenj V letalski sezoni 1985 je letelo

614 jadralnih pilotov (44 več kot leta 84), katerih PUVPIC:l;1I0 klc:nje je znašalo 23 ur 15 minut.

V uporabi smo imeli 99 jadral­nih letal, povprečno pa so letala

letela 146 ur 45 minut. (na letalih OG znaša to povprečje 180 ur 40 minut).

V letu 1985 je aktivno šolalo 12 poklicnih učiteljev in 87 učiteljev amaterjev, skupaj 99 učiteljev jad­ralnega letenja ali 2 učenca na ene­ga učitelja.

MOTORNO LETENJE Realizacija strokovnega pro­

grama: 110,70% načrtovanega lete-

nja - 105% za šolanje - 108,60% za vlek in metanje

padalcev - 123,45% za poslovno-turis­

tično dejavnost - 110% načrtovanega osnov­

nega šolanja - 110% načrtovanih novih

dovoljenj . V letalski sezoni je letelo 363

motornih pilotov , katerih pov­prečno letenje je znašalo 25 ur.

Imeli smo 71 motornih letal , vendar je bilo od tega števila 5 le­tal celo sezono neuporabnih in

smo uporabljali 66 letal. Povpreč­no letenje po letalu je znašalo 135 ur 50 minut.

V letu 1985 je delalo 10 poklic­nih učiteljev motornega letenja in 42 učiteljev amaterjev, skupaj 52 učiteljev ali 1 učenec na učitelja.

PADALSTVO Realizacija strokovnega pro­

grama: - 110,65% načrtovanih pa­

dalskih skokov, - 89% načrtovanega osnov­

nega šolanja, - 77% načrtovanih novih do­

voljenj, - 79% načrtovanih višjih špor­

tnih značk ,

V letalski sezoni 1985 je skakalo 95 padalcev, ki so opravili v povprečju 62 skokov.

V uporabi smo imeli 85 špor­tnih padal, s katerimi je bilo opravljenih v povprečju 65 sko­kov.

V teku sezone je delalo 18 učiteljev padalstva-amaterjev ali 1,6 učenca po učitelju padalstva.

V letu 1985 smo od načrtovanih 60 ur letenja z letalom AN-2 dobili samo 36 ur. To letenje je bilo izko­riščeno za šolanje padalcev - . začetnikov (uporabljati se sme samo to letalo) in za Republiško padalsko prvenstvo.

JADRALNO LETE.~JE - "P.LA~ I~ Rf.ALiZ.L\CI:JA. I l'ooblq~1;lq l>osoj. ":e. .!4i 'f'IJ_OTOV

l'O"r"~<' I LETA.LSkA Os- 1>0'" Slt. ZL, . DU;I1< J)o_~.

I j . Slet-o MC: A ti !,oO

(" . M-t-t'eleJo" 1. ,E.TO\{ UR. ~" I.!" O~ - 1c b ... U<';\.lj C., S~UPA1 ~. t-~I.i" \,0 ~ .. d .. .sOLA ».Iot .. I ~e.o;. " 3"0 k I io1o.-J·" "' .. e..c.G:z,.( :t.1t~%. ":104,,

I A.:Jt~OVŠČII4A 'rl e - 3 2- I {o,oco (000 (9 3S S4- 4-3

S '1 - 2- 1 ~3. 4910 (.690 (.s~e·2? 2.0 .:3G 56 4-3 2.'1

ALe 8 8 2 2- co 3 ! ~ 1 -1 42..000 ZBcc {;:; Bo 9..5 80

8 S - ~ I 9 - 2. - - - 42.,32.0 LB90 2.823'20 ,~ '1'2. 8S' 'ri!. ~3'12

10 2 ( ~ 2- :3 3 S 2- ~ -18.000 (500 1;5 5~ G'r SI C .EL] S.

