Efj Kaj dela Zveza Odprta vprašanja društev zmajev in društev balonov

Problematiko teh dveh novih šport­nih panog je obravnavano v ZLOS od leta 1976. Od tega datuma dalje ob­stojajo uradni zapiski o sestankih s predstavniki teh panog. Potrebovali smo celih šest let, da smo nekatere probleme , ki se pojavljajo pri razvoju teh dejavnosti, osvetlili iz vseh zornih kotov. Zmotno je namreč mišljenje nekaterih, da je ZLOS kriva, da se zadeve s tega področja niso pričele prej reševati. ZLOS je zelo aktivno opozaIjala odgovorne organe, da je treba bolj intenzivno reševati ta pro­blem. ZLOS je bila pripravljena spreje­ti ta društva v svojo zvezo, vendar pod pogojem, da so registrirana in da imajo verificiran strokovni pravilnik od Zveznega komiteja za promet in zveze.

Glede same registracije društev ni problemov, problem pa je pri korišče­nju zračnega prostora, ki je v pristoj­nosti ZKPZ. Ta pa še do danes ni izdal pravilnika o letenju z zmaji in baloni.

NAROCN INA ZA 1982:

Naročnina za XII. letnik KRIL v letu 1982

znaša

200.- dinarjev Vse, ki plačujejo naročnino sami nepo­

sredno na upravo revije na Lepem potu v Ljubljani, prosimo naj nakažejo denar ta­koj, da bodo pravočasno prejeli prvo števil­ko.

Prav tako prosimo vse klube, naj nemu­doma sporočijo vse spremembe v svojih seznamih ln naslovih, da bodo njihovi člani čimbolj redno prejemali revijo. Lep pozdrav

uprava KRIL

RS ZLOS je 4. aprila 81 sprejel obe panogi kot novi športni panogi v program ZLOS. Posamezna registrira­na društva sprejme PS ZLOS na osno­vi predpisane dokumentacije po 2 .

. členu statuta ZLOS. Med ostalimi dokumenti, ki niso sporni, je tudi verificiran strokovni pravilnik, izdan od ZKPZ. Tega pravilnika ni in dokler ga ne bo , PS ZLOS ne bo sprejelo nobeno društvo zmajev in balonaIjev v svojo zvezo. Na potezi je torej ZKPZ in ne ZLOS.

Sekretar PS ZLOS

Finančni plan odhodkov Letalske zveze Jugoslavije za leto 1981

Z materiali za Il . sejo predsedstva konference Letalske zveze Jugoslavije smo prejeli tudi poročilo finančnega plana PK VSJ do 30. 9. 81. Ker je iz tega poročila razvidno koliko sredstev sO' že porabili za posamezne namene do 30. 9. 81 , smatramo za potrebno, da te podatke objavimo v reviji.

Odhodki: letalsko in raketno modelarstvo 945.011 .- din padalstvo 888.437.- din jadralna dejavnost 577.635.- din motorna dejavnost 639.039.- din funkcionalni izdatki 318.613.- din materialni izdatki 452.544.- din obveznosti 24.833 .- din sestanki na VSJ 384.210.- din ostali odhodki 399.232. - din. OD zaposlenih 2,639.820.- din priznanja 47.707. - din vzdrževanje prostorov - "186.685. - din VSJ skupaj 7.504.766.- din

Po predlogu rebalansa proračuna za leto 1981 potrebuje PK VS] skupaj za odhodke 9,069.853.- din, odnosno še 1.565.087.- din za tretje trimesečje. V teh odhodkih so zajeti tudi stroški IV. Balkanijade, ki so . znašali 2,415.000.- din. Iz teh podatkov je razvidno, koliko sredstev potrebuje naša zveza na ravni federacije za leto lCjR L

naslovna

Str. 4

Str. 21

\ , ~ ~ ,

~

Str. 22

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

KelL,4 DECEMBER 81* LETO XI. ST. 12 Leto je pri kraju, izteka pa se tudi enajsti letnik naše revije. Zaželimo si srečne pristanke v prihodnjem letu in čimveč mar1jivih sodelavcev v naši reviji! Samo s skupnimi močmi bodo KRILA iz leta v leto boljša, pestrejša in zanimivejša ... Tudi Jože Pojbič iz Murske Sobote je opazil, da nam primanjkuje fotografij s padalsko tematiko, saj moramo nekatere celo večkrat ponavljati, pa nam je poslal štiri lepe posnetke z letošnjega prvega padalskega pokala Pomurja. Izbrali smo fotografijo Srečka Kavaša za današnjo naslovnico saj letos res ni bilo nobene padalske! Sicer pa v tej številki opozarjamo na prispevek o varčevanju, na fotoreportažo z Lesc in na zbirko modelarskih rezultatov z najvažnejših letošnjih tekmovanj.

Varčevanje je naša usmeritev 4 Letalska pošta 8 Kje smo in kaj hočemo v cargo prometu 14 Ejga, spet smo zmagali! 18 Zadnja letošnja padalska tekma 21 Fotoreportaža 22 Iz zgodovine 24 Ce niste vedeli 25 Sport 26

"tertIJ Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v lJubljani, Lepi pot6· Revija izhaja vsak me~. razen julija in avgusta '" Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljene za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar,naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno leterje, raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajhti, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i • Uredniški odbor: Gustav .A:Jdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tine Brudar, Tone ter in, Jurij Franko, Dominik Gregl, Lučka Hočevar, BelizlV Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Mo!:kon (glavni in odgovorni urednik). Jože Perhavc. Sreč~ Petric in Ciril Trček· Naslov urednihva: Marjan Mo§kon, pohni predal 33, 68001 Novo mesto· Prispevki za naslednjo §tevilko morajo biti v urednihvu najpozneje do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami· Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal 496, 61001 LJUBLJANA. telefon (061)-21-91B. tekoči račun pri ZLOS. !tev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporol!iite upriWi revi~ ter ob..tezno napi§ite stari in novi naslov, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno· Letna naročnina 150 din, cena posamezne hevilke 20 din * Lektoriranje rokopiSOV, oblikovanje, grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center, Novo mesto

Ceprav smo nad naslov tega prispevka prilepili posnetek nataka nja goriva, ne smemo živeti v prepričanju, da je varčevanje z gorivom edina stabilizacijska rešitev v naši dejavnosti. Morda je celo najmanj vplivna - saj z gorivom vendar letimo, se pravi delamo! Ali ni morda stokrat večja izguba letalo, v katerega smo vložili velik kup denarja, pa z njim letimo samo 30 ur na leto? Ali se zavedamo, da je zato strošek za uro letenja na tem letalu desetkrat večji, kot bi smel biti pri dobrem izkoriščanju takega osnovnega sredstva?

Zato smo za letošnjo zadnjo žgočo temo prosili za sodelovanje vršilca dolžnosti predsednika Predsedstva skupščine ZLOS tovariša Alojza Gojčiča, ki v pričujočem prispevku opozarja na osnovne usmeritve za boljše gospodarjenje v naših letalskih centrih. Te usmeritve bomo morali upoštevati pri sestavi delovnih načrtov za leto 1982. Do prave sezone je časa še dovolj, da se tudi miselno pripravimo na njihovo uresničevanje ...

ŽGOČATEMA

Alojz Gojčič, vrši­lec dolžnosti pred­sednika PS ZLOS

Čas, ki je pred nami, opredeljuje naslednja značilnost: pomembno je, da v kratkem času čim več proizvede­mo. Za nas letalce bi se tako reklo, da je treba smotrno izkoristiti sleherno uro letenja, jadranja in v vsakem padalskem skoku videti načrtovani učinek. Stabilizacijska prizadevanja v letalstvu v nobenem primeru ne smejo pomeniti zanikavanja načela o varnem letenju in skakanju.

Tako imenovano višjo produktiv­nost moramo doseči s kakovostnejšim delom, boljšo organizacijo dela, z več­jim zanimanjem slehernega člana na­ših društev, da sodeluje v vseh oblikah samoupravne organiziranosti in se bori za boljše gospodaIjenje z razpoložljivi­mi družbenimi sredstvi. V preteklem srednjeročnem planu (1975 -1980)

C ?

O

smo ustvarili močan letalski park, saj imamo 71 motornih letal, 81 jadralnih letal , 444 padal in 14 opremljenih letališč . Če bi na vsako letalo in padalo merili tako imenovani "prag rentabilnostii" (preprosto povedano, kje je točka smotrnosti nakupa letala oz. padala in vseh ostalih sredstev v naših klubih), bi brez velike matemati­ke s prostim očesom ugotOvili: NO­TRANJE REZERVE. Po eni strani se nam te notranje rezerve kažejo v obsegu naleta na motorno in jadralno letalo ali številu skokov na padalo, po drugi strani pa v učinkih, ki jih ustvarimo v vsaki časovni enoti letenja in skakanja. Obseg sleherne naše de­javnosti mora biti soodvisen s kako­vostjo dela. Delo vsakega posameznika v sekcijah in v klubih je treba bolje

- Oh, kje so tisti časi, ko je bilo letenje zastonjl

atL46

SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST V NASIH KLUBIH JE NA VISOKI RAVNI ...

ODGOVORNOST - "No, bo že kako .. ,"

načrtovati in se približati zahtevi, da vsaj polletno, če ne vsake tri mesece, ugotavljamo in ocenjujemo rezultate našega dela. Plane dela posameznikov, sekcije in kluba moramo prilagajati naslednjim osnovnim zahtevam:

- da je sleherni letalec in padalec usposobljen za varno letenje ali skaka­nje. Letos je bilo štirinajst nesreč(!) , štiri s smrtnimi izidi (dva padalca in dva zmaj aJj a). To je več kot očiten dokaz, da varnega letenja in skakanja ne zagotavljamo;

- da je teoretično in praktično usposabljanje na zemlji v najtesnejši soodvisnosti od sprejetih namenov le­tenja ali skakanja. Zimska obdobja niso dovolj izkoriščena za teoretično usposabljanje naših članov. Sleherni posameznik bi moral imeti ne le izde­lan letni plan naleta, ampak tudi dogovorjeno teoretično usposabljanje, ki se dopolnjuje z lastnimi željami in klubskimi potrebami;

- da je sleherna praktična aktiv­nost opredeljena s preverjanjem pri­dobljenega teoretičnega znanja in s pridobljenimi izkušnjami. Z vsakim letom ali skokom moramo zasledovati točno opredeljen cilj;

- da je uresničevanje planov, tako pri posamezniku, sekciji, kot pri klubu, bolj odvisno od pričakovanih rezultatov.

Zastavljeni cilj mora opredeljevati trening - trenažo vsakega našega čla­na.

Prepričan sem, da ga ni med nami takega, ki bi lahko dokazal, da je vsaka naša aktivnost do kraja pre­mišljena in z jasnimi smotri opredelje­na. Za tekoče srednjeročno obdobje (1981-1985) se bo treba dosledno držati dogovora, da ne moremo pove­čati obsega naše aktivnosti (razen na področju modelarstva), zato se bomo morali bolj zavedati, da tudi z večjo kakovostjo dela lahko presežemo do­sežene uspehe.

