Ke'L,4 SEPTEMBER - OKTOBER *76 ~

~EA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAIL o Vj

Jadralno letalo Jadran - delo ncdih konstruktorjev

rce'L4 2

TOVARIŠ UREDNIK!

Pred kratkim sem dobil v roke 10. in 11. številko 1975 švicarske Aero Revue. v kateri je objavljen otvoritveni govor prof dr. M. Nenadoviča na OSTlV kon­gresu v Vršcu leta 1972. Naslov članka je: Razvoj jadralstva in konstrukcije jadralnih letal v Jugoslaviji.

V članku so opisani začetki letalstva v Jugoslaviji, razvoj jadralnega letalstva kot športa in razvoj konstruktorske dejavno­sti od Favsta Vrančiča v 16. stoletju, prek Edvarda Rusjana do di1našnjih dni. Vse lepo in prav, todi1 ko pride na vrsto povojna konstruktorska dejavnost. je v članku prevelika pomanjkljivost. Niti

omenjena niso jadralna letala. ki so jih skonstruirali v konstrukcijskem biroju pri Letalski zvezi Slovenije. Za takrat zelo kvalitetna jadralna letala Triglav, Udarnik in KB-9 za nekatere. kot izgleda. sploh niso vredna. da bi jih omenili na najvišji svetovni strokovni manifestaciji za jadral­no letalstvo. Višek vsega pa je, da je po mnenju prof. Nenadoviča skonstruirala eno najbolj uspešnih hidro-judralnih letal Jadran konstruktorska grupa iz Zagreba. Tudi konstruktor Jaro Koser je postal Zagrebčan in naj bi tudi konstruiraL zagrebško hidro-jadraLno letalo SpLit. Da bi biLa ta Letala nepoznana zunaj SLovenije, ne mIJremo reči. saj sta biLa Triglav in Jadran grajena v seriji in so jih uporabLjali po vsej JugosLaviji NajboLj nerodno pri celi stvari pa je morda to, da teh letal niso pozabili znani tuji jadralci, ki so Leteli na teh letalih, ko so prihajali k

nam z raznimi delegacijami Verjetno nam ni v čast. če se ob branju tega članka sprašujejo. kje so takrat sploh bili. Jugoslavija je slovela kot dežela proto­

tipov in je šla po vOjni v korak. ali morda celo korak pred ostalimi deželami na področju konstrukcije jadralnih letal Ce že tega ni več. pa mislim, di1 bi morala biti naša dolžIlost. da podamo tujcem. posebno ob taki priložnosti kot je bil OSTI V . kongres v Vršcu. res popoln pregled jugoslovanskih uspehov na tem področjU.

D.GREGL

OBVESTILO UREDNIŠTVA

Bralcem Kril se tokrat napoL opravičujemo. saj je vsebina 5. števiLke naše revije po strukturi drugačna od dosedanjih. !zostale so nekatere že ustaljene rubrike. V opravičilo naj zapišemo, di1 smo imeli za to tehten razlog, ki se kaže v obilici športnih rezultatov s tekmovanj doma in na tujem. Ker pa smo prostorsko omejeni. smo se odločili. di1 s to številko zaokroži­mo športna dogajanja in se vsebin­skim zaostankom posvetimo po­novno z letošnja šesto številko. ki bo izšla v drugi poloviCi decembra.

* kec; L4iev letalstva

ST. 5 LETO VI. - SEPTEMBER - OKTOBER 1976 5. številka naše revije izhaja z malo zamudo. To pa predvsem zaradi športnih dogajanj, katera morajo biti v tej številki saj so zelo pomembna. To zamudo bomo skušali nadomestiti z naslednjo številko.

Financiranje ZLOS Košava-·2 Na tvojih krilih mladost! Padalska reprezentanca IX. BLED CUP Letals'ki weekend v Sandwichu XII. prvenstvo motornih pilotov Iz preteklih dni TRENER Iz klubov Cilj 500 km Zanimivosti

lC.e'L4 izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije.

4 8

10 12 14 22 25 27 28 29 36 39

Ureja uredniški odbor : Gustav Ajdič, Cvetka Klančn'ik-Belin, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Dominik Gregl, Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon, Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični urednik), Tone Polenec (glavni in odgovorni urednik) in Ci ril Terček - Lektor : Iva Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov : Zveza letalskih organizac ij Slovenije (revija Kr ila). 61001 Ljubljana, Lep i pot 6, poštni predal 496. Rokopise in fotografije ne vračamo . Letna naročnina 40 din, cena posamezne številke 7 din - Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev. 50103- 678- 51077. Stavek, filmi in prelom ČZP DOlenjski list, ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto.

