Principi i Rizici Na Bankite

Embed Size (px)

Text of Principi i Rizici Na Bankite

:

......................................................................................................2 1. ...................................................3 1.1 .................................................................3 1.2 rincip na sigurnost i efikasnost na vlo`uvaweto.........5 1.3 rincip na rentabilnost...........................................................6 1.4 rincip na transparentnost.....................................................6 2. ...............................................................7 2.1 ..7 2.2 ....................................8 2.2.1 ................................................................8 2.2.2 ..................................................................14 2.2.3 .......................................................17 2.2.4 - ...................................................20 2.2.5 ............................................................23 3. .................................................................................................25 ................................................................................26

Bankarskite institucii pri izvr[uvaweto na svojata dejnost stanuvaat posrednici pome\u deponentite i kreditokorisnicite. Imeno, deponentite se snabduva~i na pari, a bankite im gi plasiraat tie sredstva na zainteresiranite subjekti. Na deponenti koi i gi doveruvaat svoite pari, bankata im ispla]a kamata. Ve[tinata i ume[nosta so upravuvawe so pari~niot potencijal bankata ja naplatuva od korisnicite na krediti vo vid na kamata koja e pogolema od isplatenata kamata na deponentite. Na toj na~in bankata go organizira pari~niot ciklus vo koj [to gi prodava tu\ite pari po povisoka cena od nabavnata, ostvaruvaj]i prihodi koi pridonesuvaat za rast na sopstveniot kapital. I pokraj toa [to postojano se javuvaat novi moderni bankarski proizvodi, sepak klasi~niot bankarski instrument - kreditot i kreditnata funkcija u~estvuvaat so najgolem procent vo strukturata na bankarskoto rabotewe. Bidej]i rastot na nejziniot kapital se dvi`i pravopraporcionalno so kreditnite aktivnosti, kreditnata ekspanzija mo`e da pretstavuva predizvik za bankite koi pretendiraat na brz rast. Zgolemuvaweto na kreditnata aktivnost pretpostavuva vospostavuvawe na sistem na kontrola kreditniot rizik . Zaradi toa, se pove]e se nametnuva potreba od aktuelizacija na rizi i metodi za n minimizirawe. Bankarskite institucii mora da vospostavat sistemi na kontrola na rizicite a osobeno vo dene[ni uslovi na stopanisuvawe po sprovedenata deregulacija na finansiskiot sektor, kako rezultat na [to naglo e zgolemeno odobruvaweto na krediti, a posebno vo investirawe vo nedvi`nosti i hartii od vrednost. Bez kvalitetna kontrola, . Vo momentot na recesija i pad na vrednosta na nedvi`nostite, mnogu banki propadnaa zaradi nivnata pregolema izlo`enost. Taka na primer bankrotot na Leman Brothers go ozna~i po~etokot na svetskata ekonomska kriza. Kolapsot na Leman Brothers, koja be[e zadol`ena so miljardi dolari na amerikanskiot hipotekaren pazar, povle~e so sebe u[te nekolku finansiski institucii koi bea investiciski povrzani so porane[niot finansiski gigant. Od ova mo`e da se zaklu~i deka nitu edna finansiska institucija, ne mo`e dolgoro~no da go planira svoeto rabotewe bez celosno razbirawe i sledewe na slu~uvawata vo okru`uvaweto i rizikot koj ja opkru`uva. Vo uslovi na op[ta globalizacija i deregulacija za sekoja poedine~na institucija, no i za celokupniot finasiski sektor, nesmee da se zanemar .

2

1. PRINCIPI NA BANKARSKO RABOTEWE Bankarskite institucii za efikasno izvr[uvawe na svoite aktivnosti neophodno e da po~ituvaat pogolem broj principi me\u koi najva`ni se: princip na likvidnost; princip na sigurnost i efikasnost na vlo`uvaweto; princip na rentabilnost i princip na transparentnost. 1. 1Princip na likvidnost Bankarskite institucii se najstari i najzna~ajni u~esnici na finansiskite pazari koi[to imaat javen karakter. Javniot karakter pretpostavuva postoewe na razvien sistem na kontrola. Ovaa kontrola e naso~ena pred se kon performansite na bankite, nivniot kapital i upravuvawe, a vo posledno vreme i kontrola na rizicite so koi se soo~uvaat. Imeno, bankite rabotat i raspolagaat so tu\i izvori na sredstva, kako [to se: depozitite na delovni subjekti i fizi~kite lica, [tedni vlogovi vo naselenieto, koristenite krediti za likvidnost od doma[ni i stranski banki, koristenite stranski kreditni linii, pribranite sredstva vrz osnova na izdadenite sopstveni hartii od vrednost i sl. Pribranite sredstva od deponentite, bankarskite institucii se obvrzani da im gi vratat na sopstvenicite, spored dogovorenite uslovi. Dokolku, pak, tie sakaat predvreme da gi povle~at svoite sredstva od nea vo bilo koj moment, taa treba da bide sposobna da postapi spored nivnite barawa i pritoa da ne ja dovedi vo pra[awe sopstvenata likvidnost . So ova vsu[nost se potvrduva likvidnosta na bankata, kako nejzina sposobnost vo rok da gi podmiri site svoi vtasani obvrski. Poradi toa, neophodno e od strana na bankata da se po~ituva principot na likvidnost, zaradi obezbeduvawe stabilno i sigurno bankarsko rabotewe. Imeno, sekoja banka e dol`na: dosledno da gi po~ituva propi[anite zakonski standardi za likvidnost (obvrska za izdvojuvawe i za koristewe na zadol`itelnata rezerva, obvrska za dr`ewe na odreden minimum likvidni sredstva i dr); za svoi interni potrebi da go utvrdi prifatlivoto nivo na pokrienost na depozitite so likvidna aktiva (primarni i sekundarni rezervi); da ja sledi ro~nosta na aktivata i pasivata, odnosno plasmanite i