Naše delo je in bo tesno odvisno od stanja na področju jugoslovanske in republiške plačilne bilance. Naša letal­ska aktivnost je v veliki meri odvisna od tega, koliko družba kot celota izvažamo, oz. uvažamo , še zlasti na zahodna gospodarska tržišča. Trenut­no je jugoslovanski primanjkljaj v pla­čilni bilanci s tujino zaskrbljujoč , to

ŽGOČATEMA

Vse karikature Janez Brezar

pa more vplivati tudi na naše pravice pri uvozu goriva, letal, letalske, padal­ske in druge opreme. Pričakovanja, da bomo lahko uvozili kaj več kot gorivo in najpotrebnejšo opremo so neuteme­ljena. Mi sami moramo najbolj skrbeti za vzdrževanje obstoječega letalskega parka in največ kar lahko pričakuje­mo od širše družbene skupnosti je, da nam omogoči obnavljanje (enostavno reprodukcijo) vseh sedanjih zmogljivo­sti. Od 350 tisoč do 400 tisoč dolar­jev predvideva 19. enota samoupravne interesne skupnosti za ekonomske od­nose s tujino za naše potrebe. V to vsoto je zajetih 300 ton goriva, rezerv­ni letalski deli, modelarski material in zamenjava prepotrebnih padal za jadralne letalce. Za vsa ta devizna sredstva moramo zagotoviti dinarsko protivrednost, ki po sedanjem tečaju znaša preko 15,3 milijonov dinarjev.

Naše delo v klubih bi v prihodnje morala prevevati večja odgovornost, kolektivnejše reševanje zastavljenih nalog, zlasti pa tako organizirano samoupravno, pedagoško in strokovno delo, da bomo v največji možni meri izkoristili prostovoljno članstvo in s tem pa hotenje slehernega člana, da

kot posameznik kar največ ustvari v lastnem in širšem družbenem interesu.

Ne smemo zapirati oči pred nekate­rimi slabostmi v posameznih društvih:

- ni vsak let družbeno koristen -lahko govorimo o nekaterih težnjah privatizacije družbenih sredstev,

- eltiništvo - zvezdništvo bi si želelo utirati poti tudi med naše vrste,

- varnost letenja ni vselej zagotov­ljena, človeška življenja in ogromna materialna škoda so opozorilo, da se moramo resno zamisliti nad nekateri­mi postopki posameznikov in nad našo celovito organiziranostjo in od­govornostjo,

- strokovno delo ni vselej dovolj povezano z aktivnostjo sekcij, komiSij, zlasti pa z učiteljskim kolegijem,

- samoupravna telesa ponekod ne obvladujejo dela in življenja v klubih.

Z navedenimi in še s kakšnim prob­lemčkom, bi se lahko vsaj dvakrat na leto resno pozabaval aktiv ZK in ZSM ob predpostavki, da samoupravna tele­sa ponekod modro in uspešno obvla­dujejo klubsko aktivnost, drugod bi pa aktiv ZK lahko spregovoril tudi o kadrovskih osvežitvah v društvu.

ALOJZ GOJČIČ

"ZVEZDNISTVO"? NE TEGA PA PRI NAS NI ... i - 0

/ --- \ r

- Ali je nesreča? - Ne, Francelj gre na državno prvenstvo.

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

Začetni~ka skupi· na jadralnih pilo· J dl· tv. tov julija 1981 vara ni ecal Lescah. Manjka L h samo Jan~, ki je V esca bil ta čas v letalu (Foto: L. Mesarič) Razpis je bil objavljen te ob koncu

leta 1980 in odziv je bil res velik. Tudi sam sem se prijavil z teljo, da posta· nem jadralni pilot.

Prva stopnička do tega cilja je bilo predavanje o teoriji letenja, poznava­nju letal, instrumentov, meteorologije, predpisov in padala. Tečaj je bilorga­niziran v zimskem času, predavali pa so izkušeni piloti, dolgoletni člani leškega letalskega centra. Večina je teoretični del zadovoljivo opravila. Na koncu so izbrali 12 kandidatov, ki naj bi se naučili leteti. Med izbranimi sem bil tudi jaz in vsi smo takoj vedeli, kaj je naša naslednja naloga: zagotoviti smo si morali potrebna sredstva za izvedbo praktičnega dela tečaja. Zače­li smo nabirati delovne ure v Železarni in v naši kljubski delavnici. 27. junija, ko se je začel internat, smo prišli na

letališče in se nastanili v klubski hiši. Proti večeru smo vsi dobili tudi "ta prvi" strak Hitro je minilo, toda vsi smo bili zadovoljni.

Hladnik Vojko, Čeč Karel in Ekar Vili so bili naši učitelji. Razdelili so nas v tri skupine in drugi dan se je začelo zares. Vstali smo ob petih in čez dobro uro je prvi Blanik te poletel. Piper je neutrudna vlekel, tako da je imel vsak tudi po pet startov venem dnevu. Tako je š,o ves teden in na koncu jih je te nekaj laširalo. Edinstven občutek je bil, ko sem ostal sam v Blaniku. V trenutku, ko sem pristal, sem bil najsrečnejši človek na svetu. Zvečer je seveda sledil obvezni " boleči krst" in po steklenici piva smo odšli spat.

V drugem tednu smo nabirali samo­stojne šolske kroge. Po opravljenih dvajsetih krogih so nas te spustili na "jadranje" na b1itnji "Rebr". Ker je bil pač čas počitnic, smo kmalu na­brali prve samostojne ure in v kratkem času smo od blizu spoznali še Stol,

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Begunjščico, Dobrčo in Jelovica. Ime­li smo odlično, lahko rečem skoraj fantastično vreme. Leteli smo lahko skoraj vsak dan, dostikrat pa so se pojavili tudi valovi Z zavistjo smo gledali ostale pilote, ki so se kmalu znašli na vi§inah nad 5000 metrov, vendar smo bili kljub temu zelo zad­ovoljni, saj smo nabrali dovolj ur in se začeli pripravljati za §portno dovolje­nje. ALC je letos pridobil 11 novih §portnih dovoljenj, od tega kar 6 letoInjih začetnikov. Vsi, ki smo si pridobili to dovoljenje, smo bili zelo veseli, kajti v naslednji sezoni bomo te lahko od§li na kak kraj§i prelet.

Tako je bil leto§nji tečaj uspe§no zaključen, minil je brez nezgode, do­segli pa smo veliko več, kot je bil namen tečaja.

RADOVAN POR, ALCLesce

Uspešno sodelovanje s šolo

V Aeroklubu "Josip Kritaj" v Aj­dov§čini se te dolgo zavedamo, da je osnova za uspešen razvoj kluba tudi delo z mladimi v modelarski sekciji. Zavedamo se, da brez podmladka ni bodočih kadrov v letalstvu. Vemo tudi, da je masovnost v modelarstvu problem v vseh letalskih organizacijah, zlasti pa imamo težave, ker se pri nas ne dobi modelarskega materiala.

Ker aeroklub nima primernih pro­storov, v katerih bi si lahko mladi modelarji uredili delavnico, smo skle­nili modelarsko dejavnost prenesti v šolske učilnice. Tako smo v šolskem letu 1979/80 organizirali v osnovni šoli Dobravlje modelarski krožek. Učencem smo obljubili materioino po­moč pod pogojem, da postanejo člani aerokluba in plačajo simbolično čla­narino. Tako smo v naš klub včlanili 19 učencev vi§jih razredov osnovne šole, jim za začetek preskrbeli osnovni material za delo in aktivnost je stekla. Učenci - člani modelarskega kratka aerokluba, so tako te v prvem letu izdelali vsak po en začetniški model in svoie iZdelke tudi prikazali na našem proslavljanju 30. obletnice kluba.

Z začetkom letošnjega šolskega leta se je modelarski krotek povečal in tako bo skupina štela te 25 članov, učencev te osnovne šole. Učencem, ki so letos pristopili v krotek, bo tudi letos aeroklub nabavil začetni mate­riol, ostali pa so si z lastnimi prispevki sami kupili materiol in začeli delati. Klub jim je priskrbel risbe, nekaj denarja je prispevala šola in delo krožka se pod vodstvom Aerokluba na tej !oli nadaljuje. Tudi prostorski pro­blem so člani kratka rdili sami s pomočjo šole. Pri vsem tem moramo povedati §e to, da gre zasluga za uspe§no delo kratka predvsem tov. Stanetu Cu/arju učitelju tehničnega pouka na tej šoli.

Ce bi Aeroklub pri nas kupoval modelarski materiol, bi take vrste so­delovanje razširil še na ostale osnovne šole v občini. Zanimanje med učenci je veliko, le organizirati jih moramo. Toda kako preskrbeti vsaj balzo za JOO modelarjev?

Material, materiol, materiol .....

Iz življenja ALe Lesce

BORISGRZEJ Ajdov§čina

Za člane ALC je leto§nja sezona ena najuspešnejših v vsej dobi obstoja tega delovnega in marljivega letalskega kolektiva. Na šolskem, športnem in delovnem področju je bilo vlo tenega velika truda in sredstev za doseganje zastavljenih nalog. Prav vsi plani so bili močno preseteni Izredno ugodno vreme skozi vso sezono je omogočilo predvsem jadralnim letalcem, da so svoja letalska potelenja tešili v stevil­nih urah in nad vso Slovenijo. Le§ka jadralna letala so bila v zraku več kot 2900 ur, pri tem pa so opravila tudi nad 38 tisoč kolometrov preletov. To pa je polovica celotnega dosetka vseh

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI slovenskih aeroklubov v lanskem letu. Največ sta z okrog sed!!m tisoč kilo­metri preletela Franc Strukelj in Ivo Šimec. Pri tem je bilo porabljenih 350 ur motornega naleta za vleko jadralnih letal

Tudi posamični športni doseiki so bili za jadralce izredni Lepemu uspe­hu na republiškem prvenstvu so dodali še devet osvojenih srebrnih "e" značk, tri zlate in eno diamantno, ki jo je osvojil Karel Čeč. Doseienih je bilo tudi večje število posamičnih pogojev za zlato in diamantno znač­ko. Predvsem so pomembne doseiene višine, ki jih ie več let v Lescah ni bilo moino dosegati.

Enako kot jadraIci so lepe vremen­ske pogoje izkoristili tudi padalci. Opravili so več kot 4800 skokov, kar je za klubske razmere zares lep re­kord. To so lahko dosegli predvsem zaradi uporabe letala AN - 2, ki je bilo letos kar pogost gost na leškem letališču. Intenzivno, načrtno in stro­kovno delo pod vodstvom Draga Bun­čiča je napravilo iz mladinske padal­ske ekipe najboljše jugoslovanske pa­dalce, ki so pobrali tudi vsa odličja na republiškem in v večji meri tudi na driavnem prvenstvu. Bili so odlični tudi na mednarodnih tekmovanjih, kjer so zares prijetno presenetili. Naj­večje priznanje pa jim je bilo dano z uvrstitvijo kar štirih mladih Leščanov v driavno reprezentanco, ki je tekmo­vala na balkanskem prvenstvu v Anka-ri

Vseh teh doseikov ne bi bilo, če se nebi vsi člani ALe z veliko volje in navdušenja lotili tudi proizvodnega dela in delovnih akcij v ielezarni na Jesenicah, kar jim je omogočilo tudi pokrivanje stroškov za povečan obseg letalske dejavnosti. V ielezarni so v tem letu prekopali in ročno prebrali okrog 1400 ton odpadnih materialov.