Problem: financiranje ZlOS Financiranje dejavnosti ZLOS, ki je po

namenu in vsebini svojega dela posebnega družbenega pomena, kljub zakonu o fmanciranju telesne kulture in samo­upravne interesne skupnosti za telesno kulturo ni zadovoljivo rešeno. Letni programi strokovne dejavnosti ter šport· ne aktivnosti so resnično dogovor vseh samoupravnih struktur realnih potreb naše organizacije. Kljub temu, da so ti plani minimalni, skorajda preskromni, predstavlja njihova realizacija na \eto 15,000.000 din . Samo za OD diplomira· nih učiteljev in letalskih mehanikov, za obvezno zavarovanje padal in letal, za letno registracijo ter La podaljšanje športnih licenc po pozitivni zakonodaji potrebujemo 6,000.000 din na leto. V letu 1975 smo prejeli participacijo le v višini 2,777 .000 din ali 20 % realnih potreb, v letu 1976 pa celo manj in sicer samo 2,551.200 din ali 18,3 % realnih potreb.

Iz navedene tabele jc razvidno, da smo iz naslova samoupravnih interesnih skup·

nosti za telesno kulturo prejeli 2,551.200 din, iz naslova SLO, LO občinskih proračunov ter neposredno od gospodar· skih organizacij pa 1,295 .000 din . Skul'aj torej za 1976. leto 3,846.200 din. Ce upoštevamo družbeni pomen te dejavno· sti. pozitivno zakonodajo za to dejavnost ter minimalni letni program strokovne ter športne aktivnosti ZLOS, in če pogleda· mo realne zahtevke za realizacijo teh programov ter odobrena sredstva, potem lahko mirno trdimo, da fmanciranje te dejavnosti posebnega družbenega pomena ni rešeno, kljub zakonu o financiranju telesne kulture ter vseh deklarativnih aktov o posebni družbeni pomembnosti te dejavnosti. Toda resnica je takšna. In kakšna so predvidevanja za leto 1977'1 Na osnovi trenutnih informacij tcr prizadevanj nič boljša toliko časa, dokler ne bomo deklarativna načela izvajali tudi v praksi.

Sekretar 10 ZLOS MIRKO BITENC

Statistični podatki po organizacijah za leto 1976

Odobrena sredstva Organizacija Zaprošena ZTKOSin SLO LO Skupaj

sredstva ZTKO SO in OS in gospo org.

10 ZLOS 1,648.390 825.400 100.000 925.400 Ajdovščina 317.000 141.000 141.000 Nova Gorica 280.000 120.000 100.000 220.000 Ale Lesce 1,200.000 162.800 15.000 177.800 Celje 590.000 100.000 50.000 150.000 lJubljana 1,026.000 450.000 450.000 Maribor 1,243.000 370.000 370.000 Murska Sobota 423.000 30.000 240.000 270.000 Novo mesto 677.000 65 .000 250.000 315.000 Postojna 100.200 25.000 25 .000 Ptuj 475.000 170.000 280.000 450.000 Slovenj Gradec 160.000 70.000 70.000 Velenje 298.000 15.000 70.000 85.000 Portorož 338.000 30.000 30.000 Bela krajina 40.000 AK Kranj 56.500 24.000 24.000 MK EMO Celje 92.900 MK Vrhnika 5.200 AK Mirna 25.000 20.000 20.000 LMŠKranj 140.000 120.000 120.000 RC Maribor 3.000 3.000 Skupaj 9,135.190 2,551.200 1,295.000 3,846.200

ŽiVILSKI KOMBINAT ŽiTO LJUBLJANA

Zaupanje odjemalcev nagrajujemo z vrsto kvalitetnih proizvodov:

- različnih kruhov, toasta, prepečenca in drobnega peciva - Triglav pecivo je razširilo svoj izbor še s praktičnimi kolački TONKO,

JURKO, ROZINCEK - različni bonboni, med katerimi so najpopularnejši: Visoki C, ABC, Herba,

Vesna, Zlate karamele, Alpski bonboni in drugi - s testeninami Pekatete - z odličnim žvečilnim gumijem Bazooka - s čokolado Gorenjka, ki ima že 50-letno tradicijo - z različnimi vrstami žit in mlevskih izdelkov

TOZD Mlini, TOZD Pekarne Ljubljana, TOZD SUMI Ljubljana, TOZD Tri­glav Lesce, TOZD Imperial Krško, TOZD Pekarna Dolenjska, TOZD Pekarna Kranj, TOZD Gorenjka Lesce, TOZD Maloprodaja in OS skupnih služb.

~etL4 6

Gotovo ni letalca ali prijatelja letalske­ga športa, ki ne bi vedel za Jožeta -Jožeta Krumpaka. Vedno. tudi potem. ko je zapustil vrste športnih letalcev, je pomenil človeka, z dušo in telesom predanega letalstvu, nekakšen svetel in veder zgled letalca. Svojo letalsko pot je začel v letu J 945 kot, lahko bi zapisali. letalec samouk.

Kmalu naletimo nanj v Vršcu in potem v Ribnici, kjer je svoje znanje že posredoval novi generaciji privržencev letalstva. Potem spoznavamo Jožeta kot letalskega pedagoga in nadvse uspešnega vodjo letalske šole v Mariboru, zagretega za vse zvrsti letalske športne dejavnosti

Kasneje ga najdemo v vrstah inštruk­torjev Letalske zveze Slovenije. Z ogrom­nimi izkušnjami predvsem s področja motornega letenja je vzgajal in organiziral šolanje letalcev v obdobju, ki ga imamo lahko za eno najbolj plodnih v delovanju naše zveze. Gotovo je, da prav Jožetu lahko pripišemo pomemben del te uspešnosti.