3

izvorite na sredstvata; da gi sledi o~ekuvanite prilivi i odlivi na bankata; za svoi interni celi da go utvrdi i da go sledi nivoto na t.n. stabilni depoziti. Poradi zna~eweto na bankata i na efektite koi tie gi imaat vrz funkcioniraweto na drugite subjekti, odr`uvaweto na likvidnosta na edna banka ne e samo nejzina obvrska, tuku toa e od po[irok op[testven interes. Edna od osnovnite funkcii na centralnata banka e reguliraweto na op[tata likvidnost na bankarskiot sistem i osobeno, likvidnosta vo pla]aweto kon stranstvo, za [to se vospostaveni soodvetni merki i instrumenti. Pribranite sredstva po razli~ni osnovi, bankata gi plasira vo razli~ni formi na aktiva, kako [to se: krediti (dolgoro~ni ili kratkoro~ni), hartii od vrednost, vlo`eni depoziti kaj doma[ni i stranski banki, osnovni sredstva i dr. Site ovie formi na plasmani imaat razli~en rok na dostasuvawe, a ottuka i razli~en stepen na likvidnost. Taka, pari~nite sredstva vo blagajnata ili na `iro smetkata na bankata, kako najlikvidni sredstva, vo sekoj moment se raspolo`ivi za isplata na site vtasani obvrski. Nasproti ova, drugite formi na aktiva imaat ponizok stepen na likvidnost i tie treba da se konvertiraat vo gotovina. Procesot na konverzija na odredeni pozicii vo aktivata vo gotovina, e determiniran od: brzinata, odnosno vremeto koe[to e potrebno odredena pozicija vo aktivata da se pretvori vo gotovina. Mo`e da se zaklu~i deka mnogu polesno i pobrzo mo`e da se prodade nekoja hartija od vrednost koja bankata ja ima vo svoja sopstvenost i e nameneta za proda`ba otkolku da se naplati nekoj kredit od nekoj korisnik koj ima problemi so navremenoto izmiruvawe na kreditnite obvrski ili pak da se prodade nekoe osnovno sredstvo so koe raspolaga bankata, a koe ne i e potrebno. mo`nosta, odnosno tro[okot na samata konverzija, [to podarazbira dali odredena pozicija na aktivata (na primer hartija od vrednost, osnovni sredstva ili krediti) mo`e da se prodade, odnosno da se naplati po vrednosta po koja taa pozicija e evidentirana vo bankata. Bankite se karakteriziraat so slednive kategorii likvidni sredstva: Primarni rezervi koi vsu[nost gi pretstavuvaat pari~nite sredstva vo blagajnata i na smetkata na istite. Ovie sredstva bankite imaat mo`nost da gi iskoristat za izmiruvawe na dospeanite obvrski, dokolku nekoj deponent predvreme gi povle~i svoite deponirani sredstva. Poradi toa [to primarnata rezerva ne generira prihod, bankite sekoga[ pravat napori da go limitiraat iznosot na superlikvidnata aktiva. Sekundarnata rezerva ja so~inuvaat primarnata rezerva i onie pozicii od aktivata koi lesno i brzo mo`at da se pretvorat vo gotovina, kako [to se: depozitite koj korespondentnite banki i hartiite od vrednost koi lesno mo`at da se prodadat. Hartii od vrednost koi mo`at lesno i brzo da se prodadat se onie koi[to se

4

koristat kako obezbeduvawe (zalog) za kreditite koi centralnata banka i gi odobruva na bankata za likvidnosnite potrebi. Pri ocenka na likvidnosnata pozicija na bankite ne e dovolno da se imaat vo vid samo brzinata i mo`nosta na aktivata za generirawe na gotovina, tuku i mo`nosta na istite za novi zadol`uvawe, odnosno koristewe na dopolnitelni izvori na likvidnost. Imeno, bankite mo`at da koristat krediti za likvidnost koi gi obezbeduvaat na pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost ili pak, od centralnata banka da zemat kratkoro~ni pozajmici vo vid na reeskontni ili lombardni krediti. Mo`e da se zaklu~i deka osnovna obvrska na sekoja banka e kontinuirano da pravi analiza i da gi sledi i usoglasuva izvorite na sredstvata i plasmanite. Ova e neophodno zatoa [to vo zavisnost od toa kakvi se strukturata na depozitite i nivoto na nivnata stabilnost, taa odlu~uva vo koja forma ]e gi plasira pribranite sredstva, odnosno kolkava treba da bide pokrienosta na obvrskite na bankata so likvidnata aktiva, kako i kolku treba da bide eventualnata zadol`enost na bankata preku obezbeduvawe dopolnitelni izvori na likvidnost. Tradicionalno pravilo e kratkoro~nite plasmani da bidat pokrieni so kratkoro~ni izvori na likvidnost, a pak, dolgoro~nite depoziti treba da slu`at za odobruvawe dolgoro~ni krediti. Me\utoa, vo sovremeni pazarni uslovi bankarskata praktika poka`uva deka ova pravilo ne mora vo celost da se po~ituva i od nego svesno se otstapuva, pri [to se vr[i t.n. ro~na transformacija na sredstvata i n