'7 4 - - 2- ~ ~ - - - 2~. '707 LSS6 t7S7'oS -lo 5'0 Go So 29 10 (o 2. 2. lO It It ~ .0\ ~ A8.o00 ~4-~c \G '74- I 9::. '11r

L]UBL]AI--1A i I

9 .3 - 2. 2- - :$ - - - ~8. 7G2 ~, 4-"~ Ur94-' '+9 20 '710 9G 'lG ~5'15S

-lo 10 2- 5' ., s- 4- -1 2- 4 ~5.000 ~500 2.8 4-1 69 Si M...\.RISCR

? .. ~ 4- - It I ~ - ~ - - - 9, 219 2..e28 ~.320·(~ ~'1 .310 '7.3 4-0 IS

G :5 ~ 2- -'!> 2- :o 2 ~ - 9.000 Soc 15 2.0 3.3 2.1 M. SoBOTA'

:3 1 - - - - -1 - - - 8.. '.3G7 "'8<0 '7oG' .35 .3 24 I 2.4- (8 29

4-. 4- 2- 4- :5 ~ ~ - - - rr,ooo 700 l:s :.!>G 4-9 '.38

I lJovo Mt-STO - '<J - 4- 2- - - - - - ~,7S-O ~5" '704-'09 ~2 032. ! 4-4- 4-s ~8 I

4- ~ ~ ~ ~ - - - - - S,ooO 56'0 9 -IS I 24- ""-POSTOJNA 10 2- ~ - I 2- I - - - - - 4-,790 748 62.' 55 9 ~S Z~ W 25"S4 I

I .. G 4- - - s ~ - ! .. - - 4 . 800 480 ~O 0(0 2.0 40

PORTOR-OZ '7 - ~ - - ! - J - - - -lo. ~ 4-2- G9~ 4~~'07 H '7 48 '7 22

I :3 4 ~ ~ I 4- 2- 2- - - - ~3·ooo ~ . .300 ~2 Ito S2. 4+ 'PTU:J

, '7 .3 ~ - 2- - :3 - - - ".3.85-1 -\.300 -\.208':5~ ~4 4-2 be;; 'rS 2.5'i!!>

-lo S 2- 2- '7 4 2- 2- .ol 4 S . soo eH; 12 '.2G .38 32 SL. ~RAD.fC.

~o - ~ 1 - 2. I .3 2.. - - - 8 . 4-49 ~,4~ e ~,C4-.5· sv H ~ '5'1 ZG .2a·l2. :

10 <o 4 :5 I 4- I 2. ~ 1 ~ ~ .,.000 '700 ~3 ZB ! 4t .3 Ir ! V.E.Lf.l--lJE I I 4- i - .(o,52~ I 7 - 2- I 2. i - - - - .(,o~S" 72.7' .30 i~ 28 4. Zli ~7'sl

I

I ll>1e\",~i,.." .• T,ro"""c~'\Q' ! i 90~ 89 ' 29 C~9) I • :PLAhi -1985 80 Gi ~8 1 2G i 50 '2.1 2-1 ~4 9 (D ~5'7.!>OD {5.58S ~74 ltSG (02.7 494 21'40

li 12.EA.L I ZACI]A 95 i u: I

5 I ,,!> ~G5, 374- ~G,8i+7 ~4-AZ7'n8 ~'73 14-4~ G4lr i 4(;5 23 ' {S 3!> 6 . ." j 2V - - -!

l'10TORl-JO LETEHJE - Pl.J\~ l\-.l "REALIZACIJ/\

-SOLA

SlllJPA.J

LE-TOV

"'11..0TOV r-----,---""T"-----i 'l>o."oli .... j 'lovi--«.

~... !.le,. 'l.ItPz. Ul:t

~o\o.. ... j\) "'~"'CI.~ t- ~; I .t~

" ::J DOV Š ~ 1\4 A 1-3_.l-3--if-_--+_2._+---_+-~_1_-:2.-8-0-_+_~~50=-=--_t_-~-'2..-0-_It-----t_-5-5-0 ___ r-_G_+-_~_iO_I'-tt--t--1-9-_+_--_tt r\ (o 5 - 2. - - :3SI,.·H ~ 53'1? 50'0!> 29~9 I 5Yj' <5S H A.y 28 22. '9

ALe 1,..00 45"0 400 .... 2.50 2. So 52 52

2. 4 So

CELJE. 2.00 400 '70

92 'OS I 2., <J.35" sao' 30

.35

400 :Soo

47 ! LJUBLJA~A 500 L2.oo "lo

'710

68

10'7

2. 4 :SGo 4-00 ~OO 860 29 28

52. .5.04-0 . 9'6' 07 5 2.'1

300

M.SOBOTA 2.