Kasneje, tik pred odhodom k Adriji, gG najdemo v Lescah kot poklicnega letalca, prežetega s tekmovalnim duhom. stro­kovnjaka, ki se ne more ločiti od deln letalca-pedagoga.

Jožeta smo poznali še drugače. Skoraj se ne spominjamo letalskih mitingov ~ Sloveniji in državi. kjer ne bi sodeloval l

posebno, kot zanj na kožo pisano šaljivo točko. v kateri je samo na njemu svojski, predvsem pa dognani način pravzapra~ združeval najvišjo šolo letenja.

Njegov poseben letalski hobby so bile letalske akrobacije. Prav on je s sistema· tičnim delom vzgojil generacijo letalskih akrobatov, ki zmaguje še danes.

Njegov največji športni uspeh je nedvomno zmaga na liI. evropskem letalskem rallyju. kjer je v konkurencj okrog J OO najboljših motornih letalce~ Evrope v skoraj nemogočih vremenskih razmerah osvojil prvo mesto.

Njegov odhod k Adriji avioprometu je pomenil logično nadaljevanje trdno za­črtane življenjske poti

Ko pišemo o Jožetu, ne moremo mimo tega, da o njem zapišemo, da je bil človek, ki bi si ga vsakdo želel za prijatelja: pošten, nesebičen, odkrit, veder, duhovit, natančen in delaven.

Ko se od njega pos/avljamo, se v resnici poslavljamo samo napo~ kajti nanj nas bodo vezali prijetni spomini, predvsem pa delo, ki ga je nesebično vložil v mnoge generacije mladih letalcev.

T.p.

Kdo od slovenskih in sploh jugoslovan­skih športnikov pilotov ni poznal Duša­na? Prav gotovo jih ni bilo veliko, pa čeprav kot tekmovalec ni imel za seboj bleste če športne kariere. To pa sploh n. bistveno. Dušan je s svojim odnosom do letenja dokazoval vse, kar združuje pilote, pa najsibo v Sloveniji, Jugoslaviji, ali kjerkoli v svetu: rad je imel letenje in letel je srcem.

ln prav zato je večkrat presenečal. Ko se je priključil [antom, ki so jadrali na pobočju nad nizkimi grebeni, smo že vnaprej vedeli, da so vrhovi smrek njegovi, ko so se pojavljali na nebu visoki kumulusi, je navadno sedel v blanik in skušal ujeti vrh oblaka v barogram. Ure in ure je tako vrtal po oblakih do vedrine nad njimi in se s teh poletov navadno premražen vračal domov. Presenetil je svoje kolege v Ljubljani pa tudi v Splitu, ko se je nekega spomladanskega dne odpeljal tja kar s trenerjem . ..

Letos spomladi je nad Krimom svoje jadralno letalo prikrmaril 6000 mvisoko in si tako kot zadnji jugoslovanski pilot priboril diLJmantni "C" s številko 15. Po pristanku, ko se je nebo nad mestom že povsem zaprlo, nam je z veseljem pokazal barogram in zraven razlagal, kje je na isti višini srečal boeinga. Pravzaprav se je tisti

trenutek zamislil, kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi tako hotelo naključje . . .

In ko je biJ v razpredelnico s strokovnimi zvanji in dosežki z njegovim imenom v klubski sobi vrisan še zadnji krogec, ki je označeval izpolnjeni pogoj, ga je naključje, kot si ga je sploh tetko predstavljati, za vedno iztrgalo iz sveta, ki ga je doživljal bolj polno, kot je to dokazoval s pogovori na letališču. Takrat so bila le letala, letenje.

Zdaj nam ostane le zavest, da ga ne bo več pred razmajani hangar ljubljanskega aerokluba, kjer je imel polnih trinajst let vedno dovolj sogovornikov. Kljub temu pa bo ostal z nami, saj so bila mnoga njegova doživetja vezana z našimi, to pa je tisto, kar ostaja.

Dušan Ivanuš se je rodil leta 1947. Z jadralnim letenjem se je začel ukvarjati s šestnajstimi leti, leto pozneje pa je poletel tudi z motornim letalom Učitelj jadralnega letalstva je bil od leta 1966, motornega pa od 1971. Za seboj je imel 850 ur jadralnega letenja in JO. 000 km; že 20. Z 1967 si je priboril zlati "C' (št. 81 J, postal leta J 9 70 državni prvak v jadralnem letenju, nedavno pa si je kot zadnji v Jugos/aviji pridobil diLJmantni "C' (št. /5).

Letos se je udeletil tudi treninga akrobatskega letenja v Celju, saj si je zelo telel nastopiti tudi v tej, njemu priljublje­ni obliki letenja, na državnem prvenstvu.