Za jadralne letalce se je letošnja sezona končala v soboto, 24. oktobra. Vsa jadralna letala, leška in ljubljan­ska, so bila razstavljena, pregledana ter konzervirana za prezimovanje do marca. Motorni piloti in padalci pa svojega programa še niso zaključili in dokler bo poletna steza dopuščala, bo na letališču še iivahno.

Ob koncu so leški in ljubljanski letalci pripravili prijeten piknik, na

katerem so imeli najatraktivnejšo za­bavno točko najmlajši leški letalci. Padale so tudi stave, izkupiček pa so z zmago pobrali najmlajŠi letalci. Za zmago so morali z rokami prevaliti klado podrte stare hruške s prostorni­no pribliino pol kubičnega metra od hangarja do starega bunkerja na dru­gem koncu letališča in spet nazaj na mesto, od koder so klado pričeli valiti Nalogo so opravili v treh urah z dokajšno mero iznajdljivosti in s pre­cejšnjo porabo kalorij. Dobili so viha­ren aplavz in tudi nagrado, ki jim bo prav prišla v naslednji sezoni Pot, ki so jo fantje opravili s klado, je bila dolga kar 2,5 kilometra.

Odbor letalske šole je kritično oce­nil sezono in ie sprejel smernice za priprave na naslednjo. S prvim novem­brom bo vsak teden redna rekreacijska vadba, obvezna za vse letalce in padal­ce. Jadralni letalci - tekmovalci bodo pripravljali debatne večere za sezna­njanje ; izkušnjami na tekmovanjih, kar bo za mlajše prava poslastica Vodja teh razprav bo najboljši leški tekmovalec Franc Štrukelj. Padalci bodo imeli dodatne priprave za smu­čarsko sezono. V februarju jih čaka že prvo tekmovanje v para-ski ju, zato smučanja nikakor ne bodo smeli zane­mariti. Enkrat tedensko bodo imeli tudi vadbo akrobatike v posebni gimnastični telovadnici na Jesenicah. Tudi program za začetniški tečaj pa­dalcev in jadralnih letalcev je bil spre­jet. Takoj po novem letu bodo pričeli s predavanji za začetnike letalce in v februarju za padalce. Proizvodno delo bo teklo čez vso zimo in upati je, da bo tudi prihodnja sezona pričela za Leščane tako uspešno kot letos.

Spomladi bo leščanska flota jadral­nih letal bogatejša še za enega DG-J OO-ELAN. Namenjen bo samo za starejše člane, ki nimajo več po­ielenj za tekmovanji, zato se jih to letalo ne bo udeleievalo.

Ker so padala leških reprezentantov povsem dotrajana, je odbor letalske šole sklenil, da je treba večji del amortizacijskih sredstev za prihodnje leto rezervirati za obnavljanje padal­ske opreme. Na spisku je tudi nabava naprave za magnetoskopsko snemanje Flgurativnih skokov.

L. MESARIČ - ALe

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

Nadaljevanje ankete

Ko smo v novembrski številki obja­vili izid naše.male aknkete, smo mora­li dobršen del· vaših "pisem ured­ništvu" - s hrbtnih strani anketnih lističev prihraniti za danes in za obja­vo v naslednjih številkah. Po preteku roka za pošiljanje odgovorov na anke­to, smo do konca nol"elDbra dobili še 12 lističev! Skupaj je bilo torej 84 odgovorov, dodatno še po 2 iz Mari­bora in lJubljane, po eden pa iz Opatije, Celja, Ptuja, Ajdovščine, Trebnjega, Jesenic, Postojne in Titove­ga Velenja.

Vaša pisma s predlogi za izboljšanje revije bomo torej objavljali v naši letalski pošti in na nekatera po potre­bi tudi sproti odgovorili.

Drugačen format? Želel bi, da revijo KRILA poveča te

na format, ki bi bil enak ostalim revi­jam pri nas, saj sem mnenja, da je gra­diva vsekakor dovolj doma ali pa bi jo popestrili še s prevodom kakšnega tu­jega članka. Mislim na splošno, da ste skozi vsa leta izhajanja revije uspešno posredovali vse novosti in napredek le­talske dejavnosti pri nas.

MILAN HRIBERNIK Slovenjgradec

* Verjamem, da ima uredništvo teža­

ve z zbiranjem prispevkov in izdajan­jem revije, vendar imam sledeče pri­pombe: velikokrat po nepotrebnem objavljate cele tabele udeležencev raz­ličnih tekmo,vanj, kar vzame dosti prostora in ni zanimivo. Lahko bi ob­javili samo imena prvih treh. Vsebina je preveč eno lična, več bi morali pov­zemati zanimivosti iz tuje letalske li­terature, če imate za to dovoljenje, in če jo imate na razpolago. Menim tudi, da je v reviji premalo zastopano mode­larstvo, zlasti s strokovnimi prispevki s tega področja. Format revije je nepri­meren. Menim, da revijskemu tisku

• bolj ustreza format A4, bolje se lahko izkoristi. Revija KRILA, ki je izhajala

pred d~~~tletjem, mi je bila bolj všeč. V revIJI pogrešam tudi resničnih zgodb pilotov borcev NOB.

BORISGRZEJ Ajdovščina

Večkrat slišimo želje po spremembi formata naše revije, čeprav ste v zad­nji številki lahko prebrali, da je neka­terim bralcem prav sedanji format najbolj všeč. Temeljita strokovna ute­meljitev za porezan; B5 format (17 x 24 cm), v kakršnem izhajajo KRILA zadnjih 8 let, zahteva seveda več prostora. Moramo pa povedati, da je glede na način grafične priprave in tiska, glede na razpoložljive stroje in repromateriale, glede na naklado in obseg, pa tudi na uporabnost, to zdaleč najracionalnejša velikost.

Domala vse strokovne revije, ki redno izhajajo v Sloveniji, so tiskane "s pole" v B formatu, zložene na B5 format (17,5 x 25 cm), potem pa zaradi izdelavnega postopka bolj ali manj porezane - večina na mero 17 x 24 cm. Tako je odpadek v celem proizvodnem postopkU najmanjši in temu ustrezno tudi - strošek najmanj­ši. Poleg KRIL naštejmo še nekaj podobnih revij: TIM, PROTEUS, PIO­NIR, TABO; PLANINSKI VEST­NIK, RIBIČ, zIVU ENJE IN TEHNI­KA, FOLKLORIST, pa najbrž še kakšna. Večje slovenske revije kot so TELEKS, AVTO, JANA, MOTO RE­VIJ A, NAŠA ŽENA in podobne izha­jajo v popolnoma drugi tehnologiji in. seveda pod bistveno drugačnimi ko­mercialnimi pogoji.

S spremembo zunanjih mer naše revije torej za zdaj ne bo nič, vsi pa si prav gotovo dosti bolj želimo izboljša­nje vsebinskega "formata" in to je zdaj tudi naša prednostna naloga!

Pišite o našem gmotnem položaju

Urednik

Skoraj nič se ne piše tudi v drugih javnih občilih za širši krog bralcev, ko­liko časa in denarja je treba prispevati kot lastno udeležbo za letalski šport . To velja predvsem za tiste, ki se po-

ffiA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI klicno ne ukvarjajo z letalstvom. Na spisku teritorialne obrambe pa tudi ni­smo vsi, ki še vztrajamo z veljavnimi dovoljenji, da bi nam omogočila tre­nato. Za to zadevo je tudi letalska zveza gotovo premalo naredila. Če se ob kakšni prilotnosti pogovarjamo z delovnimi ljudmi, kar ne morejo verje­ti, da moramo poleg tolikih sredstev, ki se oddvajajo za razne interesne skupnosti, še sami plačevati nalet. Saj smo prepričani, da smo, čeprav nismo vsi rosno mladi, še vedno drutbeno koristni. Morda bi taki članki spodbu­jali k zboljšanju materialnega polo taja v športnem letalstvu.

JANKO LESKOŠEK Kamnik

Razmerje prispevkov Revija KRILA mi je zelo všeč, ven­

dar mislim, da je v posameznem zvez­ku preveč ene dejavnosti in drugih kaj malo. V zadnji številki je veliko padal­stva, vendar v njej ne zasledim jadran­ja. Predlagam, da v vsaki številki raz­poredite dejavnostim vsaki po nekaj prostora. Tako bo revija še pestrejša in bomo vsi v vsaki našli nekaj zase. Ure­dništvu telim še mnogo uspehov pri delu. S tovariškimi pozdravi

TONČKA ANTONČIČ Celje

Bilo bi dobro kada bi u Srbiji izlazio takav list

Volela bih da više pišete o padal­stvu. Onako kako pišete ojedrenju. List je divan. Jako se mi dopada. Zao mi je što kasni po 3-4 meseci, ali sre­cna sam kada mi ipak stigne. Odušev­ljena sam fotografijama sa padobranci­ma. Bilo bi dobro kada bi u Srbiji izla­zio ovakav list o vazduhoplovstvu, po ugledu na vas. Tekstove bi bolje razu­mela. Mnogo lepih tetja

NADEZDA PETROVIČ Leskovac

Več o jadraleih Menim, da je preveč zgodovine le­

talstva, ki jo ureja tov. Ajdič. Prav ta­ko je analiza izpitov napisana preveč objektivno, saj tudi izpitna komisija

včasih "ustreli kozla". Premalo je tak­šnih prispevkov o tujih jadralcih (kot npr. Poljakih, Američanih), kot jih je zbirala tov. Klančnikova. Sem jad­ralec, zato gledam na revijo KRILA s tega stališča. Takih je največ, zato bi lahko tudi več pisali za nas. Sicer sem pa kar zadovoljen. Lep pozdrav!

JANEZ JARM Litija

Premalo o zmajarjih Ko gledam letošnje številke KRIL,

sem zelo zadovoljen. Mislim pa, da je revija preskromna z zmajarstvom. Ze­lim si, da bi se zmajarstvo čimbolj raz­vilo in mislim, da so jadraici precej do­ber zgled, kako bo treba delati. KRI­LA pa bi bila mnogo bolj pestra, če bi bili tudi zmajarji bolj aktivni v njej. Da ne bom samo teoretiziral, predla­gam še članek za eno od naslednjih številk KRIL.

JURIJ PODPEČAN Kranj

Več o modelarstvu Ker se ukvarjam z modelarstvom, bi

telel več prispevkov o modelarstvu, še zlasti, ker Slovenci nimamo nobene revije o tem, z izjemo TIMa, ki pa ob­javlja le začetniške načrte. Mislim, da nisem edini, ki teli, da bi objavljali na­črte vrhunskih tujih in domačih mo­delarjev, da bi tudi mi mladi videli, kako se gradijo modeli po svetu, in bi jim tako late sledili. To velja pred­vsem za načrte modelov FIA .

JANEZPODPADEC Trebnje

Več strokovnih prispevkov za izpite

Sistematično bi lahko objavljali, v nadaljevanjih seveda, gradiva za oprav­ljanje izpitov za jadralce, in kjer se snov vsebinsko loči, za bodoče motor­ne pilote posebej. Nekaj nasvetov je te bilo (padalci, zmajarji, frazeologija) vendar to ni isto. Če bi program po predmetih predhodno napovedali v eni izmed številk, bi bila lahko celotna naklada razprodana. Na to misel me je

BlA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI

/ 1'

privedlo pomanjkanje tovrstne litera­ture v slovenščini. Kot imetnik do­voljenja poklicnega pilota in navigator snemalec pri Geodetskem zavodu SRS pa sem pripravljen pomagati predvsem iz področja navigacije. Sicer pa smo tako ali tako še doltni "nadaljevanje" o aero snemanju. Vsekakor sem vam in vsem letalcem na voljo.

