NOVEMBER *81

~ Kako gospodarimo v Zvezi?

Živimo v času, ko se na vseh področjih zaostrujejo ekonomski po­goji gospodarjenja. To velja tudi za našo organizacijo, pa čeprav mirno trdimo, da smo se tudi v času konjukture obnašali stabilizacijsko. Že sam podatek, da aktivni člani sami ustvarijo 66 odst. potrebnih sredstev za uresničitev letnega programa je do'!:olj zgovoren.

se bolj zanimiv pa je podatek, da znašajo stroški v strukturi odhodkov za osebne dohodke, skupaj z dajatva­mi za profesionalno zaposlene delavce v ZLOS, vsega 18,5 odst. Če to primerjamo s podatki, da smo v letu 1980 naleteli 9.276 motornih in 9.332 jadralnih ur, preleteli 76.000 km z jadralnimi letali , opravili 8.225 padalskih skokov, prepeljali 16.475 turistov, šolali pogodbeno za KVL in RŠTO ter organizirali vsa republiška tekmovanja v štirih panogah tega špor­ta, potem vidimo, daje režija zaposle­nih oseb v primerjavi z rezultati dela zelo nizka.

To pomeni, da je v tem športu še vedno veliko entuziazma, kar je pozi-

LETALSKIM ZVEZAM REPUBLIK IN POKRAJIN

Beograd, 19. 10. 1981

S 5. členom Statuta Letalske zveze Jugoslavije je pred­videno, da smejo člani LZJ nositi uniforme, značke in posebne oznake. .,.

Opazili pa smo, da posamezni člani letalskIh organiza­cij na uradnih tekmovanjih ne nosijo priložnostnih uni­form, značk in oznak svojih organizacij.

Moramo vedeti, da so tekmovanja in vse druge letalske prireditve javni nastopi, na katerih si "!loramo prizadevati za utrjevanje ugleda letalskega športa ln športnikov.

Mislimo, da je temu vprašanju treba posvetiti posebn.o pozornost in predpisati ustrezne uniforme, značke ln

ostale oznake, ter za njih sestaviti protokole in jih vnesti v pravilnike tekmovanj.

Polkovnik letalstva PETER STEPANCIC

sekretar Predsedstva konference LZJ

tivno in kar je treba gojiti tudi v bodoče, pa čeprav ima ta dejavnost status posebnega družbenega pomena. Ob teh ugotovitvah pa ne moremo mimo dejstva, kako nekateri športi, ki nimajo statusa posebnega družbenega pomena, neodgovorno trošijo družbe­na sredstva. O teh nepravilnostih se veliko govori in piše, toda v praksi se trenutno še ni ničesar menjalo. Člo­vek se upravičeno vpraša, kdaj bo temu konec.

V letu 1980 so skupni prihodki ZLOS znašali 50.381.418 din, skupni odhodki pa 47.034.725 din. Od tega 8.633.430 din ali 18,5 odst . za osebne dohodke z dajatvami, 30.162.754 din ali 64 odst. za strokovno dejavnost in prosto reprodukcijo, 4.979 .208 din ali 10,5 odst. za anuitete ter 3,259.309 din ali 7 odst. za investicije. To navajamo zato, da bi ti podatki služili za osnovo za izhodišča vaših planov in finančnega.plana ZLOS za leto 1982. Marsičemu se bomo morali odpoveda­ti in marsikaj bomo morali spraviti v realne okvire. Pri tem mislim na posa­mezne motorne pilote, ki letno naleti­jo več od dogovorjenih norm. Da so sa.'Ili ustvarili prihodek za svoj nalet ni opraVičilo , saj je širša družbena skup­nost zagotovila devizna sredstva za nakUp letal in letalskega goriva. Samo za gorivo potrebujemo letno 200.000 US in prav toliko tudi za vzdrževanje obstoječe tehnologije, ki je uvožena s konvertabilnega področja.

S tem smo dolžni seznaniti celotno članstvo in tudi ostalo javnost. Ko boste sprejemali plane za leto 1982, bi rad posebej opozoril vse samoupravne organe včlanjenih organizacij, da za­htevajo od strokovnih služb indi­vidualne plane naleta za vsakega posa­meznega člana v letu 1982.

Vsak let mora biti UTEMEUEN! To načelo mora biti vedno v ospredju vsem tistim, ki samoupravno odločajo o družbenih sredstvih . To ni samo njihova pravica temveč tudi dolžnost in odgovornost pred celotno družbo .

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

naslovna

stran 4

stran 12

stran 24

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

NOVEMBER *81 LETO XI. ST: 11

S to številko KRil smo končno ujeli predvideni rok izida - to nam priznava tudi stroga in natančna tekmovalna komisija! Posnetek komisije pri merjenju časovne točnosti objavljamo danes na naslovnici, saj do zdaj še nikoli nismo posebej opozorili na njeno zahtevno in občutljivo delo: kadar so namreč favoriti na "svojih" mestih - vse v redu, sicer pa lahko vsaka tisočinka sekunde povzroči sodniškim truplom sive lase ... (Foto: Vojko Grobovšek) - Iztekel se je rok za odgovore na naša vprašanja, pa objavljamo poročilo o anketi in srečne dobitnike nagrad. - Nekaj daljših, zelo zanimivih prispevkov smo morali odriniti za . naslednje številke, prav gotovo jih boste zaradi tega še težje pričakovali!

Kdaj "prosto na starti" tudi za zmajarje 4

Letalska pošta 8

Solarni raziskovalec preletel Rokavski preliv 10 Dvodnevno srečanje v Vojvodini 12

Tudi aeroklubi za devize 16 Vsem, ki ste sodelovali, iskrena hvala I 17

Polikarpov PO-2 22

Med nebom in zemljo 24 Analiza jesenskih izpitov 26

Sport 30

Ke.,,. Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljan i, Lepi pot 6 • Revija izhaja vsak me~. razen juli;. in,vgusta· Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljene za naslo"V'no stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poroč ili in slikami. ki obravnavajo dejavnosti, kot modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno leterie. raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajhti, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i • Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj , Janez Brezar, Tine Brudar, Tone Čerin, Jur ij Franko, Domin ik Gr egl , Luč~a Hočevar, Beliz.- Keriič, leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric in Ciril Trček * Naslov uredništva: Marjan MaJkon, pohni predal 33, 68001 Novo mesto· Pr ispevki za naslednjo ~ tevilko morajo biti v urednihvu najpozneie do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih d'apozitivov in tujih knjig, če je priložena ovoinica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami· Naslov uprave: Zveza letalsk ih organizacij Slovenije, Lep i pot 6, pahni predal 496. 61001 WUBLJANA, telefon (061)-21-918, tekoči račun pri ZLOS, !tev. 50101-678-51077. Spremembo naslovI sporočite upravi revije ter ol:JJezno napišite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, Če revije ne prejemate r.dno • Letna naročnina 150 din, cena posamezne številke 20 din · Lektoriranje rokopisov, oblikO/anje, grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center, Novo mesto

· · "prost na tart 1" z ~~ ajarj ?

ZMAJARSTVO

~.

Pred nekaj leti so se na našem nebu pojavili prvi zmaji. V začetku jih je bilo le dobra desetina in spuščali so se z večjih ali manjših hribov. Z leti pa so se letaine sposobnosti, tako pilotov, kot letalnih naprav, boljšale in tudi njihovo število se je povečalo, da cenimo danes število aktivnih letalcev z zmaji na več kot 100. Hkrati z razvojem te nove panoge letalstva so se pojavili tudi problemi. O njih in njihovem reševanju je v našem razgovoru spregovoril predsednik Letalske zveze Jugoslavije in nekdanji predsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije, tov. Stane Menegalija.

Kdaj ste se prvič srečali s problemati­ko zmajarstva tako na republiški kot na zvezni ravni?

S problematiko zmajarstva sem se prvič srečal leta 1976 na ZLOS, leta 1979 pa smo se spoprijeli s temi problemi tudi v Letalski zvezi Jugosla­vije.

Kako in kdaj so se začeli reševati problemi v zvezi z zmajarstvom?

Kot sem že omenil, smo 1976 opazili, da so se v Sloveniji pojavili zmajarji. Ta letalska zvrst se je razvija­la predvsem na podlagi samo iniciative posameznikov. Dejavnost je bila ne­organizirana, skratka samorastniška. Sčasom se je število zmajarjev močno povečalo, prišlo je tudi do nesreč. Njihovo letenje je bilo neorganizirano, letaine naprave neregistrirane , kar pa že načelno ni v skladu z Zakonom o zračni plovbi.

Zato je ZLOS sklical nekaj sestan­kov s predstavniki zmajarjev. Ti so bili pripravljeni sodelovati, vendar takrat še niso bili organizirani v društvih in niso imeli izdelanih strokovnih pra­vilnikov. Na žalost so dogovori na tej točki tudi obstali. Zato je Republiški sekretariat za notranje zadeve izdal leta 1977 odlok v Uradnem listu, ki naj bi vsaj minimalno uredil dejavnost zm~jarjev.

Sele v zadnjem obdobju so se stvari premaknile. Organizirana so bila društva, ki imajo svoje statute in tudi strokovne pravilnike, ti pa žal niso usklajeni med društvi in v nekaterih točkah tudi z Zakonom o zračni

plovbi ne. Zato je predsedstvo skup­ščine ZLOS sprejelo zmajarstvo kot dejavnost, društva pa bodo sprejeta kot enakopravni člani ZLOS, ko bodo urejena tudi vsa vprašanja okrog stro­kovnega pravilnika.

Strokovni pravilnik mora urediti način letenja z zmaji in odnose do ostalih uporabnikov zračnega prosto­ra, ker ob neupoštevanju teh pravil lahko pride do ogroženja ostalih upo­rabnikov.

Moram pa še poudariti, da zma­jarstva ni v zakonu o zračni plovbi in tudi ne v predlogu sprememb tega zakona, zato se bo ta dejavnost urejala na podlagi predpisov zveznega komite­ja za promet in zveze v soglasju z Letalsko zvezo Jugoslavije.

Problemi se očitno niso reševali. Ali so za to odgovorni le zmajarji?

Odgovornost leži predvsem na stra­ni zmajarjev in njihovega neresnega odnosa do urejanja teh stvari. Leta 1976 smo sklicali občni zbor vseh zmajarjev, ki pa pozneje žal ni dal nikakršnih rezultatov. Obstajajo pa na drugi strani tudi objektivni razlogi, tako kadrovski kot finančni pri ZLOS. Le ta ne dobiva prav nobenih sredstev v ta namen od telesne kul­ture, čeprav smo v letošnjem letu zmajarje kljub temu sprejeli kot ena­kopravno dejavnost v ZLOS.

Kateri so najbolj pereči problemi na tem področju danes in kako ocenjuje­te način re§evanja le teh?

Danes smo prišli že daleč v reše­vanju najbolj perečih problemov. Or-

Start v Podbočju (Foto: J. Pavlin)

ganiziranje zmajarjev v društva in nji· hova registracija sta rešena. Trenutno najhujši problem je vprašanje stro­kovnega pravilnika. Ko bo le ta napi­san, ga bomo sprejeli na zvezni ali pa vsaj na republiški ravni.

Tudi drugih perečih problemov je še mnogo. Naj jih samo nekaj opišem: registracija zmajev, tehnična sposo­bnost, učni program, izpiti in licence, proizvodnja zmajev, zakon o gradnji, homologacija zmajev, vprašanje padal za zmajarje ipd. Kot vidite je teh zadev mnogo in treba jih bo rešiti v najkrajšem času. Poleg neštetih vpra­šanj, ki so predvsem strokovna, pa se pojavljajo še vprašanja okrog tekmo­valnega sistema in financiranja iz na­slovov tehnične in telesne kulture.

Kako ocenjujete delež zmajarjev pri reševanju teh problemov, odkar so pod okriljem ZLOS?

Odkar so zmajarji vključeni kot dejavnost v ZLOS, se je njihova priza­devnost na organizacijskem področju zelo povečala. Razmere so se močno

izboljšale, ustanovljena je komisija za prosto letenje in tudi komisija za nesreče, ki pa žal še ni verificirana od zveznega komiteja za promet in zveze.

Vendar pa bi bili zmajarji lahko še bolj aktivni in ažurni v svojem delu. še vedno opažamo, da je v zmajarskih vrstah preveč nediscipline in samo­volje, pa tudi privatizacije. Poudarjam, da je samo skupno dogovarjanje pot do nadaljnjega uspeha.

Kako rešujejo te probleme v drugih republiških zvezah?

V drugih republikah ta šport še ni razvit, obstajajo prvi zametki, ki so vključeni v republiške zveze, vendar prav tako kot v Sloveniji še nimajo izdelanih strokovnih in drugih pra­vilnikov. Ker pa je pri nas v Sloveniji ta šport daleč najbolj razvit, bomo vse te stvari uredili najprej tu, in to naj bi bil vzorec za druge republike, kakor tudi za celotno Jugoslavijo. V statutu Letalske zvez~ Jugoslavije je zma­jarstvo zapisano kot dejavnost, zato

ZMAJARSTVO

~ • bomo v najlcraj!em času ustanovili komisijo za prosto letenje pri PS LZJ,

'7 ki bo imela tudi svojega predstavnika T v predsedstvu LZJ.