"~'l4 8

Po večletni absolutni neaktivnosti na področju kreativno konstruktorske dejav­nosti v našem športnem letalstvu bo v kratkem poletel prvi od prototipov prehodno-trenažnega dvosedežnega ja­dralnega letala Košava-2 , ki bo iz plastičnih materialov.

Tukaj ne bomo razlagali, kako in zakaj je prišlo do razvoja takšnega jadralnega letala, niti zakaj sta Vazduhoplovni savez Jugoslavije in Zvezna jadralna komisija zadnja izvedela, da se gradi prototip. O tem bosta letalska in vsa ostala javnost pravočasno obveščeni. V tem prispevku bodo na kratko pojasnjene osnovne ideje , ki so bile vodilo pri določanju koncepta in pri razvoju prototipa. Izvze te pa bodo speCifičnosti, ki so vezane na preizkuša­nje letala.

Dipl. ing. Adrijan Kisovec in jaz sva s pomočjo dipl. ing. Boška Karapandžica in drugih čudovitih sodelavcev ustvarila letalo Košava, ki je na vsak način do sedaj najuspešnejše visokosposobno dvo­sedežno jadralno letalo na svetu. S tem letalom sta Rajn in Komac postala edina jugoslovanska svetovna prvaka v jadral· nem letalstvu. Poleg tega je bilo s Košavo doseženih mnogo moških svetovnih in nacionalnih rekordov. Cvetka Klančnik pa je dosegla veliko število ženskih rekordov.

Že pred 20 leti smo razmišljali, da bi Košavo poenostavili in tako dobili iz jadralnega letala za rekorde prehodno­trenažno izvedbo, vendar za to takrat ni bilo razumevanja.

Košava je svoje uspehe dosegla pred­vsem zaradi izredne aerodinamike krila in krmilnih površin. To ni bilo preforsirano jadralno letalo niti glede vitkosti krila niti glede uporabljenih profL!ov, a je vseeno bilo in ostalo boljše od vseh preforsiranih dvosedežnih in večine enosedežnih jadral­nih letal.

K~ava je imela poUaminarne protile krila z 7.akrilci. s kriki-z.akriki in krilci. Čeprav najdete v literatun navedene uporabljene tipe profilov krila, niso bili uporabljeni originalni kataloški profili, temveč preračunani za konkreten primer na Košavi.

Posebnost pri Košavi je bilo delovanje krmilnih površin na krilu. Čisto zakriJce je imelo največji odklon, kriIce-zakrilce pa polovico največjega odklona. Kot krilce je imelo krilce najv.ečji odklon nav-l.gor in navzdol , a krilce-zakrilce polovico največjih odklonov. Za hitrost­ne prclete je bilo treba odkloniti navzgor kompletne krmilne povrŠine I.a _5° in _10°. Pri tem se je še vedno dalo doseči največji odklon krilc navzgo r in na v/.doL as krilci-zakrilci poloviče n odk lon .

Na tak način smo dobili iz navadnega "S" profil krila , ki ima manjši upor pri manjših vpad nih kotih , to je pri veČjih hitrostih . Poleg tega je pri "S" profilih moment okoli acrodinamskcga cenIra nič ali pa minimalen, kar zmanjšuje tof/.ijsko obremenitev krila, višinsko krmilo in trimer pa postaneta bolj u č inkovi ta .

Poleg tega je bila porazdelitev zvit ja krila izvedena tako , da so imeli pri izbranem režimu leta vsi promi najmanjši upor. 1 ndueirani u por je bil zmanjšan za komponento , ki je odvisna od prve potence vzgona. Nekaj takega je bilo sploh prvič narejeno na Košavi , vsi podatki pa so bili objavljeni v reviji Narodna krila leta 1954_

Košava-2 nima galebjega loma kril kot Košava, niti nima zakrilc. To je torej klasično krilo z negativno puščico kot pri Košavi, kar vpliva podobno kot negativno zvitje krila. Košava-2 ima enodelna krilca, vendar z večjo razpetino kot so bila čista krilca pri Košavi.

Preden podam ostale podatke, 1lI0ram pripomnHi, da je bilo treba zaradi čim

hitrejše izdelave prototipa - sedaj pa se sploh več ne mudi - po možnosti ugraditi čimveč že izdelanih konstrukcij­skih elementov jadralnega letala Cirrus VTC, s katerim ima proizvajalec VTC Vršac že izkušnje. Tako je na Košavi-2 določeno število elementov, ki povsem ne ustrezajo, in jih bo treba pri seriji na vsak način zamenjati.

Današnja jadralna letala imajo to pomanjkljivost, da so premalo toga. Košava-2 je konstruirana tako, da je njena togost nekajkrat večja kot pri drugih jadralnih letalih in lahko že sedaj mirno re čemo, da je glede teže znatno bolj uspela kot druga letala. Ko bodo končani preizkusni leti in statični preiz­kusi, bomo objavili, na kakšen način je to doseženo.