2. 2.049 4'1(0' So

2. '2.. - - - - ~So :Soo 50 500 2. ·'8 2.1 ~8 I WOVO ME5 TQ 1-;s-l-4-1-_-+-_-f--_-+-_-I--:z.-{-0-' o-!>+-,3-\2.-'-S-9-+---<]2--t--2,-, 2.-4-'l--I---5-9-5-' O-2.--t--'l-+--~-8-t-2.5--+-22.--t--2.-S,-.. -t8 I

POSTOJ~A. ~ - - - - ~ 80 '10 - 25 o 2. B

2. - - - - ~1'7'40 ao - ~.I:5S i97 ' 4-0 2. e ~O

9 lo

PORTO~OŽ Ol[I_-~_4 __ ~-~_-~_-__ ~--+ __ 3_0_0 __ ~ __ ~ __ -r,_IO_o __ -r ________ +-___ 4_oo ____ ~_3 __ +-_l8 __ ~_2._I-r __ ~_8-+ ____ ~1 ~ 2. - - - - 2.42. !Ol Ite L'759 :SS1 5 'It ~9 l4 -18 I

PORTO~OŽ AP~-~---+---t---~--~---~-----~------+--5'-0--~-~-.-60-n--~---5-~ O ____ ~---+_-2._+--2.~~-~_4 __ --~1 - - - - - - ~S:5' O'r - (;102.'<5(0 k '" 8i5'';-0 - '2.. 2. 2..

PTUJ 3 :5 - ~ l 2.. 2<0 o ..j 4S:s0 43:; b 2.0 !u; 23 I

SL. ~RAD.E.C 1-_-i!-3--t-_--iI-_-I-_---+--_--.-,!--,3-2.-0·-:z.-e+-- -2-0-c;,-'20-i!--{,-Z-'Z-9-+--3-.-0-4-0-+---S'-S-9-'-l'1--t--3-!-~-9-!-2-2-+--2":'2-+---~-'4-7-!l

V.E.LEkJE. 22.

2.

22

9. C2e. · 50 ss :505 3G:5 ;:521 25

PADALSTVO - -:PLA~ I~ REALIZACI:JA 1985 . LETALSKA OSIl u~,t S"K 1 Z.L L 2: .3 SO K O I~ O V l' ~ t:> A.. ~ c:.. ~ ...." ~I: -. !!1'o....t s'..o\u,v Dov. cL:' ~. d.\J'. }" .. oli«J "o"l'~<' i

;~ ., ele \. :l l\"~o_""~k,, ? ...... "\,~D S\( U PA"J li~~:'j,.

.! I , lu, I u;t

50J...A ~ol. raci. . reci, .. D" " . .E." IIF" "G.~ \..la. _ . ~ '(l)"~ 1 z "n. "";o" ! ~).l.z "'\.4-z.

"C ~ &c\r' I''''o:\~'' odt-. t-~lq {~ .. """-\ (-o<kkq \-",...,kol' V.I'S Ml- e

A:JDOVŠČI~A II I , ~o 4 2- I .3 2 - - ~ ~oo 24-00 2500 ).0 '2.7 37 30 67 "'$ I

A1-C 'I. e ,

'2.887 II ~·l I ,

8 .3 - " l~ - - - '78 29105' 25 .310 2B Sz. 30 ~ooo .. ,

( .El.JE I

! i

LJUBl.]A.I-.lA. :1 , '1

I

~o 5 ol :3 lt 2- - - ~60 -i :34-0 ~SOO ~o 24- 3 lj- 29 lt3 ,S' MARIBOR - 1--'--

B 2. - I 2- .3 ~ - - 99 \297 ~ :39G H ~9 .30 2.-1 45 "- 2.00 : 2. - - - - - - - 2.0 ~Bo 200 2. .3 5 .3 40 M. SOBOTA 2- ~ - - - - - - .7 Z9S ~~2. 2- 4- eo 4- 52 - - -

i l-lovo ME-STO I

,

POSTOJ J.4A. ,1 I

!

PORT01<.OŽ - - - - - I - - - - - - . - - - -2- '" SS Gi ~ ~ 2. - :So ! S- It -\ 2 -\ - - - 50 Hoo Hso co 47 :2.3 21 i 5'0 I! ~ s' ,

PTU:J 4- 4- - - -\ I - - - 64- H?'2. A 18(0 4- ~7 I 2.~ 2.1 5G - 2. 0 51 I !

SL. GRADEC I ,

V ELE.l-! JE ' I

! I I

+>.LA~ 1985 '2.7 B 4 8 '7 Q. - ~ 3:50 5.020 5.350 Q8 'H 99 83 51 60

'R.EALlZAC,IJA 24- -\0 - 4 ~o ~ - - 2104- 5.10510 5.920 2.9 6G 9S rJ4- G2 11 3G ·~.409