Kaj lahko ukrene LZJ pri vključe­vanju naših predstavnikov zmajarjev v deloFAI?

Že nekaj let so zmajarji samostojna sekcija v F Al. Zato bo morala LZJ imenovati predstavnika v tej sekciji, kot jih imamo v drugih komisijah. Tudi to nalogo mora LZJ kar najhitre­je rešiti.

Kaj lahko po vaše LZJ naredi za širjenje tega športa v ostalih republi­kah in pokrajinah?

Naša prva naloga je v tem trenutku predvsem prenesti izkušnje pri organi­zaciji zmajarjev iz Slovenije v druge

I

Nad domačo vasjo (Foto: J. Pavlin)

~e'L,4 7

republike. Takoj za tem pa pride skrb za proizvodnjo zmajev in padal za zmajarje v Jugoslaviji.

Kako osebno gledate na razvoj te novi zvrsti letalstva in kje vidite njegove dobre in slabe strani?

Vsekakor je to panoga letalstva, ki je v zadnjih letih doživela najhitrejši tehnični napredek, ta pa se bo v prihodnje zanesljivo ~ stopnjeval.

Vsekakor so zmaji m danes zanimivi zaradi svoje enostavnosti in majhne tem za namene teritorialne obrambe in sistema SLO. Nikakor ne smemo tega športa ovirati, ampak mu mora­mo tudi v bodoče nuditi kar največjo podporo.

S predsednikom se je pogovarjal:

JURIJ FRANKO

BlA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI 14.Stajerski pokal

Tekmovanje je bIlo 3. 10. 1981 na letališču Levec pri Celju. Organiziral ga je Modelarski klub Društva ljudske tehnike EMO Celje, ob veliki pomoči AK Celje. Tekmovalci in organizator so imeli veliko sreče z vremenom, saj veter ni presegel 3 mis, tako da klub majhnemu terenu ni bil izgubljen niti en model.

V jadralnih modelih so bili doseženi zelo dobri rezultati. Kar 12 tekmo­valcev je zbralo preko 1200 točk. Temu je pripomoglo tudi neomejeno mahanje. Pokazalo se je namreč, da nihče ne maha zato, da bi onemogočil nasprotnika, ampak da bi dosegel več točk. V fly - ollu Videnšek ni startal zaradi bojazni (opraviče,!e), da bi izgubil model, Sokolic in Zagar pa sta startala s 30 m vrvice.

Gumenjaki in penjači so imeli teža­ve zaradi kratko trajnih ozkih dviganj, zato so bili tudi rezultati pod pričako­vanji. Pri mnogih se tudi pozna utruje­nost od celotnih nastopov.

V skupni uvrstitvi je zasluženo zma­gala ekipa Novega mesta, mlada in homogena ekipa z nekaj odličnimi posamezniki, ki je dosegla poprečje preko 1130 točk na tekmovalca.

Pritožb ni bilo. Stirje tekmovalci na startnem mestu, hiter potek tekmova­nja, turnus 45 minut in lepo vreme -vse to je pripomoglo, da je tekmova­nje v celoti uspelo.

B. LESKOSEK

Proslavljali smo skromno

Celje

SKROMNO, BREZ VELIKEGA POMPA IN STABILIZACIJSKO SMO AJDOVSKI LETALCI V ZAeETKU LETOSNJEGA POLETJA PRAZNO­VALI 30 LETNICO OBSTOJA IN DELA AEROKLUBA "JOSIP KRI­ŽAJ".

Aeroklub Ajdovščina je bil ustano­vljen leta 1950. Pobudnik za ustanovi­tev in njegov prvi predsednik je bil jadralni pilot iz Velikih Blok tov.

Milivoj Sircelj, ki je bil takrat direktor SGP Primorje v Ajdovščini. Od takrat naprej deluje aeroklub, razen z nekaj­letno prekinitvijo, vseskozi uspešno in organizirano. O njegovem trideset­letnem delu bomo pisali drugič.

Ajdovski letalci smo se odločili, da bomo svoj jubilej proslavili delovno in športno brez velikih stroškov. V poča­stitev 30 letnice smo pripravili nekaj prireditev, ki so prikazovale delo aero­kluba, zlasti pa aktivnosti njegovih članov. Proslavo smo imeli 28. junija, ko smo priredili tekmovnje motornih pilotov primorskih aeroklubov in na­stop modelarjev z radijsko vodenimi modeli. Ob tej priliki smo nameravali odpreti tudi novozgrajeno modelarsko stezo, vendar je žal nismo mogli do­končati.

Tekmovanje motornih pilotov je bilo dopoldne, ob 14 uri pa je bila razglasitev zmagovalca ter svečani del proslave. Ob tej priliki je predsednik aerokluba v svečanem govoru orisal prehOjeno pot kluba, od skromnih začetkov pred 30. leti pa do danes. Proslave so se udeležili tudi pred­stavniki drutbenega in političnega živ­ljenja v občini Ajdovščina. Na proslavi smo žal pogrešali predstavnika ZLOS.

Tekmovanje motornih pilotov je obsegalo navigacijsko nalogo, časovno točnost nadle tenja ciljne linije ter točnost v prstajanju. Udeležilo se ga je 16 motornih pilotov iz aeroklubov Nova Gorica, Tolmin, Postojna, Porto­rož in Ajdovščina. Zmagal je Boris Gerzej iz aerokluba Ajdovščina, drugi je bil Benjamin Ličer iz Portoroža, tretji pa Matija Kodrič iz Nove Gori­ce. Tekmovalci so tekmovali na letalih PA-I8-150, PA-38-112, Aero 3 in Utvi 75.

Domači modelarji in modelarji iz aeroklubov Nova Gorica, Vrhnika in iz Italije so pokazali občinstvu spre­tnosti v letenju z radijsko vodenimi modeli. ki so vzbudili pri gledalcih veliko zanimanja.

Po zaključku uradnega dela prosla­ve in podelitvi pokala zmagovalcu v motornem letenju so letalci pokazali svoje spretnosti še v skupinskem le-

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI tenju motornih letal, naletujadralnih letal ter v akrobacijah z jadralnimi in motornimi letali.

Že teden dni pred proslavo smo v izložbi blagovnice Nanos v Ajdovščini priredili razstavo. Na razstavi smo s fotografijami prikazali razvoj delavno­sti kluba ter modelarsko aktivnost. Posebna privlačnost razstave pa je bil prikaz razvoja letalstva od 1914 do danes. Razstavljenih je bilo več kot 250 plastičnih maket /etal, ki so sijih z zanimanjem ogledali zlasti mladi in najmlajši gledalci iz Ajdovščine in okolice.

BORISGRZEJ Ajdovščina

Klavrna problematika

V reviji Krila za maj 1981 pISe sekretar ZLOS ob koncu članka na str. 29: "V kolikor imate tudi vi predloge, o katerih bi po vaši oceni moralo razpravljati PS ZLOS, nam to sporočite z vašo pismeno obrazložitvi­jo ". On tudi piše: pripravljamo "pro­blematiko ': Po mojem mišljenju je to klavrna "problematika ': Imam nam­reč vtis, da VSJ sploh nima svojega sodobnega in perspektivnega plana ra­zvoja in dejavnosti te organizacije.

Še vedno so ljudje, ki ne morejo razumeti, da je v našem jadralnem športu dramatična demobilizacija na­šega ustvarjanja in da smo neuspešni v

Med pripravami na starem štartu na Joštu

svetovni jadralni konkurenci (letos sploh nismo šli). Tu ni več kaj govoriti o "problematiki", temveč o planu po katerem bi vedeli kaj hočemo in kaj zmoremo. Kje je tretja generacija na­šega ustvarjanja; druga gre h kraju?

Kakšno vrhunsko jadralno letalo smo skonstruirali v zadnjih dvajsetih letih?

Kakšen zmaj "deltaplan " ali pa mo­torno letalo? Edina izjema je mo­torna "jedrilica" ŠOLE in še ta je zaprta v hangarju, namesto da bi fantje z njo letali, predvsem pa uči­telji letenja. To je problematika! O tej problematiki pa nihče ne govori, na nobeni ravni!

Pred dvajsetimi leti je bil napravljen perspektivni plan razvoja jadralstva v VSJ. Veljalo bi si ga ogledati in ga tudi prebrati. Ce je kaj nerazumljivega v njem, bi morali vprašati strokovnja­ke! Vsekakor pa morajo biti tisti, ki vodijo politiko razvoja, vrhunski stro­kovnjaki, sodelovati pa morajo tudi ekonomisti. Mnogo stvari je mogoče rešiti brez ozira na inflacijo in obje­ktivne težave, ki nas pestijo. Fantje morajo imeti motiv za delo po planu, v katerem vsakdo lahko najde tudi sam sebe in to ne samo na letenju, ki je odvisno od mnogih elementov. Ni­mam namena objokovati "black outa" našega ustvarjanja. Osebno mislim, da sem precej prispeval na tem področju, razorožili pa so me tedaj ko sem bil, po mojem mišljenju, še vedno po­treben.

Dr. int. BORIS CIJAN Beograd

Po enem letu letenja Velikokrat sem bil na vrhu Jošta.

Nadihal sem se svežega zraka. Z novi­mi močmi sem se vrnil domov.

Sedaj letim z Jošta. Mnogo truda je bilo treba, da smo zmajarji uredili štart in spoznali lastnosti terena. Zelo sem vesel, če lahko jadram nad vrhom Jošta. Posebno lepo je jadrati na ter­miki.

Tudi to mi daje nekaj, kar si želim. JURIJ PODPECAN

Kranj

Solarni raziskova- · lee v Pontoisu Solarni raziskovalec

preletel Rokavski preliv "Solarni raziskovalec" je letalo, ki

ga vleče vijak na elektromotor. Tega napaja z elektriko akumulator, ki ga polnijo sol arne celice. To je popolno-

~eprav se je v naših ma novo letalo, ki ga J'e razvil znani časopisih za Mac Creadyjevo letalo . ameriški znanstvenik in jadralec - Dr. "Solar Challenger" Paul Mac Cready. To konstrukcijo je res uveljavilo ime razvil na osnovi izkustev, pridobljenih "Solarni raziskova- h lIh G lec", želimo našim na prej zgrajeni eta i ,,'ossamer bralcem posredovati Condor" in "Albatros", ki so bili gna­tudi dobesedni pre- ni s človeško močjo. Od "Gossa-vod, ki morda bolj · . " l'k . td' poudarja smisel izvir- melJa se raz 1 uje samo vem, a Je nega imena. Solar po- novo letalo namenjeno samo za

. meni v tehniki: tisti, raziskovanje pogona s solarnimi celica­ki ga poganja sončna mi. Krilo je svobodno noseče, na nje­energija. Challenger govi gornjO i površini pa so nameščene pa: izzivalec, poziva-lec, kljubovalec. Vsek . solarne celice. Da bi bilo za pogon si zdaj lahko sem se- propelerja dovolj potrebne električne stavi najprimernejte , energije, ima letalo velike horizontal­ime, mi pa pred laga- . ne repne površine. ki so nameščene mo "Izzivalec Son- bl' ž'šč 1 tIT d' t h . ca". (Uredniltvo:'- lZU te 1 a e a a. u 1 na e Je KRIL) ;: zgornja površina pokrita s solarnimi

celicami. Tako znaša skupna površina solarnih celic 22,76 m2 , ki pri nav­pičnem obsevanju proizvajajo 2676 W / električne energije.

Konstruktor je odstopil od prve za­misli, da bi bilo letalo v obliki race. Propeler je postavil pred trupom, ki ima obliko cevi, pod trupom pa je ka­bina za pilota , ki je slična tisti na "Condorju". Za horizontalnimi repni­mi površinami se nahajajo vertikaIne repne površine. Po podatkih, ki jih je objavila francoska revija "AIR Cosmos" v štev. 869. z dne 18. julija t. \., je teža .,Solar Challengerja" pri startu znašala 152,8 kp, od tega je na pilota odpadlo 54,4 kp. ostalih 86,4 kp pa na letalo.

Vijak sta poganjala dva enaka elektromotorja, postavljena drug za drugim. s premerom 67 ITJm in dolži­no 165 mm. Motorja sta se vrtela s

KAKO DELAJO DRUGI

Solarni raziskovalec, slikan 14. junija po 23 minutnem letu (Foto: AFP)

7.000 obr./min in pri tem ustvaIjala moč 4,5 kW. Preko reduktorja s pre­nosom 1 :23 se je vijak obračal samo za 320 obr./min. Motorja z reduktor­jem sta bila težka 6,8 kp.

Izrazita je visoka vrednost gostote obsevanje celic, ki znaša 117 W / m2.

Mac Cready čestita pilotu po pristanku v Manstonu

~efL4 11

Računati mora~~s tem, da so karak­teristike solarni~,:. celic ugodnejše pri nižjih temperaturah, torej na večjih vi­šinah, kjer temp.eratura pada. V svo­jem znanstvenem delu "Some thoughst on the ', fessibility of solar­powered plane" (OSTIV publication XV 1978) dr. Gedeon navaja, da so­dobne solarne celice dosegajo stopnjo izkoristka med 0,13 in 0,18 odst., ozi­roma 160 do 220W /m2.