Krila so dvodelna z enim glavnim nosilcem, ki ima do začetka krilc tri stojine, naprej pa dve stojini. Nosilec ima pasnice iz "rowing" -a , srednja stojina je iz vezanega lesa, stranski stojini pa iz "conticell"-a, obloženega s platnom. Pomožni nosilci, aerodinamske zavore in krilca so leseni, s smrckovimi pasnicami in stojinami iz vezanega lesa, prekritimi s platnom. Acrodinamske zavore so klasič­nc. Krilca imajo šarnirje na gornji strani, nos krilca pa je precej pred vrtiščem . Nos krilca pride iz konture proma šele pri odklonu -10°. Krilca so sendvič kon· strukcije . balsa-platno in so popolnoma statično uravnovešena. Opla ta krila je sendvič "conticell"-platno. Spoj glavnih nosilcev obeh polovic krila je podoben kot pri cirrusu YTC. Pogon aerodinam· skih zavor se blokira s preskokom mrtve točke. Različnost odklona krilc se

Takole elegantna pa bo .. Kcriava-2".

nastavlja v trupu. Vsi pogoni v krilcu so togi.

Sprednji del trupa ima eliptičen presek, za zadnjim priključkom krilo· trup pa je presek pollečast. Vse do zadnjega priključka krilo· trup je sendvič "conticell"·platno, naprej pa je samo platno. Kabini za oba pilota sta ločeni. Položaj pedal in naklon naslona sedeža se da nastaviti v želen položaj. Padala so hrbtna. Krmilni palici sta 'povezani s centralno torzijsko cevjo. V zadnjem delu trupa je tog pogon smernega in višinskega krmila. Podvozje je sestavljeno iz glavne· ga kolesa z amortizerjem, ki se da uvleči v trup in fIksnega repnega kolesa. Zadnji del trupa prehaja na zgornji strani v greben, kar poveča učinkovitost krmil pri bočnem drsenju, poleg tega 'Pa zelo poveča torzijsko togost zadnjega dela trupa, ker dobimo večkrat statično nedoločen sistem. Smerni stabilizator je narejen skupaj s trupom in ima izrez za nemestitev višinskega stabilizatorja. Trup je okrepljen z okvirji in pomožnimi okvirji ter 7. elementi iz "rowing"·a in platnenih trakov, povsod, kjer se uvaja ali prenaša obremenitev.

Smerni stabilizator je sendvič stiropor· platno z enim nosilcem, ki ima pasnice iz "rowing"·a ter stojina iz platna in vezanega lesa. Smerno krmilo je z odprtim nosom in šarnirji na sredini. Je delno aero dinamsko uravnoteženo. Ima en nosilec s pasnicami iz "rowing"·a ter stojino iz platna in vezanega lesa.

Višinski rep je sestavljen iz enodelnega stabilizatorja in enodelnega krmila s trimerjem na levi strani. Višinsko krmilo je aero dinamsko delno, statično pa popolnoma uravnoteženo. Celoten višin· ski rep se skupaj montira in priključi na trup. Stabilizator ima dva nosilca s pasnicami iz "rowing"·a in stojinami iz platna in vezanega lesa. Oplata sfabiliza· torja in krmila je sendvič stiropor·platno. Nos višinskega krmila je odprt.

Na Košavo-2 se lahko vgradijo poljubni instrumenti in dovolj velike količine kisika.

Ko bodo zaključeni vsi preizkusi, upam, da bomo lahko ustvarili tekmoval· no verzijo Košave-2, to pomeni, da bomo skonstruirali krilo, kot ga je imela slavna Košava, ki je imela zakriIca in krilca, ki so se dala dvigati za hitrostne prelete.

MILOŠ ILIČ , dipl. ing.

Pod tem geslom je občina Litija 29. maja letos proslavila 25. obletnico smrti svojega rojaka-športnika in enega najbolj­ših jadralnih letalcev Jugoslavije - Milana Boriška-Kičota. Proslavi so prisostvovali poleg Milanovih najbližjih sorodnikov in najvišjih predstavnikov občinskih družbe­nopolitičnih forumov tudi Milanovi letal­ski prija telji.

Približno 1200 mladih iz litijskih in okoliških šol se je zbralo v pomladan­skem jutru, da bi skupaj s predstavniki vseh družbenih in športnih organizacij

Slavnostna govornika sta bila Tine Brilej in Lado Ambrožič

sodelovali na osrednji občinski proslavi v mesecu mladosti, ki je bila posvečena temu velikemu jadralnemu letalcu.

Sredi sončnega dopoldneva so udele­ženci slavja v povorki, s svojimi prapori in zastavami na čelu, krenili po okrašenih ulicah mesta Litije na nogometno igriši:c, kjer je potekala slovesnost. Udeležence proslave je pozdravil tovariš Tine Brilej -sekretar občo konference SZDL Litija . Za njim je spregovoril general Lado Ambro­žič-Novljan, prvi predsednik Letalske zveze Jugoslavije , ki je oživil lik Milana Boriška kot mladinca v osvaja nju zračnih višin, borca za svobodo, večkratnega državnega rekorderja in športnika , ki je prvi v povojni Jugoslaviji dosegel zlato značko jadralnega pilota. Svoj največji uspeh je dosegel Milan Borišek 1. 1950 na svetovnem jadralnem prvenstvu na Šved­skem, ko je skupaj z Maksom Arbajter­jem s tretjim in četrtim mestom priboril Jugoslaviji ekipno prvo mesto. Skrom­nost in požrtvovalnost sta bili Milanovi odliki in Ic-ti naj postaneta last sleherne­ga mladega človeka in športnika, je poudaril na koncu svojega govora general Ambrožič.