BORIS KROTEC Ljubljana

Tudi O raketni tehniki in osvajanju vesolja

Revija KRILA je po formatu maj­hna in skromna, kot so pač skromni naši letalci s travnikov. Vendar je po vsebini, to je po duši, velika. V časih je tudi malo bolj bogata s tiskarskimi škrati, toda to ji ne vzame vrednosti. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kaj dela­jo ostali jugoslovanski aeroklubi, in s kakšnimi uspehi oz. tetavami se oni srečujejo. Morda bi včasih popestrili revijo s prispevki o dosetkih raketne tehnike in osvajanja vesolja. Tako bi verjetno pritegnili večji krog bralcev. Lep pozdrav

JOŽE PETERMAN Radovljica

Večja revija - več denarja! Res bi revija bila lahko bolj obširna,

kar pa bi stalo preveč denarja. Zato sem mnenja, naj ostane vsaj takšna kot je, da vsakdo najde v njej nekaj zase. Vsa pohvala tudi uredniškemu odboru, ki vestno in zaneseno izdaja revijo.

DANILO KOVAČ Maribor

Kaj pa ljubljansko letališče?

Prosim, če se lahko v kakšni sledeči številki napiše kaj o novem letališču (lokaciji) za ljubljansko letališče, kaj se je pravzaprav premaknilo? Ali ni te enkrat čas, da se odkrito reče bobu bob!?

MAJKLAPUH ing. aeronavtike

Ljubljana

Zelja ... Želja: povečati naklado, število šte­

vilk, strani, izboljšati papir in povečati ceno številke (kot npr. Aerokurier ali Flying oz. Flight j.

JOŽE OVNIČEK Metlika

Spodbuditi je treba dopisnike iz klubov

Mislim, da bi morali člane aero­klubov spodbuditi, da bi. vam pošiljali več prispevkov, poročil, slik in podob­no, kar bi lahko še bolj popestrilo va­šo revijo. Poročila o leš kih padalcih so me zelo razveselila, hkrati pa imam občutek, da so drugi padalci skriti za ozadjem dogajanj. za nekatere bi bili zanimivi tehnični in drugi podatki o naših motornih letalih, tako vojaških kot športnih.

Predlog

BORIS VARDIJAN Orehova vas

Predlog za razmerje: zgodovina 1 0% društvene novice 10 %, tehnični po­datki 60 %, tekmovanja (posebno ob dobrem plasmaju Ptuja! j 20 %.

ALEKSANDER dr. POZNIK Ptuj

Kad ce poleteti Pajo?' Želeo bih pročitati u reviji KRILA :

dali je poleteo Pajo (amaterska letalica druga Tarasa Krivenkaj, ako nije, kad ce poleteti? Dokle smo u Jugoslaviji stigli sa razvojem gradnje amaterskih letelica, dozvolama za gradnju i sa le­tenjem? Redakcija treba nastaviti sa objavljivanjem naslova koo Šlo je: "Kako vpliva nelesna instalacija", i preporučiti nove knjige i priručnike iz oblasti letenja. Očekujem članke o gradnji tirokoptera, zmajevo s mo­torom, mini helikoptera, novih sport­skih aviona, novih jedrilica, s detaljn­jim opisom aparata, t. j. letelica. Hvala na patnji. Primite puno srdačnih po­zdrava vašeg čUaoca, druga i prijatelja,

MIODRAG ZIKle Knjatevac

Tovor enodnevnih pilčancev čaka na raz'oiitev Kje smo in

kaj hočemo v cargo prometu V našem skupnem letnem dohodku

znw delež prevoza blaga v rednem in čarterskem prometu povprečno ca. 2,5 odst. za zadnja tri leta. pri nekate­rih večjih letalskih prevoznikih, ki so se v ta namen že davno tehnično, prostorsko in kadrovsko organizirali in ki so se že uveljavili kot dobri in zanesljivi cargo prevozniki, doseže ta delež 25-35 odst., da ne omenimo

svetovne specialiste za cargo; pri kate­rih je delež tovornega prometa v skupnem prometu še večji ali celo prevladuje.

Primerjave so· seveda težke iz teh­ničnih, gospodarskih in geopolitičnih razlogov - predsvem pa zato, ker smo mi čarterski prevozniki, ki se tradicio­nalno ukvaljamo s prevozom turistov na Jadran in nazaj v IT aranžmajih in s prevozom zdomcev in njihovih naj­ožjih sorodnikov med ZRN in SFRJ. S temi dejavnostmi nima cargo nobe­ne zveze, saj IT aranžmaji niti ne dopuščajo komercialnih pravic prevo­za carga, delavske linije pa so posebna kategorija čarterskih letov, na katerih po strogih nemških predpisih ne sme­mo prevažati tovora.

Ostaneta torej redni promet z mož­nostjo prevoza kosovnih pošiljk in

KAJDELAJO

cargočarter. Možne so je čiste cargo redne linije - domače in mednarodne - o katerih se zaenkrat pogovarjamo samo pogojno.

S skrčenimi možnostmi za razmah cargo dejavnosti in pri naši tradicio: nalni, pomalo arhaični organiziranosti in usmeritvi na potniški čarter, ki je do sedaj bil zadosten za naje uspešno poslovanje, smo z omejenim fmanč­nim učinkom od blagovnega prometa lahko kar zadovoljni (lani 3 stare milijarde). Statistični podatki pre­peljanih ton blaga iz leta v leto kažejo visoke indekse rasti, veIjetno zato, ker smo začeli od začetka. S komercial­no-operativnega stališča dosežemo te rezultate le z visoko produktivnost jo, saj imamo za enkrat v podjetju samo enega človeka, ki se ukvatja s temi posli in jih vodi, seveda s pomočjo ostalih sektoIjev, predvsem tehnične-

Kontrola med natovarj.njem

ga in prometnega ter s pomočjo naših agentov.

Ce gledamo dolgoročno in če vza­memo v poštev letošnje bistveno pove­čanje naših prevoznih kapacitet in stagnacije turističnih gibanj vsaj pri iniciativnem turizmu, potem ne more­mo biti zadovoljni, temveč moramo reagirati tudi v blagovnem prometu.

Kako? Kaj storiti, da bi resnično povečali število prepeljanih ton blaga in seveda tudi dohodek? Kje so meje smiselnih naložb v šiIjenju naših zmo­gljivosti blagovnega prometa?

Ker odgovor na ta vprašanja daleč preseže okvir enega članka v najem glasilu, povejmo vsaj nekaj besed o dveh smereh naje aktivnosti v blagov­nem prometu, iz katerih izhaja vsako­dnevna problematika vezana na za­stavljena vprašanja. Ce sledimo staro pravilo da dobro razumevanje proble­ma ponuja že polovico rešitve, bo mogoče tudi teh nekoliko vrstic pri­pomoglo k razrešitvi naje negotovosti.

1. Kosovni promet na rednih linijah

Kot je znano, je potrebno vložiti za recimo 100 kg blaga, ki ga dobimo na prevoz v rednem prometu, veliko več dela in skrbi kot za enega potnika skupaj z njegovo prtljago, finančni učinek pa je pri cargu za približno SO odst. manjši. Za operativno delo v blagovnem. prometu je potrebno imeti posebej kvalificirane službe. Upraviče­nost oz. neupravičenost ustanovitve lastnih cargo služb na vseh letališčih, na katere letimo v rednem prometu, je odvisna od predvidene količine pre-

NajpogostejAi kugo leti so za Iran, Jordan, Egipt, Kuvajt in Ciper ..

peljanega blaga oziroma od višine ustvatjenega dohodka. Promet blaga pa je v funkciji strukture in frekvence rednega prometa. Kakšno mrežo red­nega prometa imamo?

Prvič, nimamo nobene mednarodne linije, tarife blagovnega prometa na domačih linijah so nekajkrat nižje od mednarodnih za pribl.j.žno enake raz­dalje. Drugič, v naši relativno mali

mreži rednega prometa je Sarajevo eno od ključnih točk, pri vzletu v Sarajevu pa imamo omejitve teže ko­ristnega tovora. Leta 1978 smo izra­čunali, da se nam ne izplača odpreti lastnih cargo služb po Jugoslaviji (ta računica še vedno velja), kajti stroški poslovanja bi daleč presegli dobiček. Sicer ne zaradi osebnih dohodkov novozaposlenih delavcev, ampak zara­di visokih cen pisarniških in skla­di~čnih prostorov, visokih režijskih, komunikacijskih in drugih stroškov.

Te stroške bi težko krili iz dohodka kosovnega prometa, tudi če bi na vsakem rednem letu imeli poleg potni­ške prtljage v prtljažniku še maksimal­no količino carga. Skratka, prvi pogoj za lastne cargo službe po ndih letali­~čih je bistveno večji redni promet, oziroma bistveno večje ~tevilo pre-

Največje ~tevilo enodnevnih pučance, ki jih lahko naenkrat natovorimo v trup letala, je 110.000 in tehtajo 5.200 kg.

peljanih ton, ker šele pri velikih ~tevil­kah lahko pričakujemo rentabilnost.

Priprava letala za cargo let v hangarju

KAJ DELAJO

Prihodki iz kargo prometa v prvih osmih mesecih predstav­ljajo 0,5 odst. celotnega prihod­ka IAA ali 7.037.578 dinatjev.

V taki situaciji smo se odločili za kompromisno, začasno rditev posred­ne prisotnosti na trgu preko cargo agentov. Gre za sodelovanje s ~pediter­skimi organizacijami, ki so prisotne na letališčih in z aerodromskimi blagov­nimi službami, s katerimi smo sklenili sporazume o sodelovanju v blagovnem prometu. Na podlagi podpisanega spo­razuma dobi takšna DO od nas tovor­ne liste, formulaJje za obračun proda­nih tovornih listov tarife, navodila, red letenja, reklamni material itd. in začne delati kot nti cargo predstavnik oziroma začne prodajati naše tovorne liste za provizijo, določeno s sporazu­mom, ki je enaka za vse cargo agente.

Tako smo vpeljali tehnološko pot, ki omogoča, da vsaj en del blaga, ki se ponuja za l~ki prevoz, lahko pride v naše letalb, zadovoljni z učinkom pa ne moremo biti. Vendar je to le skromen prispevek k rentabilnosti na­šega rednega letenja po Jugoslaviji.

KAJ DELAJO 2. Cargo čarter

Imamo dva DC 9-33 cargo verzije in dve garnituri palet 88 x 108 inčev. Ceprav DC 9 ni najbolj primerno letalo za cargo prevoze po vprašanju doleta in koristne nosilnosti, je to zadosten predpogoj za začetek večje aktivnosti v mednarodnih cargo prevo­zih. Ustvarjeni dohodek v zadnjih letih izhaja v glavnem iz cargo čarter­jev.