Z omenjenim lt~talom je 28 letni pi­lot Steve Ptaček : 7. julija 1981 poletel s francoskega Cormeilles-en-Vexin blizu Pariza ob . 11 uri in 28 minut, nadle tel v smeri Boulogne-sur-Mer ob 14,40 uri mesto Le Treport, prele­tel ob 15,35 kap Griz-Nez, preletel Rokavski preliv in se ob 16 uri in 51 minut po francoskem času spustil v Manstonu (Kent) v oblasti Ramsgate in Canterburry. Skupna dolžina poleta znaša 368 km, trajal pa je 5 ur in 23 minut pri povpre.Čni hitrosti 68 km/h. V prvi uri se je' let odvijal na višini 1560 m, ob koncu poleta pa je dose­žena višina znašalil 3300 m.

Dr. inž. BORIS CIJAN

Predsednik, občinske skupičineBela Crkva pozdravlja letalske veterane

Dvodnevno srečanje v Vojvodini

V "stroju" po 37 letih.

Ne spominjajo se več, kdaj je ka· sama "Slavka Munčan-Sava" v Beli Crkvi bila videti tako svečana in veli­častna, kot je to bilo pred kratkim, ko je kolona več kot 300 pripadnikov nekdanjega mladinskega letalskega centra šla skozi špalir vojakov te enote, ki so s slavoloki, zastavami, parolami in cvetjem okrasili okolico in prostore, v katerih so se pred 37 leti zbirali borci NOB in mladinci iz vse države. Od tu so jih pošiljali na oole v naše in inozemske centre, da bi z izšolanimi kadri popolnili komaj usta­novljene letalske enote.

Da bi videli in pozdravili svoje nekdanje someščane, se je v bližini kasarn zbralo veliko meščanov iz Bele Crkve in okolice. Tu so bili borci, mladina, pionirji, mladinske delovne brigade in taborniki iz odreda "Žarko Zrenjanin-Uča" .

Svečani "stroj", v katerem so stali ~ug poleg.d~u~ega aktivni in upokoje­~ zastavniki m polkovniki, kapetani ID generali, letalski mehaniki in doktorji znanosti, kot tudi vojaki v sivo-olivnih uniformah, je pozdravil komandant gamizona tovariš Dragiša Jeremic, ki je prisotnim gostom zaže­lel ugodno bivanje v kasarnah v kate-rih so nekoč že bivali. '

V imenu mesta gostitelja je sprego­voril predsednik skupŠČine občine Be­la Crkva, tovariš Sava Stojanov, ki je toplo pozdravil vse navzoče, posebno pa še letalske veterane.

Več kot tri desetletja v prvih vrstah.

O življenju in delu okoli 3.000 pripadnikov nekdanjega mladinskega letalskega centra tu v Beli Crkvi, o

KAJ DELAJO

sodelovanju z mladino in meščani Bele Crkve in okolice, o tem kako so se šolali borci NOR za pilote, naviga­torje , radiotelegrafiste , zračne strelce, letalske inženirje, letalske tehnike in za ostale službe, ki so bile nujno potrebne vojnemu letalstvu, je govoril Ljubomir Krstič, eden iz te generacije letalcev.

Nanizal je podatke, ki so pokazali, koliko so mnogi člani te generacije v že več kot 30 letih prispevali k razvo­ju in krepitvi borbene moči vojnega letalstva nove Jugoslavije, veliko pa jih še danes odgovorno opravlja svoje dolžnosti v enotah in ustanovah VL in PVO. Dosti jihje, ki uspešno opravlja­jo svoje funkcije v civilnem letalstvu in v drugih ustanovah naše družbe. Nepretrgane vezi z ljudmi, enotami in ustanovami, v katerih so se nahajali, dokazujejo, da so ti tovariši v bistvu ostali zvesti letalstvu.

Po obhodu kasarne in njene okolice so letalci v mestnem parku položili venec na spominsko okostnico in tako izkazali spoštovanje ne samo žrtvam, katerih kosti so leta 1945 izkopali in jih prenesli v skupno grobnico, tem­več tudi vsem ubitim in umrlim tova­rišem, ki so pripadali tej grupaciji in svojemu slavnemu in nepozabnemu vrhovnemu komandantu, maršalu Ju­goslavije, Josipu Brozu-Titu.

V "stroj" namesto brata.

,,Moj brat Prvoslav Bačkovič je bil borec druge proletarske brigade od leta 1941. Iz brigade je bil poslan v Belo Crkev in zatem v pilotsko šolo, ki jo je uspešno skončal . Ko smo jaz in vsi moji izvedeli, da bo brat kot predstavnik letal cev 25. maja leta 1948, predal maršalu Titu za njegov rojstni dan štafetno palico, smo bili nenavadno srečni. Toda samo dva dni po srečanju s svojim vrhovnim ko­mandantom se je brat smrtno ponesre· ~i1 pri opravljanju službene naloge. Zelim, da se v Beli Crkvi uvrstim v "stroj" njegovih soborcev in da iz­polnim izpraznjeno mesto".

S tem pismom se je oglasila tovariši­ca Ružica Jakovljevič-Bačkovič, ko je izvedela, da se pripravlja tovariško

srečanje letalcev veteranov. In res, tovarišica Bačkovic je bila v "stroju", bila pa je tudi zaprošena, da v domu JLA odpre razstavo z okoli 500 foto­grafijami in dokumenti, ki jih je orga­nizator pripravil in posvetil življenju in delu pripadnikov mladinskega le­talskega centra, kateremu je pripadal tudi njen brat Prvoslav .

Mladost za veterane

Srečanje letalcev se je naslednje jutro nadaljevalo v kasarni ,,Maršal Tito" v Novem Sadu. To je bilo tam, kjer je v začetku februarja leta 1945 pričela s svojim delom prva šola le­talcev NOV Jugoslavije . Na vse navzo­če, posebno pa še na letalce, so napravili nepozaben vtis gojenci naj­mlajše generacije sanitetnega šolskega centra, ki so s svojo gostoljubnost jo in obnašanjem pripomogli, da bo sre­čanje v kasarni ostalo vsem v trajnem spominu.

V imenu SŠC sta letalce pozdravila podpolkovnik Miroslav Pavlovič in kapetan 1. kI. Anton Mira­žic, v imenu mesta gostitelja, v kate· rem so se nekoč šolali prvi letalci pa

. predsednik izvršnega sveta skupščine občine Novi Sad, tovariš Petar Ra· dujkov. Le-ta je goste spoznal z raz­vojem Novega Sada časov, ko so se v njem šolali, do danes. Tudi ob tej priložnosti so letalci položili venec svežega cvetja na mestu, kjer so fašisti umorili številne rodoljube tega dela Bačke, kot tudi na mesto, kjer je bil obešen narodni heroj Toza Markovič.

Predstavnik garnizije Novi Sad pozdravlja nekdanje gojence 1. klase letalske podoficirske šole v kasarni M. Tito

Zaključek dvodnevenga srečanja ,'po sledovih prvih letalskih šol, usta· novljenih v času NOB" je bil na novosadskem športnem letališču Čenej. Pri vhodu na letališče so goste sprejeli in pozdravili Radivoj Rado­savljevič-Bata - predsednik letalske zveze Vojvodine, letalski podpolkov­nik Isa Stanišin - v imenu pokra­jinskega štaba TO in tajnik AK "Heroj Pinki", tovariš Rado Kačanski. Mladi piloti, jadralci, padalci in modelarji so za svoje starejše tovariše izvedli zani­miv in atraktiven letalski program, katerega so prisotni pazljivo spremljali in bogato nagrajevali z aplavzi. _

UUBOMIR KRSTIC

Veterani so pisali Na naslov odbora za organizacijo

tovariškega srečanja, ki je bilo pred kratkim v Beli Crkvi in Novem Sadu, je prispelo več kot 100 pisem iz vseh krajev naše države, ki so jih poslali nekdanji pripadniki mladinskega le­talskega centra iz Bele Crkve . Med mladinci je bilo tedaj tudi več Slo­vencev, od katerih se jih je nekaj tudi

udeležilo srečanja. Naj omenimo le tovariše Antona Sotlarja, Leopolda Rojino, Alojza Goloba, Vladislava Snoja, Cirila Ruperta, Leopolda Merharja, Ivana Nastrana, Ivana Lo ­žarja , Konrada Zajca in še mnogi drugi. Po skončanem šolanju so neka­teri zavzeli komandne položaje in ostali do upokojitve v aktivni vojaški službi.

Veliko prejetih pisem ima slično vsebino. Izražajo želje za uspeh sre­čanja letalskih veteranov, prvega po 37-tih letih. Nekateri bivši letalci v pismih obujajo spomine in dostavljajo podatke o sebi in prijateljih za katere mislijo, da niso bili obveščeni o akciji za zbor nekdanjih pripadnikov mla­dinskega letalskega centra . Drugi se zanimajo za nadaljnjo aktivnost in naslove tistih, ki bi jih želeli videti ali pa dobiti podatke kje se nahajajo in kje so bili na šolanju oziroma v službi v vojnem letalstvu v prvih povojnih letih .

Objavljamo dve pismi, za kateri mislimo, da lahko na enostaven način potrdita, kolikšna je bila želja nekdan-

KAJ DELAJO

jih sotovarišev, da se zopet zberejo in vidijo v čim večjem številu in na istem mestu.

Dragi tovariši!

Vse vas toplo in srčno pozdravljam Želim vam obilo zdravja, ter mimo in udobno življenje. Neizmerno mi je žal, da na dan srečanje nisem z vami. Moje zdravstveno stanje mi ne dovoljuje, da se vam pridružim in da se veselim z vami. Čeprav nisem fizično z vami, pa sem z vami v "stroju" v mislih, vedno tu poleg vas. Nosim vas nenehno v srcu, še posebno, ko se zbirate v Beli Crkvi in Novem Sadu iz vseh krajev naše lepe, svobodne, samoupravne in neuvrščene domovine. Nikoli ne mo­rem pozabiti let 1944, 1945 in 1946. Veselost, tovarištvo, odločnost, samo­zatajevanje in enotnost so bili in ostali naša osnovna karakteristika. To doka-

Če je v avtobusu 50 sedežev, 10 članov ekipe pa potu­je z letali, bi bilo res skrajno nestabilizacijsko, da bi ostalo toliko praznega prostora ...

zuje in globoko potrjuje letošnji fe­bruarski sestanek v Zemunu in da­našnje tovariško srečanje.

Upam, da jih bomo še imeli in to skoraj.

Še enkrat vas srčno pozdravlja in vam želi vse najboljše nekdanji se­kretar skojevskega komiteta letalske podoficirske šole, ki je pričela z de­lom v začetku februarja leta 1945 v komaj osvobojenem Novem Sadu.

21. september 1981. STEVO MURIŠIC

major letalstva v pokoju zdravilišče Mataruška Banja

***

Dragi tovariši!

Javljam vam, da sem prejel vaš poziv za tovariško srečanje v Beli Crkvi in Novem Sadu 26. in 27. septembra za katerega se vam najlepše zahvaljujem

Obveščam vas, da se ne morem odzvati vašemu povabilu, ker sem zavzet zaradi specifičnih obveznosti do enot JLA in TO ravno v teh dneh.

Vsem udeležencem srečanja želim vse najboljše, z željo, da bi uspelo tako, kakor ~mo vedno uspevali v času ustvarjanja in razvijanja našega vojne­ga letalstva in kasneje tudi PVO. Želim, da srečanje mine v duhu bratstva in enotnosti vseh naših naro­dov in narodnosti, to je v duhu narodnoosvobodilne borbe in v duhu našega ljubljenega tovariša Tita.

Upam, da bomo imeli še več pri­ložnosti, da se srečujemo, vidimo in se spomnimo na težke dneve iz časov narodnoosvobodilnega boja, in še zla­sti iz obdobja povojne graditve našega RV in PVO.

Najsrečnejše želje in čestitje vsem udeležencem prvega srečanja vetera­nov R V pošilja vaš tovariš

22. september 1981, Škofja Loka

TOMAŽ MISLEJ polkovnik letalstva v pokoju

- Vidiš, tile v kanalu pa delajo za bencin. - Ali za naju dva? - To ne vem natančno. Vem pa, da so piloti, ki imajo status posebnega družbenega pomena!

Tudi aeroklubi za devize Aeroklubi bi lahko več prispevali k deviznemu prilivu!

V programu dejavnosti Zveze med ostalim piše, da razen šolanja, trenaže in športa lahko nudimo tudi razne gospodarske usluge OZD. Ta oblika dopolnilnega dela za OZD daje letno 66 odstotkov potrebnih sredstev za to dejavnost. Druga vrsta takšnih uslug so panoramski poleti za domače in tuje turiste . S takimi uslugami se stalno bavi ALC Lesce , KLC Slovenj Gradec in zadnji dve leti tudi Porto­rož, vsi ostali centri pa le bolj prilož­nostno, nesistematsko in ne organizira­no, čeprav imajo za tovrstne usluge vsaj nekateri zelo dobre pogoje. po­glejmo samo Celje , Novo mesto , Ajdovščino in Ljubljano, ki imajo ustrezna letala (Cessna- l72 in Varior) , uvožena prav v te namene.