Zatem je delegacija AK Litija odnesla lovorova venca na Boriškov grob in k spominski ploši:i na njegovi rojstni hiši.

Milan Borišek pred star'tom

Na slavnosti so na­stopili tudi mode­larji

Drago Bunčič in Marjan Godec na cilju

Sledil je skrbno pripravljen kulturni program, ki ga je pripravila osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž in sindikalna godba iz Litije. Svoj višek pa je prireditev dosegla ob letalskem delu programa -nastopu modelarjev in padalcev. Z vezanimi akrobatskimi modeli so nastopi­li domačina Branko Čebela in Jani Zore ter gosta iz Celja, Zarič in Peter Bezgovšek. Napetost in veselje med tisočg!.avo množico pa je nastopilo ob brnenju letala ALC, iz katerega sta izskočila padalca Drago Bunčič in Marjan Godec. za svoj precizni skok na sredino nogometnega igrišča pod hribom, med gozdom, železniško progo in stavbami, sta bila nagrajena z burnim aplavzom. še večji aplavz, ki pa je bil neslišen, viden le po žarečih očeh mladih in nasmejanih obrazih starejših litijskih občanov, je veljal požrtvovalnim predstavnikom druž­benopolitičnih organizacij občine in AK Litija, ki so se tako veličastno oddolžili spominu Milana Boriška.

Zahvala velja tudi Svetu krajevne skupnosti in 10 KO SZDL Litija - desni breg, ki sta sprejela sklep, da se v bližini rojstne hiše Milana Boriška ena izmed ulic imenuje po njem. To naj bi bila skromna oddolžitev in trajni pomnik na največjega športnika litijske občine , hkra· ti pa tudi na enega od največjih junakov modrega jugoslovanskega neba.

CVETKA KLANČNIK­BELIN

~e'L,4 12

Padalska reprezentanca v letu svetovnega prvenstva DRZAVNO PADALSKO PRVENSTVO

Na sestanku padalske komisije VSI , ki je bil takoj po končanem padalskem prvenstvu v Lescah, so delegati določili člane državne reprezentance za svetovno prvenstvo v Rimu.

Reprezentanti so bili določeni na osnovi vrstnega reda državnega prve_nstva, ki je bilo konec julija v Lescah: 1. Stefan Pesjak - Slovenija 2. Branko Hrast -Slovenija, 3. Janez Safarič - Slovenija, 4. Zlatko Berič - Hrvatska, 5. Maks Humar - Slovenija.

Rezerva je bil šestouvrščeni Mirsad Hadžič iz BiH.

Zadnja leta najboljšega jugoslovanske­ga padalca Draga Bunčiča, ki je bil na državnem prvenstvu sedmi, niso uvrstili v ekipo, ker so menili, da so rezultati državnega prvenstva prikaz trenutnih sposobnosti jugoslovanskih padalcev.

Prav ta poteza vodstva jugoslovanskega padalstva je vzrok tega razmišljanja o drž.avni padalski reprezentanci, o njenih pripravah, o državnem prvenstvu in ne nazadnje tudi o pada1cill samih in o njihovem pod oživljanju vsega tega.

Kandidati za državno reprezentanco so se zbrali na prvih pripraval1 10. julija v Paračinu. Prvi, ki so prišli na priprave, so tudi dobili nova padala PS-08, ki so približna kopija sovjetskega padala UT- IS. Na pripraval1 je lahko skakal vsakdo, ki je tja prispel. Kandidati so na priprave prihajali in z njih tudi odhajali, kadar so hoteli. Tekmovalci so opravili 20 do 25 skokov, pri čemer je šlo bolj za spoznavanja padala.

Slovenski kandidati so se med seboj pomerili takoj po treningu na republi­škem prvenstvu (18. - 22. julija v_ Celju). Njaboljši je bil Drago Bunčič. Ze prve priprave in rezultati so pokazali, da so v prednosti pred vsemi ostalimi Bunč ič , Pesjak, šafarič , Hrast in Humar. Vrsti red

Predsednik ALe Lado Gorilek je na otvoritvi državnega padalskega prvenstva v Lescah orisal tudi razvoj letalstva na Gorenjskem

Urednik revije KRILA v svojem elementu ob otvo· ritvi

~e'L413

med nJImI samimi pa je odvisen od trenutnega razpoloženja in velikosti na­pak na tekmovanjih.

Takoj po republiškem prvenstvu se je v Lescah pričelo državno prvenstvo. Tek­movanje je potekalo v članski, mladinski in ženski konkurenci. Tako kot že več zadnjih prireditev v Lescah, je tudi to motilo slabo vreme, vendar nam je uspelo opraviti maksimalno predvideno število skokov.