V čem je torej problem? pri izkoriščanju teh letal smo imeli

vedno elastičen pristop: v turistični sezoni smo jih uporabljali v potniškem prometu, pro~i ko~cu sezone pa .~?10 jih uporabljali tudI v cargo verzIJI, v želji, da jih bomo tako pozimi maksi­malno izkoristili. Cargo pač nima svo­je časovno omejene sezone. Dobri .in zanesljivi cargo prevozniki pa ponuJa-

Na kugo letih v glavnem preva­žamo sveže meso, zdravila, valU­na jajca in enodnevne piščanc::e.

jo svoje kapaCitete vse le~.o'.in se cel~ pogodbeno vežejo z večjtm1 part~~I]~ za več let vnaprej. Pol leta odbIjatI partnerje, pol leta pa jim po~u}ati svoje kapacitete, je poslovna pohtika, od katere ne moremo pričakovati boljših rezultatov, kot smo jih imeli do sedaj . .

Na drugi strani je treba upoštevatI dejstvo, da naše gospodarstvo še ved­no ne garantira kontinuiranih prevo­zov, ki bi letalskim prevoznikom omo­gočili čvrsto planiranje. Najbrž bomo morali izvoznike postopoma tega na­učiti in jih na dolgoročne pogodbe prisiliti.

Tako imenovani "veliki posli", ko so bili izvoz govejega mesa v Ubijo, izvoz perutnine v Iran in podobno, imajo očitno karakter začasne kampa­nje in zato izgubljajo prior.iteto v izkoriščanju kapacitet. UsmeI]amo se k dolgoročnemu sodelovanju z oboje­stransko pogodbeno obveznostjo ki zajema transportno dinamiko na daljši čas. V ta koncept se bo lažje vklopila tudi kakšna redna cargo linija, ko jo bomo odprli.

S. MARJANOVIC (v glasilu Adria št. 8/81)

IClefL417

Vsem bralcem srečno in uspešno leto1982!

Uredniški odbor revije KRILA

PONUDBA & POVPRAŠEVANJE

V novembrski številki smo na željo in predlog naših bralcev uvedli poskus­no rubriko ,,poNUDBA & POVPRA­SEVANJE", nekakšen mali oglasnik, v katerem bi do nadaljnjega brezplačno objavljali vaše oglase, ki ne bi bili daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letalsko in mode­larsko področje. Kate, da v novembru niste imeli velike potrebe kupovati ali prodajati, saj smo dobili samo dva oglasa. Oglase za rubriko ,,poNUDBA & POVPRA SEVANJE" pošljite na na­slov uredništva: Marjan Moškon, p. p. 33, 68001 Novo mesto.

* * * PRODAM napravo za daljinsko vode­nje modelov SIMPROP ALPHA CON· TEST. Franc Markun, 64000 Kranj, Smidova 4, tel. (064) 22-612.

* * * KUPIM revijo KRILA letnike 1956, 1957 in 1958. Feliks Petric, Segova 16, 68000 Novo mesto.

Tekmovalci na otvoritvi Ejga, spet smo zmagam

Po dolgih letih (kmalu jih bo deset) so člani Pomurskega letlskega centra v Murski Soboti prvič spet priredili pa­dalsko tekmovanje na domačem letali­šču. Zadnje padalske "dirke" so v Rakičanu pri Murski Soboti bile že leta 1972.

Tokrat so na pobudo padalske sek­cije pripravili prvo tekmovanje za pa­dalski pokal Pomurja ob soboškem občinskem prazniku, 17. oktobra. Najprej je bilo tekmovanje mišljeno le kot skromen dvo- ali troboj med domačimi padalci, padalci iz pobrate­nega paračinskega aerokluba "Naša krila" in med še kakšno ekipo. Ker pa so vsi člani resno poprijeli za delo, so uspeli pripraviti večje tekmovanje. Nanj so povabili ekipe vseh slovenskih aeroklubov z aktivnimi padalskimi sekcijami (Ptuj, Maribor, Lesce) in že omenjene Paračince.

V soboto, 17. oktobra, je bilo že zjutraj vse nared za tekmovanje, le vreme se je skisalo. Goste megle so se vlačile nad letališčem skoraj vse do­poldne. Zaradi nizke baze oblakov je paračinska ekipa, ki bi morala skočiti prva, lahko opravila le trenažni skok z višine 800 m, ker više ptujski Look­heed ni mogel, ne da bi pilot izgubil letališče izpred oči. Po skoraj dve-

urnem · čakanju, nekateri so že veselo preklinjali oktobrsko vreme, se je na­redil čudovit, sončen in topel dan, da je bilo za ta letni čas že kar čudno. Najbolj vročekrvni tekmovalci so se pri zlaganju padal preoblekli kar v kratke majice in se nastavljali soncu.

Tekmovanje je potekalo gladko in dvaindvajset tekmovalcev iz šestih ekip je še pred mrakom opravilo vse štiri tekmovalne skoke. Za nedeljo, ki je bila določena kot rezervni tekmo­valni dan, je preostala potem samo še podelitev pokalov - lončenih prek· murskih puetric - in nekaj atraktivnih skokov za maloštevilne gledalce.

Kot je bilo pričakovati, so večino pokalov (enega za ekipno l. mesto in vse tri v posamični konkurenci) po· brali padalci iz ALe Lesce. Vse ostale ekipe so močno zaostale, za njimi. Na zadnjem, šestem mestu je bila ekipa domačinov, kar ni bilo nobeno prese­nečenje glede na to, da soboška padal- ' ska sekcija že približno pet let le životari brez lastnega UČitelja. Izjema v tem životarjenju je bilo le leto 1980, ko je bil učitelj Janez šafarič.

Ce se domači padalci niso ravno izkazali kot tekmovalci, pa so bili deležni pohvale kot organizatorji. saj je tekmovanje minilo gladko, brez

Najbolje je skakal Darko Svetina (snka spodaj) in zato na razglasitvi rezultatov dobil največjo putro • ..

zastojev ali organizacijskih slabosti. Za nemoten potek tekmovanja gre' ZahVk"

la tudi Edu Vrečku iz Maribora, ki je tekmovanje vodil.

JOŽE POJBIČ FOTO: SREČKO KA VAS

UVRSTITVE POSAMEZN IKOV:

1. D. Svetina, Lesce 00.04 2. J. Safarič , Lesce OO .21 3.1. Jug, Lesce 00.23 4. 1. Vodo šek , Maribor 0031 5. J. PojbiČ, Murska Sobota 0032 6. B. Mirt, Lesce 0035 7.4. Naumovic, Paračin 00.57 8. T. Cesnik, Maribor 00.88 9. J . Korošec . Maribor 00.94

10. M. Karas, Murska Sobota 01 .07 11 . J. Petrovic , Ptuj 01.10

12. S. Simic, Paračin 13 . M. Vmdiš,.Ptuj 14. V. Lovrenc, Maribor 15. R. Miličevic, Paračin 16. V. Krajcer , Maribor 17 . J. Vidovic , Ptuj 18. J. Jurša, Maribor 19. J. Sparavec, Murska S. 20. H. Zitek, Murska Sobota 21. F. Kranjc, Maribor 22. S. Vršič, Ptuj

EKIPNA UVRSTITEV:

1.ALC Lesce 2. MARIBOR I. 3. Paračin 4. Ptuj . 5. Maribor II. 6. Murska Sobota

01.34 02.64 02.65 0333 03.61 04.19 04.98 10.01 10.96 12.91 18.71

00.48 02.13 05.24 0793 11.24 11.40

Besedilo in slike: LEON MESARIC

Peterica od sedmih le!kih letalk: Manca Černe, Jasna Žnider­!ič, Irena Volčan!ek, Maja Koželj in Bran­ka Vidic_ Manjkata Sa!a Gorjanc in Mar­jana Dežnak

Ob koncu sezone v lescah

Vodja obrata jadralnih letal v begunjskem Elanu Tone Čerin, učitelj jadralnega letenja, je za konec sezone poprijel tudi za metlo (v sredi levo) - Le kaj je tako zanimivega? (zgoraj) Verjeli ali ne, vsi občudujejo zadnjo stran oktobrske !tevilke KRIL in novo domače jadralno letalo VUK-T. Pravijo, da smo lahko srečni, ker imajo Amerikanci revijo SOARING, iz katere smo izvedeli za na!e novo jadralno letalo s superkritičnim profilom! Ko se vsaj začetek proizvodnje tega letala ne bi tako kritično zavlekel ... - Najmlaj!i leški letalci (levo) so starim mačkom dokazali, da so tudi tehnično iznajdljivi, in pobrali stavo. S takole klado so opravili dva in pol kilometra dolgo pot!

Za raženj in poslastice je skrbel "Kori", Fonov Jože pa je za uspešno zaključeno sezono prispeval okusno polento. Gaber znanstveno ocenjuje, če ima polenta primerno vlažnost ...

Takole so v leškem hangarju spravljena jadralna letala za pre­zimovanje (desno)

Spominski posnetek leških in ljubljanskih letalcev 24. oktobra, ko so pospravili letala za zimski počitek (spodaj)

fu~~~I~:~:~:f~E:~~; Jugoslovanska atrakcija izvedli na zaključnem mitingu atraktivno fi­guro. $est spretnih padalcev vidimo na spodnji sliki: Srečo Medven (trener. repre­zentance), Dušan Intihar, Roman Bo­žič, Iztok Jug, Darko Sletina in Ljubiša Naumovič. Leva zgor­nja slika kaže formi­ranje figure med pri· bliževanjem petega padalca, zgornji pada­lec je z nogami zapet za vrvice padala spod­njega padalca, desna slika pa kompletno fi­guro, ki je navdušila šesttisočglavo množi­co gledalcev. Spodnji, Dušan Intihar, je v finalu razvil še jugo­slovansko troboj nico. To je bilo doslej naj­večje število jugoslo­vanskih padalcev v tej figuri.

LEON MESARiČ

PADALSTVO

Skoki na cilj zahtevajo izredno natančnost in veliko mero zbranosti. Letkim padalcem gre ta disciplina kar dobro od nog. Na sliki Iztok Jug pred doskokom na pripravah državne reprezentance v Lescah septembra 1981

Padalci Ale lazar, Svetina, Iztok Jug in Bunčič-Kengs zaskrbljeno opazujejo strgano kupolo Svetinovega padala 13. septembra 1981 (Obe fotografiji: leon Mesarič) .

mtL423

Zadnja letošnja padalska tekma

V Novem Sadu je bila pretekli mesec zadnja letošnja padalska tekma. Vojvodinci so že devetič organizirali padalsko tekmovanje v skokih na cilj za Novosadski kup, sodelovalo pa je 12 ekip s po tremi tekmovalci, skupno 36 posameznikov. Iz Slovenije so tek­movali samo padalci ALC iz Lesc. Zaradi visokih stroškov potovanja so tekmovali samo z eno ekipo, ki so jo sestavljali Iztok Jug, Dušan Intihar in Darko Svetina.

Vsi tekmovalci so izvedli po štiri skoke z višine tisoč metrov. Vreme je bilo zelo spremenljivo, predvsem zara­di občasnega rafalnega vetra, zato je bilo potrebno veliko iznajdljivosti in tudi nekoliko sreče. Najbolj neugodno je pihal veter v tretji seriji in tudi Leščanom močno ponagajal. Svetina že dolgo ni imel tako slabega skoka na tekmovanjih. Kar 3,33 metra je do­skočil od cilja, nekoliko bolje se je izvlekel Intihar z 0,80 metra, Jug paje bil prav v tej seriji najboljši. Doskočil je v nulo in tudi ob koncu tekmovanja postal zmagovalec lX. novosadskega pokala.