V desetih letih (od 1970 do 1980) so navedeni centri popeljali na pano­ramske polete 130.952 turistov ali 1000 polnih letal DC-9. V ta namen so porabili 22.683 ur. Od tega so imeli 28,075.556 din bruto prometa. Uslu­ge so se posluževali domači in tuji turisti. Devizni priliv od tujih turistov

je znašal 16,380.000 deviznih dinaIjev ali 546.000 US dolaIjev. To paje več, kot smo za vsa ta letala plačali v tujini. Z boljšo organizacijo pa bi bil devizni priliv lahko še večji.

Pred leti je KLC Slovenj Gradec za izkupiček pri uslugah tujim jadralnim pilotom, ki so v času sezone leteli v Slovenj Gradcu, iz deviznega priliva kupil vsa letala, ki jih še danes uporab­lja. Po odhodu tov. Kuhelnika iz tega centra so tovrstne usluge tujim jadral­nim pilotom popolnoma zamrle , pa čeprav ima center vsa potrebna soglas­ja za tovrstno dejavnost. Menim, daje to velika škoda in da je treba usluge tujim letalcem aktivirati povsod tam, kjer so za takšno dejavnost objektivni pogoji.

Trdim, da bi lahko s temi uslugami, oziroma deviznim prilivom, ki ga pri­našajo sami pokrivali stroške proste reprodukcije. Treba se bo le bolj organizirati in dogovoriti za skupni program na tem področju . Zelena luč nam je dana na razgovoru s predsedni­kom IS SR Slovenije.

MIRKO BITENC

ANKETA lCeft,4 17

Vsem, ki ste sodelovali, iskrena hvala I

Mala anketa, ki smo jo razposlali z letošnjo 8-9. številko KRIL, je presegla vsa naša pričakovanja. Ne morda toliko po številu odgovorov, kot po izredni resnosti in prizadetosti vseh sodelujočih. To je najprepričlji­vejši dokaz, da z revijo čutite tako, kot mi v uredniškemodboru in izdaja· teljskem svetu, celo večina naših misli, dvomov in želja se ujema.

Lahko bi kdo rekel, da 72 odgovo­rov, ki smo jih prejeli, še ne pomeni mnenja vseh bralcev KRIL. Vendar smo si dovolili vzeti izid naše ankete kot vzorec, saj ste nam pisali z vseh koncev Slovenije in celo iz bratskih re­publik! Dejanske številke pri posamez­nih odgovorih pomnožite vsaj s 50, pa boste hitro vedeli, koliko naših bral­cev se ogreva za ali huduje nad to ali drugo zadevo v KRILIH .

Katerih bralcev imamo največ? Dovolite najprej malce statistike:

izpolnjene anketne lističe nam je po­slalo 66 moških in 6 žensk, med njimi jih je 62 včlanjenih v aerok1ube, osta­lih 10 pa ne.

S katerimi letalskimi panogami se ukvarja največ naših bralcev? Ker so nekateri navedli po dve ali celo tri pa­noge, je seštevek teh zanimanj večji, kot so dobili lističev. Največ (polovi­ca!) se jih ukvarja z jadralnim letal­stvom (37), kmalu za njimi so mode­larji (22), nekaj manj kot jadralcev je motornjakov (17), še nekaj manj je padalcev (Il) in eden je prometni pi­lot. Raketarji so poslali tri odgovore po enega pa balonarji, zmajarji in ama­terski graditelji letal. Z delom v klub­skih samoupravnih organih in drugimi nalogami se ukvarjajo štirje anketiran­ci.

Te številke v grobem povedo, kak­šno naj bo v reviji razmerje prispevkov po panogah, če hočemo zadovoljiti ti­ste naše bralce, ki jih je naj ve č. Seveda pa moramo misliti tudi na dejavnosti, ki so šele v razvoju (zmajarstvo, balo-

narstvo) ali pa zahtevajo izredno stro­kovno znanje in požrtvovalnost (ama­terska gradnja letal), ter so za druge letalce prav tako zanimive.

Na naše prvo vprašanje, če je revija KRILA slovenskim letalcem potrebna, smo dobili krepak odgovor, "da vse­kakor, saj nihče ne misli drugače. 29 bralcev (dobra tretjina) pravi, da je re­vija preskromna - večina teh, in še precej drugih razumnih, pa je bilo mnenja, da je tudi naročnina - pre­majhna.

Zakaj smo tako skromni Letni stroški za izdajanje revije bo­

do letos znesli okrog milijon dinarjev. Dobro tretjino tega (370.000 din) bo mo pokrili z naročnino, vse drugo pa je treba takorekoč nažicati, pa najsi bo to pri samoupravnih interesnih skupnostih, pri ozedejih za oglase, skozi pogodbe z najbolj prizadetimi dejavniki in še drugače. To ni lahka rabota in naša uprava komaj stakne konec s krajem . ,.

Če hočemo povečati obseg, da bi bralci to sploh opazili, bi ga morali najmanj za pol sedanjega - na 48 stra­ni . To pa pomeni, da se tudi stroški povečajo za pol! Pri enakih ostalih do­hodkih pade to breme seveda v celoti na naročnino, ki bi se morala povečati kar za 2,35 krat - za letošnje leto to­rej na okrog 350 din . Prav gotovo se vsi zavedamo , da je to, zlasti za naj­mlajše, le prehuda številka.

Preskromna je tudi naklada naše re­vije - nekaj čez 3000 izvodov. Slo­vensko govorečih in razumečih šport­nih letalcev , modelarjev in padalcev je morda pol toliko. Vendar je ljubiteljev letalstva in tistih, ki jih to področje zanima, najbrž vsaj desetkrat več, kar je pokazala tudi prodaja letalskih zbirk založbe ,,Mladinska knjiga". Smo naredili dovolj, da bi revija prišla v roke vsem zaposlenim v letalskem pot­niškem prometu, v vojnem letalstvu, v šolskih krožkih, pa morda tudi potni­kom v letalih Inex - Adrie, za katerih

ANKETA -------------------------------------------------------------------------večino je vsak polet novo letalsko do­živetje? Če bi, na primer, bila letošnja naklada KRIL 10.000 izvodov, bi nas stal posamezen izvod namesto 33, sa­

mo 20 din, z isto naročnino pa bi zbra­li namesto 370.000 kar 1,500.000 di­narjev!

Skromni pa nismo samo pri obsegu in nakladi, temveč tudi pri vsebini. Tega ne moremo skriti. Toda, če bi, na primer, hoteli letos zanesljivo dobi­ti privlačno in izčrpno reportažo z državnega jadralnega prvenstva, bi mo­rali v Novi Sad za najmanj 14 dni po­slati spretnega poročevalca. Če že ne bi (? J zaračunal pisanja in fotografi­ranja, pa bi mu morali plačati vsaj po­tne stroške in dnevnice: manj kot 6000 dinarjev ne bi bilo dovolj. Kaj pa Pančevo, Mostar, Borovo, Beograd, Bitola, Burgos, Genk, Paderborn, Gra­dec, Celovec in Ankara?

In končno smo skromni še pri ogla­sih, ki so lahko donosen vir za pokri­vanje stroškov. Seveda dva, trije oglasi na leto komaj kaj pomenijo v celot­nem znesku. Res da plačanih nabiral­cev oglasov nimamo, vendar vemo iz izkušenj, da vsa naša vojska ljubiteljev letalstva, zlasti tistih, ki imajo to mož­nost, lahko zbere tudi desetkrat več denarja!

To je torej vse o naši skromnosti, prosimo za razumevanje!

Kaj najraje beremo Pa vendar so iskreni ljubitelji letal­

stva (in naše revije) le našli toliko do­bre volje in časa, da so za KRILA na­pisali tudi vrsto dobrih prispevkov. Bralci ste jim v anketi dali zasluženo priznanje in zahvalo! Našteli bomo vsaj tiste prispevke, ki so dobili dva in več glasov: Moffatov ,,zmagovati na vetru", ki ga je priredil Gustav Ajdič (25 glasov), Belizarja Keršiča "Kaj je novega pri jadralnih letalih" (15), Vin­ka Uršiča "Letalski motorji P&W" (14), Tineta Kosa ,,Prvih 50 km z zmajem" (9), Letalska pošta (8), Bori­sa Cijana "Solarni raziskovalec" (7), Gabra Pesjaka "Analiza vremena za 19. jadralno prvenstvo" (5), G. Ajdiča ,,Prve operacije v SHS" (6), 1. Naumo­vica "Turbulenca in krilo" (5), G. Ajdiča "ŠOle 77" (5) in "Kaj dolguje­mo tovarišu Svetopolku" (4), po tri glasove so dobili "Naša zgodovina",

"Zmajarji napredujejo", ,,Petdeseti DG 100 iz Elana", "Model je drag konjiček", "Dirka s časom", ,,DC9 super 80", "Jugoslovansko letalstvo v NOB", ,,Kaj dela Zveza", po dva gla­sova pa "Najmanjši ekspanzivni mo­tor," "Velesila malih letal", "Jadranje na valovih v Portorožu" in ,,Prvi evropski ultralahki". S po enim gla­som je bilo nagrajenih še 16 prispev­kov.

Po zanimivosti torej krepko vodijo prispevki iz jadralstva (62 glasov), zgo­dovine (20) in letalske tehnike (20), slede pa zmajarji (14), letalska pošta (8) ter drugi.

lil kaj v KRI LIH najbolj pogrešate?

Ojoj, želja je toliko, da jim niti De­dek Mraz ne bi mogel ustreči! Pa ven­dar, če poskušamo vse številne odgo­vore malce urediti in spraviti na nekaj skupnih imenovalcev , nam bo hitro ja­sno, kje smo glede vsebine najbolj šib­ki . Mislim celo, da se odgovori na prej­šnje in na to vprašanje v anketi kar natančno ujemajo, oziroma pojasnju­jejo.

Daleč največja žeja v KRILIH je po strokovnih prispevkih. Ta podatek kaže tudi na skrajno skromnost (da ne rečem malomarnost) naših odgovor­nih "struktur". Samo v Sloveniji so v zadnjih 35 letih izšle kar 3 (tri) drob­cene brošurice ! Dve sta izšli leta 1949, ena pa 1951, ali v zadnjih 30 letih, 0,0 brošuric ... Pametni pa smo Kranjci, pametni, ali ne?

Pamet merijo nekje z izdano stro­kovno literaturo, nekje pa s pamet­jačenjem. Nesreče preprečujejo nekje s strokovno literaturo, nekje pa s pre­povedjo letenja. Tehnološki napredek spodbujajo nekje s strokovno literatu­ro, nekje pa z metanj em polen pod noge ...

Tako se zdi, da je odgovornost, ki jo nalagate s svojimi željami naši skromni reviji, pretežko breme zanjo . Pa vendar bi se upal v imenu celotnega uredniškega odbora zapisati, da nima­mo nič proti strokovnim prispevkom - samo če bi jih kdo poslal!

Največ anketirancev pogreša sploš­no strokovno tematiko (36 glasov), zlasti opise dosežkov v svetu in tehni-

ANKETA

čne novosti (15), utrjevanje znanja in napotke izkušenih letal cev (14), ses­tavke o vremenu, instrumentih, radio­navigaciji ter šolanju začetnikov v vseh panogah (9). Težko bi bilo reči, da tudi najštevilnejši konkretni pred­logi niso predvsem letalsko strokovne narave: pišite več o modelarstvu, zlas­ti o gradnji RC modelov, objavljajte načrte modelov (21) in več o tehniki jadranja, preletih, jadralni tekmovalni taktiki (20)! Naslednja skupina pred­logov, ki nima nič manj glasov (20), zahteva poročanje o delu in življenju slovenskih in jugoslovanskih aeroklu-bov, o njihovem financiranju, o druž­benem delu podpornih članov, o sre­čanjih jubilantov in kon čno tudi o de­lu Zveze kot celote .

Precej je tudi predlogov za obravna­vo letalske zgodovine (11), zlasti do­mače v Sloveniji in Jugoslaviji, med NOB, zgodovine razvoja letalstva na­sploh, zgodovine naših uspelih letal in predstavitve, oz . tipologije vsako­vrstnih letal (9) od vojaških in potniš­kih do športnih in rekordnih.

Takoj za temi so predlogi za po­pestritev vsebine s prispevki iz našega vojnega letalstva (8), športnega padal­stva (8) in motornega letenja (6) .

Predlogov, ki neposredno zadevajo posamezna področja, je nekaj manj, verjetno zato, k.er bralci pričakujejo,

~/ ,. da bodo tako čtivo našli že pri splošni

. / strokovni tematiki in dosežkih v svetu. " ~ Tako so se uvrstili : zmajarstvo (3),

potniško letalstvo (3), amaterska grad­nja (2), ter balonarstvo in raketarstvo po 1 glas.

Za športno področje ste predlagali

J poglobljeno in kritično analizo tek­movanj (4), afirmacijo dobrih športni­kov (2), zgodovino našega letalskega športa in že omenjeno obravnavo tek­movalne taktike.