Figurativni skoki so pokazali, da še vedno suvereno vladajo Bunčič, Hrast; Humar in Pesjak in da se jim tudi v prihodnjih dveh do treh letih ni bati resnejše konkurence. Letošnji zmagovalec je bil Bunčič , ki se je tudi najresneje kondicijsko pripravljal za tekmovanja in je imel tudi največ trenažnih skokov.

Pri skokih na cilj je teže določiti favorita. Na rezultate v večji meri vplivajo kvalitetna padala, tekmovalna izkušenost, poznavanje terena skokov in sposobnost prilagajanja različnim ·,:e· menskim razmeram. Tekmovalcem, ki 30

skakali s padali PS- 08 , se je poznalo, da jih še ne obvladajo dovolj . Z dobrimi skoki pa je presenetil Šfarič, ki je s padalom Strato·Star skakal zelo dobro kljub temu, da tudi on ni imel velikega števila skokov za trening.

Na državnem prvenstvu se tako ni pojavilo nobeno novo ime. Tudi kvaliteta ni bila na višji stopnji kot predhodna leta. V mladinski konkurenci ni bilo opaziti velikih talentov. Eden najholj:ii.'l je bil Iztok Vodušek iz Maribora, za katerega bomo, če bo v delu vztrajal, v prihodnjih letih še slišali. Tudi med ženskami še vedno prevladujejo starejše padalke, med katerimi se je udomačila Zdenka Glažar iz Ptuja.

Po državnem prvenstvu sta moška in ženska rcprezentan~a nadaljevali spripra· vami v Paračinu. Zal re;~ultatov priprav

padalci niso mogli dokazati z rezultati na svetovnem prvenstvu v Rimu, ker zaradi nastopa Južne Afrike niso tekmovali. Zato je krivo vodstvo reprezentance , ker bi proti nastopu te države lahko predhod· no protestirali in za to potovanje in treninge ne bi porabili ne toliko časa in ne velikih sredstev.

Ne gre obravnavati občutkov tekmo­valcev, ki so za čas priprav in tekmovanj težko dobili odsotnost v službi. Mnogi so v ta namen izkoristili čas svojih letnih oddihov, pa je bil njihov trud zaman. Posamezniki so ostali sami s seboj; brez tekme, drugi pa so ugotavljali, kako hitro človeka - tekmovalca zavržejo navkljub odličnim rezultatom in napornemu več­letnemu treningu zaradi ene same napa· ke.

Že nekaj let ni v jugoslovanskem padalstvu nobenega načrtnega dela. Re­prezentanco določijo na osnovi enega od rezultatov za eno tekmovanje na leto. Prav tako za tisto leto določijo trenerja. Po razočaranju na tekmi reprezentanca razpade in odstavijo trenerja. Nimamo stalne reprezentance, ki bi jo dopolnjevali z mladimi, perspektivnimi tekmovalci. Z reprezentanco se dela samo pred tekmo­vanji, ostali del leta pa s trenerjem nimajo stika. Ob takem delu si tudi v prihodnje ne moremo obetati boljših rezultatov.

Tudi v odnosu do padal se kaže naša nesposobnost za napredek padalstva. Na lanskem evropskem padalskem prvenstvu v Portorožu so Amerikanci pokazali padala Strato-Start in Strato·Cloud. Vsi prisotni so lahko ugotovili , da so to padala prihodnosti, boljša od drugih trenutno najboljših. Tudi dostopna so bila vsem tekmovalcem. Vendar se je naše vodstvo s tovarno Kluz odločilo in naredili so padalo PS-08 po sovjetskem padalu UT - 15. Kakšen nesmisel je bil to, pove podatek, da so tudi sovjetski tekmovalci na SPP v Rimu tekmovali z originalnimi ameriškimi padali.

V kolikor ne bomo takoj nabavili navedenih padal in z njimi resno trenirali, se bo kvalitetna razlika med svetovnim vrhom in našimi padalci spremenila v nepremostljiv prepad.

Zavedamo se, da trenutno pri nas nimamo materialnih pogojev za poseganje v svetovni vrh padalstva. Toda to ni ra7log, da delamo kampanjsko, brez občutka za načrtno delo , ki bi dvignilo kvaliteto našega padalstva. Tudi zobsto· ječimi sredstvi in ob boljši padalski organizaciji bi lahko naredili veliko več.