REZULTATI: 1. Iztok Jug (ALC) 0,08 m, 2. Dušan Marinkov (N. Sad) 0,20, 3. Lojoš Fekete (K. haza -Madžarska) 0,35, 4. Jovica Mandič (Sarajevo)' 6,41, 5. Dušan Intihar 0,92, 8. Darko Svetina (oba ALC) 3,45 ... Ekipe (12) : 1. Novi Sad I 2,98 2. ALC Lesce 4,45, 3. Sarajevo 13,68,

ML

J~~~e1~2~~to;:!i Iz zgodovine potnika vstopata na krov leta.la 0':'.-9, Št. 266 stran 3 (11.11.) Ponesrečen kak.ršno J~ sl.uzllo v slovenski avijatik . Avijatični po. ročnik P~I ~~~Išklletal. g. Srečko Zitnik se je dne 8. trn. o S~I ~ruzbl'''p~hod. priliki preizk.u~nje nekega aeroplana v mCI danasnje ho- Novem Sadu smrtno ponesreČJ1. Aero­landske KLM plan se je iz doslej neznanega vzroka

užgal ter iz visočine strmoglavil na tla. Pokojnik, sin bivšega upravitelja za Prekmurje dvornega svetnika Žitnika, je bil zelo priljubljen med tovariši in moštvom. Povodom junaškega boja z dvema nemškima aeroplanoma na Ko­roškem meseca maja 1920, je bil poročnik Žitnik odlikovan z zlato kolajno za hrabrost.

Št. 267 stran 7 (12.11.) Avijatična katastrofa v Novem Sadu. Kakor smo včeraj poročali, se je v Novem Sadu !!Onesrečil avijatik poročnik Srečko Zitnik. Iz Novega Sada se nam naknadno sporoča: V torek popoldne odigral se je nad Novim Sadom strašen prizor. Dva avijatika poročnika sta

~ ~ krožila nad mestom. Poročnik Žitnik '-<..-<--' je vodil aparat v spremstvu poročnika

Radnickega, ko je vsled defekta nena­doma eksplodiral motor. Od bencina močno oškropljen, je poročnik Žitnik v višini 60 metrov bil naenkrat ves v plamenu. Radnicki se je skušal rešiti s skokom na zemljo, kamor je priletel kot goreča baklja. V največjih mukah sta: oba mlada junaka našla smrt kot žrtvi svojega poklica.

Ponesrečen zrakoplov. Pretekli po­nedeljek sta se pojavila nad Tolminom dva zrakoplova, ki sta kazala, da se hočeta spustiti na tla. Eden je srečno dospel na tla pri Perše tu v Volčah, drugi je letal nizko ter se prevrnil blizu nekdanje bolnišnice tik pri Tol­minu. Ko so ljudje prišli blizu, sta bila oba pilota mrtva. Dognalo se je, da sta oba pilota iz Turina. Namenjena sta bila na Dunaj. Pokopali so ju v sredo v Tolminu.

LETO 1922

Št. 12 stran 3 (14.01.) Vožnja v aeroplanu na 12.000 km. Neka angle­ška zrakoplovna družba bo poslala svoj aero plan na pot okrog Sredozem­skega morja, dolgi kakih 12.000 km. Družba hoče dokazati praktičnost in varnost takega potovanja za trgovce, ki morajo potovati daleč in hitro. Zrakoplov bo vozil iz Londona V '

Pariz, Bordeaux, Madrid, Cadiz, Maga­dor v Maroku in nato čez Alžir, Tuniz, Malto, Katanijo, Brindizi in Atene v Carigrad. Iz Carigrada se bo vračal čez Sofijo, Bukarešt, Beograd, Budimpešto, Dunaj, Prago, Frankfurt in Pariz v London. Aeroplan vodita dva pilota. Potnika sta dva trgovca ki hočeta izkoristiti to poizkusno vožnjo in obiskati tuje trgovske družbe, s katerimi sta v trgovskih stikih.

ZGODOVINA

Če niste vedeli Julija leta 1927 je bil na letališču v

Kasslu (Nemčija) napravljen prvi poiz­kus aero-vleke. Za neko motorno letalo je bilo pripeto s 100 m dolgo vr\jo mornariško brezrnotorno letalo.

Na višini 800 m, je bila veza med letalom prekinjena in brezrnotorno letalo je v kroženju normalno pristalo na zemljo.

(Objavila ,,Naša krila" v št. 38./1927.)

t:eU425

preleta 60 km. Jadralno letalo, s katerim je dosegel ta rekord, je bilo visoko 1,1 m, dolgo 6 m in imelo razpon kril 16 m.

(Objavljeno v ,,Naših krilih" v št. 30/1926.)

ANGLESKI LETALEC SESTRELIL ZEPPELIN L-4

V začetku junija 1915 je angleški Statistični podatki iz vojne 1914 pilot Varnford dosegel enega najbolj

do 1918. Število med vojno izdelanih junaških del v toku vojne. letal je bilo naslednje: Nekega dne je med akcijo opazil - pri Francozih 68.000 kosov med mestoma Gana in Brusljem, - pri Angležih 50.000 kosov Zeppelin L-4, ki je pripadal nemški - pri Nemcih 50.000 kosov mornarici. Balon se je nahajal pri-

bližno 2.000 m visoko in Varnfordu je Število med vojno izdelanih letalskih uspelo, da se je z letalom dvignil okoli motorjev je bilo: 60 m nad njega. S seboj je imel 5 - pri Francozih 85.000 kosov bomb, ki jih je odvrgel na Zeppelin. - pri Nemcih 40.000 kosov Ena od teh ga je zadela in zažgala.

Nemci so med vojno razpolagali s Eksplozija j~ bila tako močna, da je 35 tovarnami letal in letalskih motor- prevrnila na hrbet celo letalo pilota jev, v katerih je delalo okoli 90.000 Varnforda, pri čemer je bil poškodo­delavcev. V tem razdobjU je Nemčija van rezervoar na letalu. Izkušenemu razpolagala tudi z 90 del~vnicami:- letalcu je uspelo, da je obrnil letalo in zavodi za popravilo letal fi letalskih normalno pristal na sovražnem ozem­motorJ'ev, v katerih pa je bilo zaposle- l'

d I Ju. nih preko 110.000 e avcev. Vedel je, da ga bodo Nemci poizku-

Nemško letalstvo je med prvo sve~ šali ujeti, zato je s pomočjo pumpe tovno vojno sodelovalo na fronti s pričel urno pretakati benzin iz poško-5.000 letali. dovanega rezervoarja v nepoškodova­

(Objavljeno: ,,Naša krila" v št. ni. To je opravil v pičlih 35 minutah. 31/1926.) Pred očmi Nemcev je zopet pognal

Ko je bila Nemčiji po prvi svetovni motor in poletel. Vojaki so že tekli k vojni prepovedana oz. omejena gra- mestu, kjer je moral prisilno pristati, dnja motornih letal, se je zaintere~~a- ko pa so videli, da je poletel, jim ni na mladina pričela masovno baVIti z preostalo drugo, kot da so s puškami jadralnim letalstvom, pri čemer so streljali nanj. sodelovali tudi že izkušeni piloti. Sestrelitev Zeppelina je bila mogo-

Center tega letalstva je bil na vrhu ča samo zato, ker je bil samo 2.000 m

fi2...... Wasserkupe v Poref!.ju, kjer so bile visoko njegova posadka pa ni niti

~ /ii organizirane tudi vse jadralne tekme. pornislila na to, da bi jih kdo lahko ~ . . <i· Na taki tekmi je 12. avgusta 1926 napadel 60 km globoko za njihovimi

--;::3- EJ . '-~ jadrale~ Kegel ob 15. uri s svojim prvimi frontnimi linijami. ~ jadralnim letalom št. 42 poletel z vrha V tistih časih je bila borba med

/.

7. ~ Wasserkupe pri NW ve~ru jakosti' ~O Zeppelini in letali skorajda nemogoča. mis. Prav hitro je zmanjkal v oblakih Zeppelini so namreč svojo nalogo in se pri mestu Neustadt na višini "izvrševali na višini 4.000 m, medtem 1500 m zopet pokazal iz oblakov. S ko je plafon letal znašal komaj dobrih tem letalom, ki ga je opravil pod 2.(1()0 m. vplivom trenutnih atmosferskih prilik, (Objavljeno v ,,Naših krilih" v št. je dosegel tedanji rekord v dolžin i 35/1927)

ŠPORT

Novomeščani najuspešnejši na državnem prvenstvu

35. državno prvenstvo letalskih mo­delarjev Jugoslavije v razredih FIA, B in C se je začelo 4. julija v Pančevu v dokaj zahtevnem vremenu z močnim vetrom in občasnim dežjem.

V zelo ostri konkurenci je med 30 tekmovalci osvojil prvo mesto Stojan Kranjc iz Novega mesta. Veliko prese­nečenje je pripravil z osvojitvijo naslo­va vice šampiona Konrad Janžekovič iz Ptuja, ki je pustil za seboj vse repre­zentante, med katerimi je bil najboljši Zrenjaninčan Radoje Blagojevic na tretjem mestu.

Zelo smo se razveselili tekmovalcev aerokluba "Špiro Mugoša" iz Titogra­da, ne toliko zaradi doseženih uvrsti­tev, kot zaradi tega, ker črnogorskih modelov že dolgo nismo videli na državnem prvenstvu. Upamo, da se bodo prihodnje leto bolj izkazali!

Naslednji dan bi morali nastopiti kategoriji FIB in FIC, vendar so se vodje ekip zaradi močnega vetra (7 mis) in neprimernega terena soglasno odločile, da ne bodo tekmovali, in priporočile, naj bo tekmovanje en dan pred Memorialom "Izet Kurtalic" v Livnem.

Uvrstitev v F-I-A:

I.Stojan Kranjc, Novo mesto 1175 2. Konrad Janžekovic, Ptuj 1160 3. Radoje Blagojevic, Zrenjanin 1145 4 . Darko Bauer, Novo mesto 1120 7. Matjaž Praprotnik, Ptuj 1081 11. Milan ~astnak, Celje 1052 13. Iztok Zagar, Ptuj 1046 14. Anton Videnšek, Ljubljana 1045 17. Stanko _Fartelj, Celje 946 19. Borut Zulič, Novo mesto 929

Ekipno:

1. AK Ptuj 3287 2. AK Novo mesto 3224 3. AK Pančevo 3209 8. AK Celje 1998

NA LIVANJSKEM POLJU SANJSKEM TERENU

Prekrižarili smo vsa letališča in več­je travnike v Evropi, pravijo sodelavci MODELARJA, ko poročajo o nadalje­vanju državnega prvenstva 4. septem­bra na Livanjskem polju. Wiener Ne­ustadt se nam je do zdaj zdel nedo­segljiv, Mostarsko blato idealno, toda kar smo videli v Livnem se ne da opisati. Kot preproga mehak in raven, nepregledan prostor, ki se izgublja nekje daleč v hribih. Modelarji so o čem takem do zdaj lahko samo sanja­li. Če že po ničemer drugem, bodo vrli člani aerokluba "Izet Kurtalic" iz Visokega ostali v spominu kot pobud­niki prvih tekmovanj na Livanjskem polju.