Vrsta pa je predlogov, ki jih ni bilo mogoče kar tako uvrstiti v nobenega od naštetih okvirov:

- analize letalskih nesreč, _. razgovori z zaslužnimi letalci in

strokovnjaki, - koledarji razstav in drugih prire­

ditev, - letalska literatura (povzetki, na­

slovi publikacij), - srečanja jubilantov, - letalski predpisi,

~e'L419

- perspektive športnih pilotov. Trije anketiranci se navdušujejo za

letalske zgodbe. Podrobno smo opisali vaše predloge

in zahteve za oblikovanje vsebinske zasnove KRIL - ne samo zato, da bi s tem usmerjali prizadevanja požrtvo­valnih članov uredniškega odbora, ki prav gotovo vsega tega ne zmorejo sa­mi. Predvsem smo hoteli spodbuditi s tem seznamom vse vas, ki ste v resnici lastniki in ustvarjalci našega skupnega glasila! Ta spisek naj bo vodilo vsem, ki so voljni prijeti za pero in sodelova­ti pri razvoju in uveljavitvi KRIL. Boljšega delovnega programa ne bi mogel sestaviti nihče, vendar ga sam tudi uresničiti ni sposoben nihče . Na nas vseh je torej taka vsebina revije, kot jo vsi želimo.

Letna naročnina Za našo skromnost, o kateri smo že

govorili , imamo vsaj eno opravičilo : 47 jih je mnenja, da je letošnja naroč­nina (150.- din) ravno pravšnja, 24 (točno tretjina!) pa pravi, da je pre­majhna. Vendar polovica teh zadnjih (13) hkrati smatra, da je revija pre­skromna. Samo eden (!) se je našel, ki pravi, da je revija preskromna, naroč­nina pa previsoka! Vabimo ga k sode­lovanju v našo upravo, pa naj naredi čudež, če je tisto resno mislil.

Kolikokrat na leto? Nekajkrat so se pojavljali glasovi,

tudi v uredništvu in izdajateljskem svetu, da bi bilo bolje, če bi izhajali samo šestkrat na leto . Čeprav je bilo vedno nesporno, da je pri mesečnem izhajanju odmevnost revije mnogo ve­čja, da lahko sproti zasledujemo vsa pereča dogajanja v letalski organizaciji in končno, da tako tudi bolj nepre­kinjeno povezujemo in združujemo njene člane, so nas pripombe o večjih stroških zaradi odpreme spravljale v dvom, ker nismo poznali vašega mnen­ja. Poznamo letalske revije, ki ne iz­hajajo niti šestkrat na leto, Poljaki pa imajo, na primer, tedenski letalski ča­sopis na 16 straneh!

Vaše glasovanje o petem vprašanju ankete: ali 10 ali 6 številk na leto, je z več kot 90 odstotki odločilo v korist pogostnejšega izhajanja. Za izhajanje vsaka dva meseca se je zbralo samo 6

"2fL420

glasov, eden pa je predlagal "čim več številk na čim več straneh"!

Od kje ste nam pisali Največ izpolnjenih anketnih listkov

je prišlo iz Ljubljane in okolice (Litija, Vrhnika, Domžale) - 13, sledita Pri­morska in Notranjska (10) in Maribor z okolico (9), Koroška (8), Ptuj (7), Dolenjska in Bela krajina (7), Gorenj­ska (5), Celje z okolico (4), po en lis­tič pa smo dobili iz Murske Sobote, Vršca, Novega Sada, Leskovca, Knja­ževca, Valjeva, Banjaluke, Zagreba in Beograda.

Bili ste na seji predsedstva ZLOS 'Čeprav se je predsedstvo ZLOS, ki

je hkrati tudi izdajateljski svet revije KRILA, sestalo še pred potekom roka za izid ankete , je razpravljalo in skle­palo natanko tako, kot ste vi želeli. Vaši delegati so bili torej istih misli kot vi, ko so odločali o nadaljnji usodi KRIL:

1. revija je res pre skromna, vendar je v tem težkem družbeno gospodar­skem položaju ne moremo razširjati. Zato se bomo potrudili, da bi v pri­hodnjem letu imela vsaj tak obseg kot letos, se pravi 320 strani plus Letalski vestnik.

2. Izdajateljski svet nalaga vsem strokovnim komisijam, naj več pri­spevajo s svojega področja za revijo KRILA, organizatorji prireditev in tekmovanj so dolžni pripraviti poroči­la za objavo, vodstva klubov so od­govorna za obveščanje o svoji športni dejavnosti in samo upravnem življenju, posamezni strokovnjaki in uspešni športniki naj svoje izkušnje posreduje­jo reviji! Uredniški odbor mora sproti seznanjati izdajateljski svet, oz. pred­sedstvo ZLOS o uresničevanju teh na­log.

3. Glede na podražitev tiska in od­preme, ter zlasti papirja, bo celoletna naročnina v prihodnjem letu znašala 200.- dinarjev.

4. Glede na programsko zasnovo, ki temelji zlasti na sprotnem obveščanju članstva in seznanjanju bralcev z no­vostmi z letalskih področij, naj revija izhaja mesečno, oziroma 10 številk na leto (združeni številki junij /julij in avgust/september). Uredniški odbor

ANKETA

pa je dolžan urediti s tiskarno in pa­pirnico tako, da bo izhajanje tudi red­no .

Kdo prejme nagrado Precej anketirancev se je nagradi

odpovedalo, nekateri so predlagali, naj pošljemo njihovo nagrado kakšnemu modelarskemu krožku ali šoli, če bi bili slučajno izži'ebani. Pa vendar : ob­ljuba dela dolg, in med preostalimi je žreb določil takole:

. 1. Tone Topolšek, Cankarjeva 5, 63325 ŠOŠTANJ

2. Nadežda Petrovic, Moše Pijade 10/1, 16000 LESKOVAC

. 3 . Jurij Podpečan, Dražgoška 6, 64000 KRANJ

4. Majk Lapuh, Gestrinova 7, 61000 UUBUANA

5. Miodrag Žikič, Branka R~dičevi­ča 2/2, stan 23,19350 KNJAZEVAC

6. Tone Magister, Flandrova 21, 61210 ŠENTVID-UUBUANA

7. Franc Kuhar, Rozmanova 3, 66000 KOPER

8. Cveto Smonkar, Levstikova 25, 62380 SLOVENJ GRADEC

9. Tončka Antončič, Dečkova 46, 63000 CEUE

10. Urša in Niko Capuder, Vegova 41,61251 MORAVČE

Teh 10 izžreban cev bo prejemalo KRILA v letu 1982 brezplačno. Posla­li jim bomo tudi posebno potrdilo, da imajo to pravico .

* * * Posvetili smo temu našemu prvemu

tovrstnemu preizkusu ,javnega mnen­ja" nekaj več prostora, da bi z vsebin­skim oblikovanjem revije čim popol­nejše seznanili kar najširji krog naših bralcev. V nadaljevanju objavljamo še najzanimivejše pripombe, ki so jih ne­kateri napisali na hrbtno stran anket­nih lističev, saj vsega tega v pričujoči analizi ni bilo mogoče obdelati . po­skusili jih bomo upoštevati, kolikor bo le v naši moči.

Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali za njihovo iskreno pri­zadevnost in veliko resnost. Tovariški pozdrav vsem skupaj!

MARJAN MOŠKON

ANKETA

Ker nekateri klubi zelo malo sode­lujejo s svojimi prispevki, predlagam, da bi revija KRILA uvedla nekakšen sistem tekmovanja za dopisnike, ozi­roma klube, ki bi imeli glede na števi­lo članstva največ dopisnikov ali po­slanih prispevkov. To naj bi bila nena­gradna akcija, ob koncu leta pa bi ob­javili lestvico sodelujočih in morebiti dali priznanje najboljšemu klubu do­pisnikov. To naj bi veljalo za vse rubri­ke in vse prispevke, tudi če ne bi bili objavljeni. Gre torej za razširitev do­pisniške mreže, s tem pa bi bila pove­čana tudi strokovnost in vse ostalo v reviji. Predlagam tudi kakšno rubriko z naslovom " ZivIjenje na travniku", kjer bi lahko vsak ljubitelj letalstva na­pisal kakšen dogodek z letališča ali okrog njega. Prispevek naj bi bil dolg največ eno stran, naknadno bom po­slal primer takšnega sestavka.

EMIL FRAS Ajdvoščina

Glede na to, da v Sloveniji ne pre­moremo skripta ali kakšnega drugega čtiva, ki bi bilo napisano v slovenskem jeziku, predlagam, da bi v vsaki števil­ki revije KRILA objavili na dveh ali več straneh prevod knjige V AZDU­HOPLOVNO JEDRILICARSTVO. Mislim, da bodo tisti, ki se pripravljajo na izpite, veliko lažje razumeli snov iz te knjige, če bo napisana v slovenskem jeziku.

Tovariški pozdrav! JOZE MUROVEC

Nova Gorica

Mislim, da naj bi bilo v KRILIH manj zmajarstva in padalstva. Ce vza­memo za primer KRILA septem­ber/avgust, je 12 strani namenjeno samo padalstvu, po mojem pa bibilo zadosti 5 ali 6 strani za vse štorije o padalstvu. Od 31 strani nam ostane zelo malo. Primanjkuje tudi tečaj za začetnike modelarje. Spominjam se, da je nekoč bil. Lahko bi bralci poslali kopiran načrt in v uredništvu bi ga po­tem prefotokopirali in dali v vsak iz­vod KRIL. Tega bi bili modelarji zelo veseli. Tovariški pozdrav

TONE MAGISTER, 12 let Ljubljana - Šentvid

Zeleo bih češ ce predstavljanje knji­ga ojedrenju (kao što je bilo sa Moffa­tovim "Zmagovati na vetru") - do­voljno bi bilo samo navesti naslov knjige i izdavača u inostranstvu ili kod nas. Pokušajte saradnju sa iskusnim pi­lotima jedrilica - neka napišu svclja iskustva sa ranijih takmičenjaitd. Ze­leo bi češe; prikaz literature o vazdu­hoplovnom jedriličarstvu kod nas i u svetu (periodično, jednam godišnje ili češče).

DOBRIVOJE MARKO VIC Beograd

Ze nekaj časa razmišljam o tem, kdo bi bil lahko sposoben izdati, ozi­roma vsaj prevesti iz srbohrvatskega jezika strokovno literaturo za nas in naše mlade jadralce in motorne pilote. Mislim, da je to nujno potrebno, če hočemo, da bo kvaliteta teoretičnega znanja začetnikov boljša, ali pa še boljša. Nekateri namreč težko ra­zumemo izrazoslovje srbohrvatskega jezika, še manj pa to razume mlad~ za­četnik, ki mora nekajkrat prebrati ne­ki stavek, da si ga v mislih pravilno raztolmači. S tem pa izgubi dosti več časa za učenje. Verjetno ste o tem že razmišljali, ne zamerite, če sem vas s tem vznemiril. Revija pa je v redu in še zlasti primeren je njen format. Lep pozdrav in s spoštovanjem

TONE TOPOLOVŠEK ŠOštanj

Moti me to, da KRILA zelo nered­no izhajajo in predvsem ne za tekoči mesec, ampak za dva do tri mesece nazaj.

SANDI ŠK VAR C Col

Takih ,,pisem uredništw" v okviru na§e ankete - na hrbtni strani anket­nega lističa, se je nabralo več kot 30. Računali smo, da bomo vse hkrati lah­ko objavili z obdelavo anketnih od­govorov in izidom žrebanja. Na žalost pa smo pri tem obsegu novembrske številke lahko rezervirali za anketo sa­mo S strani revije. Vsa preostala pisma z mnenji in predlogi, tudi tista, ki jih boste §e napisali, bomo objavljali v na­slednjih številkah v LETALSKI poS­TI. Prosimo za razumevanje,

urednik

Zadrski "polikarc" . ... . nosi ponosno ime Med prV1mlletah v naših aerok1ubih

, Z ADA R takoj po končani vojni, na katerega so EKSPRES" zlasti vsi naši starejši letalci intimno

navezani, je PO-2. Eno ali dve taki letali še "živita", eno, z motorjem M-11-D ima Aeroklub Zadar.

Zgodovina tega letala sega v leto 1930, ko so so~etski zavodi letalske industrije začeli izdelovati dvokrilec U-2 po načrtih konstruktorja N. N. Polikarpova. Namenili so ga sicer za trenažo, vendar mu je njegova prila­godljivost za predelave, pri tem pa tu­di zanesljivost in stabilnost, omogoči­la še desetino drugih vojaških in civil­nih uporab.

V letalo U-2 so vgradili zvezdasti pet cilindrski motor M-11 s 100 KS, imelo pa je dva odprta sedeža, drugega za drugim. Za vojaško službo zvez, taktično izvidovanje, ogenj iz mitralje­za in drugo - je bila narejena inačica U-2VS ("vojaška serija") s tremi se­deži drug za drugim in motorjem M-11-D z močjo 115 konjev.

Leta 1932 so uvedli sanitetsko ina­čico U-2-S-1. Tudi to je bil trised. za pilotom je sedel izvidnik, za izvid-

nikom pa so bila na rebra trupa polo· žena nosila za ranjenca. Ranjenec in izvidnik sta bila pod skupnim pokro­vom, ki se je odpiral in zapiral s strani. U-2-S-1 so izdelovali do leta 1939, ko so ga zamenjali z U-2-S-2 z močnejšim motorjem . Leta 1940 se je pojavil tip U-2-S-3, oziroma SFK, ki je pod vsakim krilom nosil po eno vrečo, tako imenovano kaseto kon­struktorja A. J. Ščerbakova, v trupu pa so bili sedeži za dva ranjenca in za pilota.

Dvokrilec U-2 je v vojni nastopal tudi v neposrednih spopadih. V drugi polovici leta 1941 so ga tudi oborožili tako, da so izkoristili vse sposobnosti tega letala. Iz letala U-2VS je nastal lahki nočni bombnik LNB z motor­jem M-ll-D. Na motorju je bil duši­lec, letalo je bilo črno pobarvano in imelo obese za 200 kilogramov bomb . Najprej so ga uporabljali v stalingraj­ski oblasti za motenje nočnih akcij nemškega transportnega letalstva, ki je oskrbovalo bližnjo Paulusovo armado. Ker so se v teh akcijah letala dobro izkazala, so jih še naprej uporabljali.

npOLOGIJA

Murskosoboški YU-CLJ (0094) z motorjem Walter Minor 6/111 je takole letel ob otvoritvi mariborskega pot­niškega letališča (Foto: M. Moškon)

Tip iz serije U-2VOM-l, oziroma LS, je lahko nosil 4 rakete RS-82, 120 kilogramov bomb in mitraljez za pilotovim sedežem.

Odločilna je bila- vloga letala U-2 pri zvezah štabnih služb in pri oskrbo-

"e,u, 23

vanju partizanov. Za te naloge je bil U-2 večkrat predelan v manjših to­varnah in celo poljskih delavnicah, ta­ko da je bilo res veliko inačic istega letala.

N. N. Polikarpov je naredil inačico U-2ŠS (za štabno zvezo) s kabino za pilota in 4 potnike. A. N. Rafaeljanc je naredil inačico U-2L (limuzina) in RAF-2 . Trup je zapolnil ves prostor med kriloma. Za posebne naloge je bil narejen U-2GN (glas neba), kije letel ponoči nad nemškimi položaji in jih z močnim zvočnikom pozival na kapi· tulacijo. Tudi ta je imel motor z dušil­cem. Ker takrat še niso imeli upo­rabnih radarjev, je bilo tako letalo težko okriti. Dušilec je imela tudi ina­čica U-2NAK za nočno streljanje z mitraljezi.

Po smrti N. N. Polikarpova leta 1944 so U-2 preimenovali vPO-2. V raznih inačicah so skupaj naredili okrog 40 .000 kosov tega letala, od te­ga 13 .500 do junija 1941. leta. _

LADISLAV RADULIC prevedel M. M.

Novomeški PO-2 YU-CJT (0053) z motorjem M-11--D, ki trenutno nima podaljša ne registracije, čeprav resurs še ni izčrpan (Foto: M. Moškon)

Udeleženci memo- - - - lOka J k'ča M t'k' t ba' et' riala na postojn- S pllo.tl na memorla~. a.r an OVI - atema I o Je re Im I skem letališču v mezmcu - lepo dozIvetje

Postojna, septembra -Nedavno so prizadevni delavci Klu­

ba letalcev pripravili tekmovanje mo­tornih pilotov za memorial Darka J an­koviča. Zbralo se je 16 tekmovalcev iz Postojne, Ajdovščine in Portoroža in s prireditvijo počastilo spomin na pred desetimi leti tragično preminulega to­variša.

Tekmovanje motornih pilotov. Kakšno je pravzaprav to tekmovanje? Prosil sem starega letalskega mačka, ki leti na športnih letalih že od leta 1947, ali smem prisesti v njegovo leta­lo. "Zaradi mene lahko", je dejal pi­lot, "videli pa bomo, kaj bodo rekli drugi tekmovalci, kajti pravila pravijo, da mora biti v letalu samo eden."

Na dan tekmovanja, je bilo vreme kot ustvatjeno za letenje z malimi športnimi letali. Postojnski letalci so bili na letališču (in kajpak, tudi jaz) že ob sedmih zjutraj, čeprav je bil prihod pilotov iz Ajdovščine in Portoroža na­povedan šele dve uri kasneje.

Na sestanku so dobili letalci tudi okvirna navodila. Leti se na višini 600 m, leteli boste tudi nad Sežano, pazite na državno mejo, vsa podrobna navo­dila boste dobili pet mi nut pred vzle­tom.

Petnajst minut pred vzlet om sva se s pilotom vsedla v majhno dvosedežno šolsko letalo "UTVA-75". Pilot je vžgal motor in nataknila sva si slušal­ke.

Pet minut pred vzletom je sodnik izročil pilotu ovojnico, v kateri so bile opisane vse naloge na približno 1 SO km dolgem poletu. Ob 11,30 sva star­tala.

"Zdaj se .bova vzpela na višino 600 metrov in po osmih minutah morava preleteti znak T nad postojnskim leta­liščem," slišim pilota.

Vzpenjava se, letiva nad Pivko in se obrneva proti letališču. Ob 11,38 sva preletela znak. Pilot je imel med noga­mi na tleh štoparico, s katero je meril čas. "V nalogi piše, da morava zaviti proti jami in tam na tleh poiskati šte­vilke, ki nam povedo novo smer leten­ja," pojasnjuje pilot. Številke ni bilo težko opaziti in že zavijeva v zahteva­no smer 0380

.

o,V navodilih piše, da morava leteti 8 minut in poiskati kraj Xl ter izmeri­ti dolžino enostranskega drevoreda med krajem Xl in drugim krajem. Ne bo težko. Dr~vored je med Uncem in Rakekom". Cez nekaj minut sva nad krajem.

Pilot je zravnal letalo in mi pripove­doval. "Ko se bo krilo navidezno do­taknilo prve krošnje drevesa, bom za­čel meriti čas in ko se bo dotaknilo zadnje krošnje, bom štoparico ustavil. Letiva s hitrostjo 1 SO km/h, torej ne

REPORTAžA

bo težko izračunati dolžine." Pilot je pazil na smer, hitrost in višino letala in mimogrede še meril čas, vmes pa je pripovedoval razne stvari in izračunal, da je drevored dolg 850 m. Kasneje sva izvedela: do metra natančno izra­čunana dolžina.

Obrneva proti avtocesti in h križiš­ču Lom. Tu je moral pilot narisati ski­co križišča. Letiva naprej. Naloga za­hteva, da mora pilot prešteti okna na ravni strehi neke tovarne. Bilo je v Se­nožečah. Oken je bilo 16. Točno.

Čestitke ob razglasitvi rezultatov

Na zmagovalnem odru: 1. A. Bratož, KL Postojna, 2. G. Bogata.i. KL P(" ' tojna. 3. B. Ličer, Ole Portorož

kre.L425

V nalogi je pisalo; da morava leteti proti Sežani, tam poiskati gasilski dom in določiti njegovo lokacijo glede na želežniško postajo in glavno cesto. Sam kajpaj ne vidim nič, pilot pa ta­koj opazi gasilski dom, ugotovi, da le­ži južno od železnice in vzhodno od ceste. Kako more vse to tako hitro do­ločiti in videti? Praksa, pravi pilot.

Nadaljujeva polet. Smer je nakaza­na v nalogi in po nekaj minutah spre­meniva kurz. Naloga pravi, da morava poiskati kraj X2, tam pa narisati skico poti, ki vodijo okoli spomenika na hribčku. "Ilirska Bistrica, spomenik prekornorcem," slišim pilota. Nalogo opraviva. Letiva proti Pivki. Naloga: s časovno točnostjo poiskati na tleh po­stavljen znak in ugotoviti, kakšne obli­ke in kakšne barve je. Tri dni bi ga lahko iskal, pa ga ne bi našel. Napenjal sem oči, gledal na zemljo, ampak o znaku niti sledu. Kroživa nad Pivko. "Imava približno pet minut predno­sti ," slišim pilota. "Pa znak? " ga spra­šujem. "Jaz ne vidim nič ," pravim. "Ga že vidim. Zdaj se bova spustila na tristo metrov. Znak je na tvoji desni. Dobro glej!" Res, spustiva se na tristo metrov in pilot mi pravi, da se bova čez nekaj minut spustila na letališče.

Zdaj zagledam znak tudi jaz. Je v obliki oglate črke C rumene in bele barve. Menda je bilo 7 sekund čez 12,46, ko sva s skoraj milimetrsko na­tančnostjo dotaknila tal postojnskega letališča. Naloga je bila opravljena. "Dobro sva letela," se smeje Gabrijel. Čakava na rezultate.

Kasno popoldne jih zvemo. Gabrijel Bogataj je prišel na 2. mesto.

MARIJAN CANTARUTTI Vse slike foto Marijan Cantarutti

Rezultati l. tekmovanja motornih pilotov za Memorial Darka Jankoviča, katerega pokrovitelj je bil GG Postoj­na .

Posamezno: 1. Bratož Andrej, KL Postojna (390 točk) ,

2. Bogataj Gabrijel, KL Postojna (362 točk),

3. Ličar Benjamin, OLC Portorož (352 točk).

Ekipno: 1. KL Postojna (906 točk),

2. LC Ajdovščina (830 točk), 3. OLC Portorož (791 točk).

IZPITI

Analiza jesenskih izpitov

TABELA I

V dneh od 18. septembra do 20. septembra leta 1981 so bili na letališ­ču v Mariboru izpiti za dovoljenja pi­lotov jadralnih letal in pooblastila za letenje brez zunanje vidljivosti.

K izpitu je prišlo 43 kandidatov iz 8 aeroklubov oziroma letalskih šol, dva kandidata iz dveh aeroklubov sta obnavljala svoja dovoljenja, osem kan­didatov iz štirih aeroklubov pa je po­lagalo izpite iz slepega letenja.

Iz pregledne tabele I so razvidni po­datki z navedbo aerokluba in doseže­nega uspeha.

Na popravne izpite, ki so bili orga­nizirani 19. 10. 1981 na letališču v Celju, se je prijavilo vseh osem kandi­datov, ki niso bili uspešni na izpitih za DPJ. Sedem kandidatov je uspešno položilo popravne izpite in si s tem pridobilo pravico do DPJ, samo eden, in to iz AK Celje, paje prišel popolno­ma nepripravljen za predmet navigaci­ja in se bo moral prijaviti drugo leto za kompleten izpit.

Kar se tiče popravnih izpitov, ki so jih imeli kandidati za pooblastila iz slepega letenja sta dva uspešno položi-

število udeležba položil ni položilo predmetov prijav. na izpitu izpit enega dveh treh prakt.

mora ponoviti aeroklub

AJDOVŠČINA ALC UUBUANA NOVO MESTO POSTOJNA PTUJ CEUE MARIBOR VELENJE skupaj:

TABELA II.

aeroklub

ALC

6 1~

8 5 2 3

4 7 1

48

6 10 8 4 2 3 3 7

43

3 5 5 3 2 2

3

23

3 3 3

2 2

12

Od dveh kandidatov, ki sta se iz ALC in AK Slovenjgradec prijavila za obnavljanje DPJ, je prvi uspešno opra­vil izpit, drugi pa Je bil vrnjen na po­pravni izpit.

Za osem kandidatov iz štirih aero­kJubov, ki so polagali izpit za pooblas­tilo za slepo letenje, so podatki razvid­ni iz tabele II.

število udeležba položilo ni položilo prijav na izpitu izpit praktično

PTUJ 4 SLOVENJG RADEC 2

1 4 2 1 8

1 2 1 1 5

2 1

CEUE 1 skupaj: 8 3

1

1

4

2 1

8

la praktično letenje, eden pa ni prišel na popravni izpit.

ln kako komentirati uspeh na omenjenih izpitih?

Komaj 53,48 odstot. uspeh na iz­pitih za DPJ daje povod za razmišljan­je. Če ob tem pomislimo še na število letošnjih letalskih nesreč v jadralstyu, hkrati pa ugotavljamo v katerih orga­nizacijah so se dogodile, moramo ugo­toviti medsebojno odvisnost.

Slaba teoretična pripravljenost, po­vrhu pa še površnost v šolanju, sta osnovi za preštevilne nesreče, ki pesti­jo organizacije ZLOS. In kot po pravi­lu se največ nesreč dogodi ravno v tis­tih letalskih organizacijah iz katerih člani pokažejo na izpitih najmanj znanja.

Če analiziramo pripravljenost kan­didatov po posameznih predmetih ugotav1iamo:

IZPITI

največ kandidatov, to je osem, ni imelo potrebnega znanja iz predmetov pravila in predpisi. Pet kandidatov ni zadovoljilo v predmetu padalo, trije v teoriji letenja, po ,dva kandidata pa še v predmetih navigacija, meteorologija in radiofonija.