Reprezentanti so opravičili zaupa­nje in dokazali, da jim ni enakih v normalnih vremenskih pogojih. Osvo­jili so prvo, tretje in četrto mesto z visokim poprečjem točk 97,1 %.

Po pričakovanju je najvišje naslove v kategoriji F-I-B osvojila standard­na trojka aerokluba "Izet Kurtalic", v kategoriji F-I-C pa aeroklub Ptuj . Prava škoda je, da Pančevo in Suboti­ca nimata tretjega moža v tej kategori­ji, Ptujčani pa niso nastopili v F-I-B, saj bi bila potem borba za prestiž še bolj negotova.

Prvenstvo so odlično organizirali Visočani, niti vreme jih ni spravilo s tira, in vložili so vse moči, da bi 35. državno prvenstvo ostalo vsem v naj­lepšem spominu.

Uvrstitve v F-I-B: 1. Kenan JusufbaŠic, Visoko 1246 2. Ibrahim Sinanagic, Visoko 1241 3. Nikša Alujevic, Split 1213 4. Mirsad Kapetanovic, Visoko

1212 5. Bojan Grešak, Novo mesto 1205 12. Dragan Stankovič, Novo mesto

1035 18. Martin Brudar , Novo mesto 806

ŠPORT

"SOKO KUP"

Ekipno: 1. Visoko 2. Nova pazova 3. Novo mesto

Uvrstitve v F -l-C:

3699 3284 3046

1. Dušan Varda, Pančevo 1260+158

2. Svetozar Jovin, Sombor 1260+150

3. Oto Velunšek, PtuP260 4 . Maks Žuran, Ptuj 1241 11. Janez Grošelj , Novo mesto

1116 12. Stojan Kranjc, Novo mesto

1069 15. Konrad Janžekovič , Ptuj 922 17. Gregor Golobič, Novo mesto

789

Ekipno: 1. Ptuj 2. Novo mesto 3. Subotica

3423 2974 2425

Generalna uvrstitev v kategoriji F-1: l. NOVO MESTO 9244 2. PTUJ 6710 3. NOVAPAZOVA 5897 4. PANČEVO 5545 5. ZRENJANIN 4811 6. VISOKO 4299 7. NOVI SAD 3803 8. SPLIT 3596 9. PETRINA 28.45 10. SOMBOR 2435 14.CEL1E 1998

(Po MODELARJU, oktober 81)

Spličani odnesli trofejo Novomeščani največ točk v generalnem seštevku

še dan pred začetkom tekmovanja je vse kazalo , da se bo ponovila smola od lani, ko smo morali tekmovanje zaradi močnega vetra odpovedati. Na srečo se je v soboto 22. avgusta naredil lep sončen dan, ki je veliko

pomagal k temu, da so vsi zmagovalci imeli v vseh turnusih "makselne", pri motornih modelih celo trije. Tekmo­vanje v Mostarju je bilo tokrat prvič mednarodno, prišli so 3 modela!ii iz Zah. Nemčije, 2 Avstrijca in 1 Sved. Za začetek kar dovolj , čeprav bi z boljšim obveščanjem lahko privabili več tujcev.

Pri jadraleih je državni prvak Stojan Kranjc iz Novega mesta potrdil, da šampionski naslov n-bil osvojen slučaj­no, saj se je uvrstil na šesto mesto s solidnim poprečjem točk 94,2 %.

Lazar Lačimič je od sezone do sezone boljši in njegova zmaga na "Soko kupu" ne preseneča. Od repre­zentantov pa smo pričakovali več . Morda so bili utrujeni od svetovnega prvenstva? Prijetno je iznenadil Som­borec Slobodan Djurdjevič, ki se je vidno popravil glede na tisto , kar je pokazal na letošnjem Kupu Bratstva in enotnosti v Metliki. Edini tujec, Sved, je bil zelo uspešen, saj je pristal na tretjem mestu.

V vsakem športu odloča tudi sreča. Janez Grošelj iz Novega mesta je že večkrat pokazal, kako mu je Fortuna naklonjena. Čeprav je imel slabši mo­del, je z dobro taktiko o petih dodat­nih letih premagal daleč najboljšega na tem Soko kupu Dušana Vardo in reprezentanta Avstrije Wernerja Krausa.

V kategoriji motornih modelov imamo dovolj dobrih tekmovalcev in prava škoda je, da jim ne moremo nuditi toliko, da bi lahko razvili in izkoristili njihovo nadarjenost.

Organizator je kot vedno ponudil tekmovalcem izjemen teren, gosto­ljubnost in uspešno izvedel že tradi­cionalni 21. Soko kup.

Uvrstitve v FIA:

l. Radoje BlagOjevič , Zrenjanin 2. Marijan Gazibara, Sisak 3. IVan Milovanovič, Pančevo 6. Stojan Kranjc, Novo mesto 15. Darko Bauer, Novo mesto 20. Borut Žulič , Novo mesto (36 tekmovalcev)

Ekipno: l . Novi Sad 2. Novo mesto 3. Nova pazova

1260 1245 1216 1188 1095 973

3358 3257 3251

tcerL,428

Uvrstitev v FIB: 1. Lazar Lacimic, Nova pazova

1260 2. Mihajlo Pil, Novi Sad 1237 3. Bjoern Soerdstroem, Švedska

1231 16. Martin Brudar , Novo mesto

1043 18. Dragan Stankovič , Novo mesto

1036 20. Bojan Grešak, Novo mesto

1003 (34 tekmovalcev) Ekipno:

1. Tuzla 2. Visoko 3. Nova Pazova 4. Novo mesto

Uvrstitve v FI C

3429 3258 3189 3082

1. Janez Grošelj, Novo mesto 1260+480

2. Werner Kraus, Avstrija 1260+376

3. Dušan Varda, Pančevo 1260 15. Gregor Golobič, Novo mesto

821 (15 tekmovalcev, Grošelj je osvojil

1. mesto v petem fly-offu, Varda je odpadel v tretjem fly - offu s 40 točkami)

Ekipno: 1. Pančevo 2. Subotica 3. Novo mesto

2458 2377 2081

UVRSTITEV EKIP ZA TROFE­JO "SOKO KUPA"

(po en vnaprej določen tekmovalec iz vsake kategorije) 1. SPLIT 3570 2. NOVO MESTO 3451 3. ZRENJANIN 3066

GENERALNA EKIP: 1. NOVO MESTO 2. NOVA PAZOVA 3. NOV1 SAD 4. PANČEVO 5. OSIJEK 6. PRILEP 7. ZRENJANIN 8. SOMBOR 9. AVSTRIJA 10. VISOKO

UVRSTITEV

8420 6440 5778 5631 5128 4947 4897 4812 4718 4414

(sodelovalo je 21 klubov) (po MODELARJU, oktober 1981)

ŠPORT ŠPORT

Trofeja "Izet Kulic" zasluženo pripadla modelarjem iz Novega mesta

Tekmovanje v počastitev spomina na zaslužnega glasnika modelarstva, učitelja številnih generacij z Visokega, predvsem pa humanega in poštenega človeka, je bilo tokrat prvič na ravni zvezne prireditve. Na tem 5. memo­rialu "Izet Kurtalic" na Livanjskem polju je 5. septembra nastopilo 80 tekmovalcev iz 19 bosenskohercegov­skih, hrvaških, vojvodinskih in sloven­skih klubov.

Veteran in nekdanji reprezentant Zdenko Orlic iz Petrinje je zablestel v polnem sijaju in s polnim številom točk zasedel prvo mesto pred držav­nim prvakom Kranjcem iz Novega mesta. Pri jadralnih modelih lahko mirno gledamo v prihodnost: prihaja mlada, ambiciozna generacija, ki ne­strpno trka na vrata reprezentance. Seveda se ne smejo zanesti s prvimi uspehi, saj samo talent, brez trdega dela, ne pomeni mnogo .

Jusufbašic je bil najuspešnejši tek­movalec obeh tekmovalnih dni in prvo mesto si je priboril šele po drugem fly-offu s klubskim tovarišem Sin an­agičem!

Največje presenečenje v FI C je bil Krčmar. Z dobro taktiko, zanesljivimi leti in skromno višino je osvojil skoraj nemogoče - prvo mesto. Reprezen­tanti se nismo ravno proslavili, malce jih je opravičil Pavlov s skromnim četrtim mestom. Ali je to napoved zamenjave, ali s~mo prehodna slabost, bosta pokazal Stajerski pokal in Kup Republike.

Vse najlepše o organizaciji memo­riala, z željo, da bi tako potekali tudi v bodoče!

Uvrstitve v F1A: 1. Zdenko Orlič , Petrinja 1260 2. Stojan Kranjc , Novo mesto 1249 3. Josip Polender, Novi Sad 1245 4. Borut Žulič , Novo mesto 1240 7. Darko Bauer. Novo mesto 1183 14. Franc Tomanič . Ptuj 1104 23. Tatjaž Prapratnik. Ptuj 1002

(28 tekmovalcev + 4 izven konkuren­ce)

Ekipno (12 ekip»: 1. Novo mesto 2. Novi Sad 3. Petrinja 8. Ptuj

Uvrstitve v FIB:

3672 3401 3391 2106

1. Kenan Jusufbašic, Visoko 1260+300

2. Ibrahim Sinanagic, Visoko 1260+180

3. Lazar Lacimic, Nova pazova 1260

7. Bojan Grešak, Novo mesto 1143 12. Dragan Stankovič, Novo mesto

1029 15. Martin Brudar, Novo mesto

992 (25 tekmovalcev + 2 izven konkurence)

Ekipno (13 ekip): 1. Visoko 2. Nova pazova 3. Novo mesto

Uvrstitve v FIC: 1. Božo Krčmar, Sisak 1243

3705 3394 3164

2. Svetozar Jovin, Sombor 1232 3. Zoran Sladojevic, Zrenjanin

1224 5. Maks Žuran, Ptuj 1183 6. Janez Grošelj, Novo mesto 1175 8. Konrad JanžekoviČ, Ptuj 1128 10. Oto Velunšek, Ptuj 1127

(20 tekmovalcev)

Ekipno (11 ekip): l. Sisak 2. Ptuj 3. Pančevo 8. Novo mesto

3452 3419 2278 1175

UVRSTITEV EKIP ZA TROFE­JO "IZET KURTALIC"

(po en vnaprej določen tekmovalec iz vsake kategorije)

l. Novo mesto 2. Petrinja 3. Zrenjanin 10. Ptuj

3567 3353 3188 2110

ICe'L,429

GENERALNA RAZVRSTITEV EKIP:

1. Novo mesto 8011 2. Nova pazova 6771 3. Zrenjanin 5530 4. Ptuj 5525 5. Pančevo 5500 6. Petrinja 5484

(po MODELARJU, oktober 1981)

6. kup "lelezarne Sisak"

Okrog 80 tekmovalcev iz 12 klubov je 12. septembra nastopilo na tradicio­nalnem kupu "Železarna Sisak" v kategorijah A-1, F-1-A, B in C. Ker je tekmovanje potekalo na območju pobratenih občin, so se ga udeležili tudi Novomeščani. Nastopili so samo v 2 kategorijah in v generalni uvrstitvi zasedli 5. mesto med s 1195 točkami.