Posebno poglavje teh izpitov pa je vsekakor praktično letenje. Kar osem kandidatov ni zadovoljilo temu pogo­ju, tako da se upravičeno postavlja vprašanje na kakšen način in kako od­govorni učitelji letenja sploh ocenju­jejo usposobljenost v praktičnem le­tenju. Kaže , da so preblagi kriteriji največkrat vzrok nepotrebnih lomov na naših dragih letalih.

S tem v zvezi mislim, da je v duhu stabilizacije treba zaostriti odgovor­nost učiteljev za varno letenje in za najbolišo skrb za poverjena jim sred­stva. Clane komisije niti najmanj ne preseneča , da se večina letalskih ne­sreč dogaja pri izvenletaliških pri­stankih, ko pa kandidati, ki prihajajo na izpite, s svojim znanjem dokazuje­jo, da ne znajo varno pristati niti na registrirano letališče.

Kar se tiče znanja kandidatov, ki opravljajo izpit iz slepega letenja, mo­ram žal izjaviti, da večina prihaja k izpitom spremajhnim metodskim na­letom. Razvidno je, da se nalet v sle­pem letenju ne opravlja po predvide­nem programu in tako dolgo, da s tem dovolj izuri jadralca za primer, ko iz­nenada izgubi vidni kontakt z zemljo.

Kandidati, ki so prišli na popravne izpite, to mojo ugotovitev popolnoma potrjujejo. Po naknadnem dopolnil­nem naletu, ki je verjetno bil tudi me­todičen, so nekateri pokazali zelo dobro izvežbanost v slepem letenju. Vsem, ki imajo položen izpit iz slepe­ga letenja pa bi priporočil , da to leten­je občasno obnavljajo, kajti brez tre­ninga položeni izpit in vpisano po­oblastilo ne bosta pomagala prebroditi težav, ki bi se pojavile v oblaku.

Na letališču Rakičan v Murski So­boti so bili od 25. do 27. septembra 1981 izpiti za športne pilote.

K izpitu za dovoljenje športnega pi­lota je prišlo10 kandidatov iz 6 aero­klubov oziroma letalskih šol, k izpitu za pooblastilo uporabe radio-naviga­cijskih sredstev štirje kandidati iz šti-

rcefL428 IZPITI' ------------------------------------------------

TABELA IV

aeroklub

Ptuj Celje lJubljana Novo mesto

rih aeroklubov in dva kandidata iz Iz pteglednih tabel III. in IV. so dveh aeroklubov za obnavljanje šport- . razvidni podatki o aeroklubih in o nega dovoljenja. uspehu njihovih članov.

TABELA III

aeroklub število prijavlj.

udeležba položilo ni položilo predmetov enega dveh na Izpitu izpit

AJDOVŠČINA 3 ALC 2 UUBUANA 2 NOVO MESTO 1 VELENJE 1 SWVENJ GRADEC 2 skupaj: 12

2 2 2 1 1 2

10

Uspeh kandidatov za dovoljenja športnih pilotov je 80 odstoten. Ne moremo trditi, da je ta procent, v pri­merjavi z izpiti za dovoljenja pilota ja­dralnega letala, najrealnejši saj se ob manjšem številu kandidatov komisija lahko dalj časa posveti, če je potrebno vsakemu posamezniku, kar pa prav go­tovo vpliva na povečanje procenta uspeha. Razvidno je, da so bili kandi-

prijavlje= udeležba položilo nokand. na izpitu

4 2 2 2 1 1 4 1 1 1

2 2 2

' 1 1

8 1 1

1 1

dati samo iz enega aerokluba neuspe­šni - eden v predmetu pravila in pred­pisi, drugi pa v predmetu teorija leten­ja in letalski inštrumenti.

Od dveh kandidatov, ki sta oprav­ljala izpit zaradi obnavljanja športnega dovoljenja, je bil uspešen samo eden, medtem ko kandidat iz Slovenj gradca ni zadovoljil v praktičnem letenju.

Na polaganju izpita za pooblastilo uporabe radionavigacijs~ih sredstev (vidi tabelo IV) so vsi kandidati tudi uspešno polOžili.

Problem, ki se na izpitih motornih pilotov pojavlja že drugič pa je v tem, da aeroklubi svojim kandidatom ne omogočajo prihod s svojimi letali. To povzroči velike težave in podaljša tra­janje izpitov zaradi premalega števila letal, ki so komisiji na razpolago. V bodoče bomo morali ta problem rešiti na drug način. O tem bodo letalske šole in aeroklubi pravočasno obvešče­ni.

GUSTAV AJDIČ

ŠPORT

Pokal republike 24. oktobra je bilo na letališču

Lučko pri Zagrebu mednarodno mo­delarsko tekmovanje za 17. pokal re­publike. Udeležilo se ga je 125 tekmo­valcev, od tega 78 iz 19 jugoslovan­skih aeroklubov, ostali pa so bili iz Italije, Avstrije, Madžarske, Romunije , Bolgarije , Švice, Zah. Nemčije in Polj­ske.

Tekmovanje je bilo, kljub zelo po­grešani razglasni deski z rezultati tek­movalcev, kar dobro izvedeno. Vreme in teren sta bila odlična, predvsem pa je treba pohvaliti zaključno slovesnost v Pionirskem mestu v Zagrebu .

BORUT ŽULIČ

REZULTATI 17. POKALA REPUBLIKE

Kategorija F1-A

1. Gobo Massimiliano (Treviso, IT) 1260 + 240 + 212

2. Szvaosek Ferenc (Budapest, MA) 1260 + 240 + 185

3. Soave Paolo (Monfalcone, IT) 1260 + 197

4. Mang Fritz (Wien, AV) 1260 + 181

5. Žagar Iztok (Ptuj) 1260 + 169 6. Karanovič Mirko (Pančevo)

1260 + 165 7. Vecchi Giuseppe (Monfalcone, IT)

1260 + 147 11 . Leskošek Branko (EMO Celje)

12. Praprotnik Matjaž (Ptuj) 16. Videnšek Tone (Ljubljana) 17. Mastnak Milan (EMO Celje) 30. Tomanič Franc (Ptuj) 33 . Karner Peter (EMO Celje) 43. Kranjc Stojan (Novo mesto) 46. Zrimšek Marjan (Ljubljana) 47. Žulič Borut (Novo mesto) 50. Zrimšek Jože (Ljubljana) 51. Hribar Tomaž (Ljubljana) 54. Bauer Darko (Novo mesto)

Ekipno: (24 ekip)

1. Wien 2. Ptuj 3. Monfa1cone

1230 1224 1210 1198 1131 1104 1004 979 978 884 882 787

3630 3615 3542

4. EMO Celje 11 . Ljubljana 14. Novo mesto

Kategorija F1-8

1. Pufa Vince (Budapest, MA)

3532 3073 2769

1260 + 234 2. Zachamel Hans (St. PoeIten, AV)

1260 + 203 3. Rummel Alojz (Muenchen, ZN)

1260 + 154 4. Djurdjevič Slobodan (Sombor)

1253 5. Gialanella Mario (Monfa1cone, IT)

1249 6. Artioli Roberto (Monfalcone, IT)

1237 7. Brudar Tine (Novo mesto) 1230 8. Peček Dušan (Ptuj) 1210

13. Varvoda Marjan (Ptuj) 1190 21. Dajčman Miro (Ptuj) . 1140 29. Stankovič Dragan (Novo mesto)

1050 31. Grešak Bojan (Novo mesto) 1039

Ekipno: (16 ekip)

1. Monfalcone 2. Muenchen 3. Ptuj 4. Novo mesto 5 . Osijek 6. Nova Pazova

Kategorija F1-C

3620 3574 3540 3319 3308 3280

1. Reinhard Truppe (Avstrija) 1260 + 240 + 300

2. Maczko Oszkar (Budapest, MA) 1260 + 240 + 279

3. Venuti Giorgio (Monfalcone, IT) 1260 + 240 + 243

4. Pavlov Milan (Pančevo) 1260 + 150

5. Mario Rocca (Firenze, IT) 1254 6. Jovin Svetozar (Sombor) 1252

10. Grošelj Janez (Novo mesto) 1240 14. Velunšek Oton (Ptuj) 1204 17. Golobič Gregor (Novo mesto)

1159 19. Žuran Maks (Ptuj) 1138

ŠPORT

27. Janžekovič Konrad (Ptuj) 32. Dravinec Aleš (Novo mesto)

Ekipno: (17 ekip) l. Muenchen 2. Ptuj 3. Sisak 4. Monfalcone 5. Budapest 6. Novo mesto

925 O

3381 3267 3112 2514 2504 2399

Nova rubrika? Večkrat smo že slišali predloge, naj

bi KRILA pomagala letalcem pri na­kupu letalske opreme, literature, mo­delarskega materiala in podobnega. Zato smo se odločili za poskusno mb­riko ,,PONUDBA IN POVPRA ŠE­VANJE", v kateri bomo začasno ob­javljali vaše male oglase - brezplačno! Ce bo ta kotiček zaživel, bomo morali pozneje določiti tudi podrobnejše po­goje za objavljanje v njem. Za zdaj pa naj velja, da bomo sem uvrstili tiste vaše ponudbe in povpraševanja, ki so­dijo strogo v letalsko področje, in ne bodo daljše od 30 besed in naslova. Za prvič - dva taka oglasa:

Želim dobiti kompleten pravilnik za A-I in B-l (brzinci za pionirje). Plačam po povzetju!

ARPAD ŠALAMON modelarstvo-maketarstvo

Cesta XIV. divizije 3 63320 VELENJE

*** Usnjene letalske bluze lahko kupijo

aeroklubi pri Jugoslovanski krznarski industriji v Indiji po 4.200.- din (si­cer je maloprodaj na cena 6.500.­din), če prl1ožijo naročilnici izjavo, da jih bodo njihovi piloti in letalsko teh­nično osebje uporabljali za, zaščito pri delu. Za informacije se lahko obrnete na direktorja prodaje Petra Obradova, telefon (022) - 51-178.

V oktobrski številki smo poročali o 24. JAR v Borovem. PO nerodnosti je izostala preglednica uvrstitev, ki jo ob­javljamo danes (desno).

Rezultati JAR ZVANI(~NI PLASMAN NA 24. JAR-u

Posada Aeroklub Bodovi Ti~iomake aVIona

DELIC NIJAZ BOROVO 1513 U-75 LUGONJA MIROSLAV YUDEY TRIFUNOVIC SVETOZAR ZAGREB 1511 U-75 STRUGAR BRANKO YU-DEX MIJO BAN OSIJEK 1505 U-75 TOMINAC MILAN YU-DED HOJNIK DANILO PTUJ 1485 U-75 MUR~nC BRANKO YU-DGL VERDžANIC OTO MARIBOR 1452 Roben PUCKO ZVONKO YU-DGB CAVAR IVO BANJA 1429 C-172 BUMBAR MATO LUKA YZ-DBK KOLARIC KOSTJA PTUJ 1407 U-75 VINKO PISEK DPA KREPEL KARL PTUJ 1404 C-150 PFEIFER VLADIMIR YU-DEl KORDA RADOVAN ZEMUN 1376 C-150 DIMIC ZORAN YU-CDC ZECEVIC VUKA IVANGRAD 1345 U-75 MIHAJLOVIC VUKALICA YU-DGJ PUKANIC SLOBODAN ZAGREB 1344 C-150 WALTER ALEKSANDAR V. Z. S. YU-CDH PREMUž ZORAN RIJEKA 1336 U-75 ROJNIC 2:ELIMIR YU-DGB KNE2EVIC LJUBISA BANJA 1295 C-172 MERDANIC !DRIZ LUKA YU-DBH LAKOVIC SLAVKO CEUE 1291 PA-38 BAUER LEON YU-DDJ B02:IC DOBRICA BEOGRAD 1284 PA-28 PANTELIC IGOR YU-DAZ JOVANOVIC MIJAT KRAUEVO 1271 UT-75 SIMEUNOVIC MILAN YU-DFL PEKOU IZTOK NOVO 1269 C-172 PLETERSKI BORIS MESTO YU--DEJ BUSIC ZVONKO SARAJEVO 1262 U-75 BOSKOVIC BRANKO YU-DEP KOS SLAVKO NOVO 1260 PA-28 JEVSCEK MATEJ MESTQ YU-DGS KAURIN ANTO BANJA 1223 UTVA MARJANOVIC DARKO LUKA YU-DFI' KARNER PETER CEUE 1181 C-170 FLORJANC ANDREJ JU-DEl KARAPANCOV TIHOMIR SKOPLJE 1140 UTVA-75 CACKIROV DORDE YU-DFZ DIMIC MILAN ZRENJANIN 1111 WILGE žIVKOV LAZA YU-DEK LUKIC ZDRAVKO TUZLA 1102 C-172 MESIC MURADlF YU-DBL JANEVSKI BORIS STIP 984 UTVA PETKOVSKI NIKOLA YU-DFB KUKA VICA VLADO BOROV O 954 U-75 PROKIC SLA VOUUB YU-DFR HEGEDlS MIHAJLO SUBOTICA 906 U-75 KUJUND2:IC GEZA YU-DEC MITROVIC SASA' LESKOVAC 824 WILGE ATANASIJEVIC MIOMIR YU-DEL ANTONIC VELIBOR PRISTINA 678 YU-DGK MURSEUI HASIM DRESAJ HIVZI PRISTINA 580 UTVA-75 NEDlC STANKO -BOROVO YU-DEA

Ee LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *stevilka 4. ~, leto VI. november 1981

Kako leteti na območju AKlljubljana?

Načelnik Aerodromske kon­trole letenja Ljubljana Zoran Džuranovič nam je poslal zapis o sklepih z razširjenega sestanka AKL Ljubljana z aeroklubi, VP Ljubljana, "DELTA" klubom in izobraževalnim centrom IAA . Dokument nosi datum 9. oktober 1981 in številko 236, glasi pa takole:

Zaradi povečanega prometa na letališču Ljubljana, kakor tu­di zaradi varnosti zračnega pro­meta je bilo na sestanku dogo­vorjeno sledeče :

1. Okolica letališča se razdeli na sledeče pilotaŽlle zone : Kro­pa, Naklo, Gorenja vas, Vrhni­ka , Ig, Kamnik, Preddvor, Dup­lje in Brezje.

Pogojno se odobrijo zone Škofja Loka in Medvode.

Prepoveduje se letenje sever­no od aerodroma v zoni Cerk­lje. Prepoved velja tudi za šolan­je helikopterjev.

2. Letenje z. zmaji se dovolju­je na odskočiščih, ki se nahaja­jo izven zone : Krvavški vrh , Li­tija , Ljubljana mesto, Dražgoše , Križe, vrh Krvavca.

Izrecno se prepoveduje leten­je v omenjenem prostoru, po­sebno še Šmarna gora, Krvavec , Kamnik in Jošt.

Za ostala odskočišča velja le­tenje v nekontroliranem zrač ­nem prostoru in sicer 2 NM od odskočišča do višine 300 m nad terenom .

, . .. -

3. Za potrebe preizkusa mo­torjev se dovoljuje letenje nad samim letali ščem v soglasju z AKL in trenutno prometno si­tuacijo .

4 . Vsa letala, ki vstopajo v zono aerodroma Ljubljana, se

. morajo obvezno javiti na frek­vencah 118,75 ali 118,00. Ob­veza velja tudi za jadralna leta­la . Jadralna letala brez radijske zveze ne smejo zapustiti mati­čriega letališča.

Aerodromska kontrola se ob­vezuje izdelati zemljevid z oz­načbami meje aerodromske zo­ne in postopek javljanja letal pri vstopu v zono. Navodilo bo v najkrajšem času objavljeno tudi v glasilu "KRILA".

-. -. ' ....

5 . Aeroklubi so dolžni da vsakodnevno najavijo zač~tek letenja na letališču kontroli le tenja na AID Ljubljana, ki bo v soglasju z vojnim sektorjem iz­dala dovoljenje za začetek aktivnosti.

6. AKL bo v primeru potrebe prepovedala letalsko aktivnost na športnih letališčih in to tele­fonsko , ali s pomočjo telegra­rnov.

7 . Zaradi specifične lege leta­lišča Postojna, je treba pred· hodno opozoriti vse pilote heli­kopterjev, ki kontrolirajo avto­mobilsko cesto Vrhnika - Raz­drto, na letenje v aeroklubu po­stojna.

Dosedanji odlikovanci za zasluge v letalski organizaciji Ko se pripravljamo na letno

skupščino ZLOS, zbiramo tudi predloge za odlikovanja , ki naj bi jih ta naš najvišji organ pode­lil . Za marsikoga morda misli­mo , da je odlikovanje že dobil , marsikoga pa ste predlagali, če­prav odlikovanje že ima. Da bi vam delo pri predlaganju zaslu­ženih olajšali, je tovariš Stane Bizilj pripravil popoln pregled do zdaj podeljenih odlikovanj po posameznih letih . Morebitne pomanjkljivosti v tem seznamu, prosimo, takoj sporočite Zvezi letalskih organizacij Slovenije , Lepi pot 6, poštni predal 496, 61001 UUBUANA.

PLAKETA EDVARD RUSJAN (LZJ)

(Podeljena 1969 leta v Novi Go­rici)

dr. ing. Kuhelj Anton (Ljublja­na) Nedog Janez (Ljubljana) Kabaj Vinko (Ljubljana) Slanovec Marjan (Ljubljana) Jeras Venceslav (ZLOS) Petek Božo (modelar) Lakovič Danica (Celje) Lorencon Edvard (Ajdovščina) Primožič Franc (Lesce) Ganza Alojz (Ptuj)

PLAKETE ZLOS 1973

(Podeljene na delovni konferen­ci)

Jeras Venceslav (Ljubljana) Hlavaty Zdenko (Novo mesto) Cerjak Jože (Celje) Golob Rok (Ljubljana) Gregl Dominik (Ljubljana) Jesenšek Gabrijel (Maribor) Klemenčič Franc (Novo mesto) Kovačič Peter (Ljubljana) Kralj Ivan (Ljubljana)

Kuhelnik Franc (Slovenj Gra­dec) Lakovič Alojz (Celje) Lorencon Edvard (Ajdovščina) Možina Alojz (Lesce) Nedog Janez (Ljubljana) Polenec Anton (Lesce) Poredoš Ludvik (Murska Sobo­ta) Primožič Franc (Lesce) Primožič Jože (Kranj) rukl Srečo (Celje) ~irca Jože (Postojna) Spacapan Anton (Nova Gorica) Trček Ciril (Ljubljana) Zagar Anton (Ptuj) Bitenc Mirko (Ljubljana) Bizilj Stane (Ljubljana) Brezar Janez (Ljubljana) Dimnik Nada (Ljubljana) KRV i PVO, Beograd VP 5551, Zagreb VP 3363, Cerklje AO Ajdovščina SO Murska Sobota SO Nova Gorica SO Novo mesto Radio Ljubljana - športna redakc. TV Ljubljana - športna redakc. Meteor Ljubljana Brnik Del~ - športna redakcija Naša obramba, Ljubljana Pionir , Ljubljana

1974

(Podeljena na skupščini AK za dolgoletno delo)

Spinelli Anton (OK VIII . JPP), Portorož Rugale Jože , (aeroklub Kranj)

1975

(Podeljene na skupščini v Ptu­ju)

Avbar Avgust (Novo mesto) Bajuk Stane (Ajdovščina)

<.;estnik Matevž (Ptuj) Cerne dr . Zdravko (Lesce) Figelj Rajko (Nova Gorica) Gajzer Truda (Ptuj) Ganza Alojz (Ptuj) Gorenjec ing . Janez (Slovenj Gradec) Jere Franc (Lesce) Kus J ože (Lesce) Lakovič Danica (Celje) Mihev Ivan (Slovenj Gradec) Novak Jože (AjdOVščina) ~tariha Janez (Ljubljana) Sofejič Ljubo (Maribor) Šporn Franc (Maribor) Šuštar Adolf (Novo mesto) Vrečko Edvard (Maribor) Belin Cvetka (Novo mesto) Mesarič ing. Leon (Lesce) Mordej ing. Franc (Ljubljana) Moškon Marjan (Novo mesto) ~erhavc ing. Jože (Ljubljana) Sali Severin O'Jovo mesto) Bažec Ivan (preds. SO Piran in OK 1. EPP) SO Ptuj

1976

(Podeljeno 27 . Il . 1976 v Mari­boru ob proglasitvi športnikov)

Gabriel Drago (Postojna) ~ulej Maks (Celje) Seško Danilo (Maribor) Zazula Pavel (Maribor) Kuhar Srečko (Maribor) Novak Ernest (Murska Sobota) Gorjan Srečko (Murska Sobota) Skupščina občine Maribor VP 3363 IR Cerklje VP 1226 / 8 B Ajdovščina

1977

VP 8164 Maribor (predal LC Maribor na proslavi brigade) Miloševič Vlado Murska Sobota (na skupščini AK)

(Podeljene na občnem zboru ZLOS 28. 5.1977)

Aeroklub Maribor (ob 50 letni­ci) Pavšer Franci (RTV Ljubljana) Terček Tomaž (RTV Ljubljana)

1978

(Murska Sobota - Moravske Toplice 11 . 2. 1978)

Kerčmar Alojz (Murska Sobo­ta) Malek Anton (Maribor) Erjavec Rudi (Maribor) Gajšek Franc (Celje) Zlatnar Mirko (Lesce) Labura Zvone (Lesce) Tolar Pavle (Lesce) Sinic Alojz (Murska Sobota) Matej Janez (Murska Sobota) Robida Peter (Velenje) Magister Pavle (Ljubljana) Kabaj Vinko (Ljubljana) Peček Vincec (Ljubljana Ajdič Gustav (Ljubljana) Gojčič Alojz (Ptuj) Petric Srečo (Novo mesto) Belec ing. Teobald (Ljubljana) Sukič Karel (Murska Sobota) Kučan Janez (Murska Sobota) Mikulčič Emil (ZSH) Cvek Ivan (ZSH) Hočevar Lučka (GZS) TTKS Murska Sobota Platana JAT Ljubljana Banfi Štefan (Murska Sobota) Yidovič Silvo (Murska Sobota) Safarič Janez (Murska Sobota)

1979

(Plakete, podeljene na proslav: 35-letnice part. letališč, Otok pri Metliki, 8 . 9.)

KRAJEVNA SKUPNOST ST A­RI TRG KRAJEVNA SKUPNOST DRAGATUŠ

KRAJEVNA SKUPNOST GRI­ČEKČRNOMEU KRAJEVNA SKUPNOST POD­ZEMEU KRAJEVNA SKUPNOST SU­HOR KRAJEVNA SKUPNOST GRIBUE

(Plakete podeljene na skupščini ZLOS, Ljubljana, 10. 11. 1979 .)

Antalič Štefan (Murska Sobota) Bratuž ing. Aleksander (Nova Gorica) Čerin ing. Tone (Lesce) Gašper' Anton (Ljubljana) Gorišek ing. Lado (Lesce) Kolenc Bojan (Mirna) Kosaber ing. Drago (Celje) Pestotnik Jure (Brežice) Potočnik Pavel (Lesce) Rijavec Miloš (Vrhnika) Zadravec Mirko (Maribor)

(Plaketa, podeljena 10. 11. 1979 v Domu JLA v Ljubljani)

l. Klub leta1cev Slovenije

1981

(Podeljene na skupščini ZLOS, 21. 02 . 1981 v Ljubljani)

Šetinc Franc, CK ZKS Jerkič Branko, genpolk . Sever Franc , gen . dir. AP Ljub­ljana Turk Janez, polk. RV Račin Gradimir, PK LZJ Dolinšek ing . Hubert, KLC Slo­venj Gradec Goriup Janči, AK Ljubljana Kobal Franci , AK Ljubljana Krivenko Taras, DAGL Bloke Miladi Makuc, mentor OŠ R. Jakopič, Ljubljana Zamar Pavle , OLC Portorož Društvo LT EMO Celje

Zbi rka letalskih predpisov

Predsedstvo konference Le­talske zveze Jugoslavije sporoča v službenem obvestilu vsem le­talskim organizacijam ter re­publiškim in pokrajinskim Pred­sedstvom letalskih organizacij, da je odnos posameznih organi­zacij do sprememb v Zakonu o zračni plovbi in spremljajočih podzakonskih predpisih o zrač­ni plovbi naravnost zaskrblju­joč. Zato navaja vse predpise, ki so objavljeni v "Zbirki letalskih predpisov, ta seznam pa po pis­mu Predsedstva posredujemo tudi mi:

1.1. Zakon o vazdušnoj plovidbi 2.2 Pravilnik o letenju vazduhoplo­va 2.3. Pravilnik o civilnom vazd.jedri­ličarstvu 2.4. Pravilnik o proizvodnji, koriš­cenju i održavanju padobrana 2.5. Pravilnik o ispitivanju udesa vazduhoplova 3.1 . Pravilnik o stručnoj spremi, ispitima i dozvolama za nid čla­nova vazd. posada 3.3. Pravilnik o stručnoj spremi, stručnom ispitu, dozvoli za rad i poslovima koje može da vrši vazd. - tehničko osobije 3.6. Pravilnik o trajanju radnog vre­mena i vremena trajanja letenja, broj poletanja i sletanja utoku radnog vremena, dužina dnev­nog odmora članova vazd. posada.

3.7. Pravilnik o merilima, telesne i duševne sposobnosti vazd. osoblja ...

3.8. Pravilnik o broju i sastavu čla­nova po sade vazduhoplova (po­sebno čl. 6.)

3.l2. Pravilnik o stručnoj spremi, stručnim ispitima i dozvolama za rad stručnog osoblja koje

vrši poslove od značaja za bez­bednost letenja . 4.l. Pravilnik o postupku inačinu utvrdjivanja plovidbenosti vaz­duhoplova

5.3. Pravilnik o održavanju poletno - sletnih i drugih staza na civil­nim aerodromima 5.4 . Pravilnik o obeležavanju polet­no- sletnih i drugih staza ...

5.5. Odredbe pravilnika o obeleža­vanju poletno- sletnih staza

5.8. Pravilnik o vatrogasnoj službi

5.9. Pravilnik o službi hitne pomoči

5.l0. Pravilnik o koriščenju letilišta