9. pomurski pokal Modelarska sekcija Aerokluba v

Murski Soboti je 18. septembra orga­nizirala 9. Pomurski pokal, tekmova­nje v kategoriji F3B. V konkurenci 5 klubov iz Slovenije in enega iz Hrvat­ske je med 18 tekmovalci zmagal Martin Klančišar, EMO Celje s 5059 točkami pred Vladom Horvatom, Le Maribor s 5030 točkami in Brankom Špornom, Le Maribor s 5015 točka­mi.

NOVA TELEFONSKA STEVILKA

Ce boste klicali Zvezo po telefonu, ne · pozabite, da imamo spremenjeno klic­no številko:

(061) -222 - 504 Zveza tetalskih

organizacij Slovenije Lepi pot 6, p.p.496 61001 lJUBLJANA

rcetL430 ŠPORT

Še nekaj generalnih ... V zadnji številki KRIL so pri poro­

čilu o mednarodnem modelarskem tekmovanju za Pokal republike v Za­grebu izostali rezultati generalne raz­vrstitve za veliki in mali pokal, zato jih objavljamo danes:

GENERALNA RAZVRSTITEV KLUBOV ZA "POKAL REPUB­LIKE" 1981

1. Ptuj 2. Monfalcone 3. Muenchen 4. Novo mesto 5. Sisak

10422 9676 9078 8487 7782

RAZVRSTITEV ZA MALO NA­GRADO na "POKALU REPUB­LIKE" 1981

(po en vnaprej izbran tekmovalec iz vsake ekipe v vseh kategorijah) 1. Budapest 3780 2. Monfalcone 3769 3. Ptuj 3674 4. Muenchen 3669 5. Wien 3578

Prav tako nismo objavili ekipne in generalne uvrstitve na zveznem 14. Stajerskem pokalu, ker smo prepozno prejeli rezultate. Zato danes dopolnju­jemo obe že objavljeni poročili:

Ekipno FIA (12 ekip - 32 tekmo­valcev) 1. AK Novo mesto 2. MK DLT EMO Celje 3. AK UTVA Pančevo 4. AK lJubljana 5. AK Ptuj

3511 3446 3371 3320 3126

Ekipno FI B (13 tekmovalcev iz 7 klubov): 1. AK I. Kurtalič, Visoko 2. AK Novo mesto 3. AK Osijek

3323 3149 3102

Ekipno F 1 C (11 tekmovalcev iz 8 klubov) 1. AK Ptuj 2. AK Novo mesto 3. AK 21. maj, Sombor

3127 2417 1260

GENERALNA UVRSTITEV NA 14. STAJERSKEM POKALU

1. Novo mesto 2. Ptuj 3. Osijek 4. Pančevo 5. Visoko 6. Ljubljana 7. EMO Celje 8. Split 9. Sombor 10. Sisak Il. Celje 12. Mirna

9077 7304 5562 4580

4429 3825 3446

.3132 2369 2357 2149 1129

Ob koncu sezone pa lahko pogleda­mo tudi, koliko točk so zbrali sloven­ski klubi npetih letošnjih najpomemb­nejših modelarskih tekmovanjih: državnem prvenstvu, mednarodnem Kupu republike in Soko kupu, ter zveznih Stajerskem pokalu in Memo­rialu 1. Kurtalič. Seveda bi lahko dodali vsaj še slovensko prvenstvo, če bi ga letos sploh organizirali):

1. Novo mesto 2. Ptuj 3. Ljubljana 4. Celje 5. EMO Celje 6. Mirna

43.239 29.961

6.570 4.147 3.446 1.129

Tak prikaz letošnjih uspehov upo­števa seveda predvsem množičnost, se pravi nastop kompletnih ekip. Meto­da, ki temelji samo na kakovosti, lahko da drugačno razvrstitev, vendar bi se morala tudi Letalska zveza Jugo­slavije zavesti, da samo favoriziranje uspeha posameznikov ne vodi daleč. Primeri zmag klubov na podlagi uspe­ha enega samega posameznika, tudi če je prišel na tekmovanje sam v tej disciplini (npr. Soko kup, 1. Kurtalič) povzročajo, da se sposobni posamez­niki malo zanimajo za naraščaj, kaj šele za napredek drugih kategOrij v svojem klubu (npr. Pančevo, Suboti­ca, Visoko ipd.)

ŠPORT r:lefL431

Raketarji za pokal Ljubljane 26. in 27. septembra je na ljubljan­

skem Barju v organizaciji Astronavt­sko raketarskega kluba Komarov iz Ljubljane potekalo 3. zvezno tekmo­vanje raketnih modelarjev za pokal mesta Ljubljane in memorial Vladimi­ra M. Komarova. Lepo jesensko vreme in brezhibna organizacija s posebnim poudarkom na varnosti sta omogočila odlične rezultate nastopajočih iz Makedonije, Vojvodine, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slovenije. Tudi tokrat so imeli največ uspeha člani ARK Komarov iz Ljubljane,ki so zmagali kar v treh od štirih tekmo­valnih panog.

Kot že vrsto let nazaj, je tudi letos na tržišču premalo modelarskih raket­nih motorjev. Nastopajočim je poma­gal organizator, ki je priskrbel zadost­no količino modelarskih raketnih mo­torjev tovarne KAMNIK iz Češkoslo­vaške tovarne ADAST. Vsi nastopajo­či so se zelo pohvalno izrazili tudi o sojenju, ki je potekalo v skladu s Športnim pravilnikom Letalske zveze Jugoslavije.

Podobnih prireditev si v Sloveniji želimo tudi v bodoče, saj prispevajo pomemben delež k razvoju letalskega in raketnega modelarstva in širjenju tehnične kulture nasploh.

R. SNOJ

REZULTATI: PAl

Kategorija S-3-A (rakete s pada­lom do 2,5 Ns)

l. Krešimir Pavleš, ARAK Dubrava 566

2. Indic Pera, AK Vojka 496 3. Zeman Dražen, ARK Zagreb 492

(28 tekmovalcev)

Ekipno: 1. AK Vojka 2. ARK Komarov I 3. ARAK Dubrava I 4. ARAK Dubrava II 5. MK Feniks 6. AK Radoševo 7. AK Napredak 8. ARK Komarov II 9. ARK Zagreb

1170 1158 960 957 946 826 755 498 492

10. ARK Bihae 11. Osn. šola F. Bevk

480 410

Kategorija S-4-D (raketoplani do 40 Ns)

1. Žiga Božic, ARK Komarov 477 2. Dražen Zeman, ARK Zagreb 385 3. Miran Gosak, ARK Komarov

287 (17 tekmovalcev)

Ekipno: 1. ARK Komarov 2. AK Vojka 3. ARAK Dubrava II 4. ARAK Dubrava I 5. ARK Zagreb 6. ARK Bihae 7. AK Napredak 8. AK Nova pazova

1010 516 464 399 385 177 30 13

Kategorija S-6-A (rakete s stri­merjem do 2,5 Ns)

1. Marjan Čuden, ARK Komarov I 341

2. Safet Rekanovic, ARK Bihae 251

3. Milorad Skopljak, AK Vojka 235 (25 tekmovalcev)

Ekipno: 1. ARK Komarov I 2. AK Vojka 3. AK Feniks 4. AK Radoševo 5. AK Bihae 6. AK Napredak 7. ARK Zagreb 8. ARAK Dubrava I 9. ARAK Dubrova II

10. AK Nova Pazova 11. ARK Komarov II

577 561 365 269 251 231 205 200 138 61 46

Kategorija S-7 (makete do 80 Ns) 1. Boštjan Vettačnik, ARK Koma­

rov 461 2. Primož Kuhar, ARK Komarov

367 3. Igor Sotlar, ARK Komarov (565)

(3 tekmovalci)

Ekipno: 1. ARK Komarov 828

VARČEVANJE Čeprav je bil prvi inštitut za varčevanje ustanovljen šele leta 1924 v Milanu, je ideja varčevanja živa, odkar živi člo­vek. Iz nje se je rodila prav posebna ljudska modrost, ki je ob vsakem raz­sipništvu znala opozoriti, da je prihra­njeno jajce boljše kot sneden vol. Varčevanje je bilo vedno znak organi­ziranosti vsake družbe in države. po­trebo po organiziranem varčevanju so že pred stoletji začutili Italijani, Špan­ci, Nemci, Francozi in Škoti. To so bili poskusi, ki so se razmahnili, pa spet zatonili v pozabo in se v malo spreme­njeni obliki čez čas znova pojavili in zaživeli. Poseben razcvet je doživela hranilni­ška služba v 19. stoletju, ko so se vse­povsod po Evropi pojavljale hranilni­ške službe. Ustanavijali so jih zaradi potreb delovnih ljudi in malih obrtni­kov, ki so želeli kaj privarčevati za svo­jo materialno neodvisnost. Tudi v Slo­veniji so se takrat pojavili prvi zametki hranilništva, kar nam dokazuje članek o Hranilnici šoštanjskih učencev, ki ga je leta 1844 v Kmetijskih in rokodel­skih novicah objavil napredni šolnik in publicist Peter Musi. Ustanovljenih je bilo precej hranilnic, vendar zaradi slabih prometnih zvez niso bile povezane. To je bila velika zavora za njihov nadaljnji razvoj. Tre­ba je bilo počakati vse do 1924. leta, ko se je v Milanu zbralo 350 delegatov, predstavnikov več kot 700 hranilnic iz 27 držav. Na tem velikem zboru, ki je združil ves takratni razviti svet, je so­deloval tudi slovenski predstavnik. Od takrat naprej praznujemo 31 . oktober

10

kot dan varčevanja. Med drugo sve­tovno vojno je hranilniško gibanje za­mrlo, po njej pa spet vzcvetelo in delo­valo pod okriljem Mednarodnega in­štituta hranilnic v Ženevi. Vanj je da­nes vključenih 50 držav, med njimi tu­di Jugoslavija. Ljubljanska banka kot članica mednarodnega inštituta hra­nilnic v Ženevi že vrsto let aktivno so­deluje pri izmenjavi izkušenj na po­dročju varčevanja. Ob vsej množici ljudi, ki varčujejo, se sprašujemo, kje so psihološke koreni­ne tako velikega kroga varčevalcev. Predvsem ima varčevalec občutek, da ima rezervo, ki mu lahko pomaga za premostitev stisk. Prihranek na hranil­ni knjižiCi daje človeku občutek neo­dvisnosti in samostojnosti. Občutka varnosti ne vzame niti padanje vre­dnosti denarja, saj to deloma pokrije z obrestmi. Kdor varčuje, ni razsipen, razsipnost pa je sestra lahkomiselnosti. Ljudje pa nismo radi brezglavi. S privarčevanim denarjem - z množico manjših, navi­dezno nepomembnih vlog - prispeva­mo tudi k trdnejšemu gospodarstvu. To je pa v trenutku, ko svetovno in domače gospodarstvo pretresajo kri­ze, dovolj velik razlog za to, da pospe­šeno varčujemo in ohranjamo trdnost sebi in družbi. V Jugoslaviji precej skrbimo za razvoj varčevanja predvsem pa za vzgojo mladih k varčevanju. To na"m pove tudi podatek, da samo v okviru Ljubljanske banke deluje nad 600 cicibanskih , pio­nirskih in mladinskih hranilnic s skup- . no več kot 120.000 mladimi varčevalci.

ljubljanska banka