JA~EZ ŠOLAR

Zadnje priprave pred nastopom

IX. BLED CUP .... IX. BLED CUP IN KOMENTAR O STANJU RC­MODELARSTVA V VSJ

Aeroklub Kranj je v sodelovanju z Alpskim letalskim centrom iz Lesc 11. in 12. septembra letos že devetič zapored organiziral mednarodno tekmovanje v motornih radijsko vodenih akrobatskih modelih za lovoriko BLED CUP. Tekmo· vanja se je udeležilo kar 2S tekmovalcev iz S držav. Z udeležbo smo bili tako po številu kot po kvaliteti tekmovalcev zelo zadovoljni. V soboto je bil na programu l. in 2. turnus, v nedeljo dopoldan pa še 3. turnus. Že po prvem turnusu se je pokazala kvaliteta tekmovalcev in že tudi kandidati za najboljša mesta. Razveseljivo je bilo tudi, da so domači tekmovalci (Markun, Merše in Poličar B.) pokazali, da so se dobro pripravili, in da lahko pričakujemo uvrstitve zelo pri vrhu. In res je Markun kot najboljši z zadnjima letoma potrdil svojo formo in se uvrstil za Neckarjem (D) in Gizendannerjem (CH) na odlično tretje mesto. Merše in Po!ičar B. pa sta zasedla 8. in 9. mesto. Uvrstitev treh tekmovalcev med prvo deseterico na tako kvalitetnem tekmo­vanju , kakršno je bilo letošnje, je uspeh, ki samo potrjuje, da smo v letošnji sezoni napredovali bolj kot v prejšnjih letih. Vse to je rezultat načrtnega dela in pa kvalitetne tehnične opremljenosti tekmo­valcev iz Aerokluba Krani. Ob dobri

orgamzaclJl ID izuIjeni telmični ekipi je tekmovanje potekalo brez zastojev. Edi· no dež bi nam lahko motil prireditev. Vendar smo imeli z vremenom srečo. V soboto je bilo nekoliko oblačno in vetrovno vreme, v nedeljo pa prelepo sončno in toplo vreme. Tako smo lahko v nedeljo popoldan pripravili zelo uspel atraktiven program. Ljudi se je na letališču nabralo tekom popoldneva pre· ko pet tisoč , tako da smo bili nad obiskom kar presenečeni. Celotni pro· gram so pripravili modelarji Aerokluba Kranj. Bilo je veliko zanimivih in atraktivnih točk, od pokanja balonov z modeli, letenja kroŽl1ikov iz stiroporja, do letenja dveh štirimetrskih maket pravih letal DC-9 in CaravelIe. Za konec je sledila še razglasitev rezultatov. Za zaključek pa so na prireditveni prostor doskočili štirje padalci ALC z zastavami in dimnimi bombami. Celotni program je trajal poldrugo uro. Menim, da so bili gledalci lahko zadovoljni, in prav njihov obisk nam kaže, kolikšno je zanimanje za to zvrst modelarstva.

Sodniki pohitite na svoja mesta

Obvezno je potrebna koncentracija pred Itartom

Državni prvak Markun po uspelno končanem itartu

Markunov zmagovalni model

V tem članku bi se rad dotaknil tudi problematike RC-modelarstva v Jugosla­viji. RC- modelarstvo se tudi pri nas vedno bolj razvija in širi. Tudi pri nas je že možno nabaviti nekaj materiala in opreme za modele, vendar še zdaleč ne vsega. Nabava materiala je še ved_no prepuščena iznajdljivosti modelarjev. Zal se naši trgovci še premalo zanimajo za take stvari, po drugi strani pa jih omejujejo še zakonski predpisi o uvozu. Razveseljivo je, da se je tovarna Limpro­dukt iz Novega Sada odločila za koopera­cijo z zahodnonemško firmo Simprop. Vendar pa je to še vedno premalo, in se v Sloveniji to še nič ne pozna. Kljub vsem problemom je danes že veliko lastnikov modelov in naprav za radijsko vodenje_ Poiskati jih moramo, vključiti v klubske vrste in jih povabiti na tekmovanja. S tem bi se število tekmovalcev in domačih tekmovanj občutno dvignilo. Več tekmo­vanj pa je tudi pogoj za dvig kvalitete. Vse to pa bi morali tudi usklajevati preko VSJ. Vendar vem, da zveza kot taka vsega tega ne zmore. Moja prva ugotovi­tev na tem področju je, da smo na tem storili premalo. Kot tekmovalec pogre­šam delo zveze, vendar pa se zavedam, da sem boljši. Ker se je izkazalo, da je RC- modelarstvo najbolj razširjeno v Sloveniji in deloma na Hrvaškem, mislim, da bi bilo najbobije, da bi v okviru modelarske komisije pri VSJ ustanovili nekakšno podkomisij o za RC- modelar­stvo s sedežem v Ljubljani ali Kranju, kjer imamo tudi največ kvalitetnih tekmoval­cev. Komisija naj bi delovala na sestan­kih , na katere bi bili vabljeni delegati iz celotne Jugoslavije. Na teh sestankih bi se dogovarjali o problemih, ki nastopajo okoli tekmovanj, sodnikov, športnih pravilnikov, o sestavi državne reprezen­tance, udeležbi le-te na tekmovanjih in podobnih problemih. Mislim, da bi bila to najboljša rešitev, saj sedanja oblika dela ne zadošča potrebam. Jasno mi je, da en sam človek v Beogradu ne more reševati vseh problemov celotnega mode­larstva. Zato bi morali imeti to komisijo , ki bi delovala bližje tej dejavnosti , nekje v Sloveniji, in bi lahko sproti reševala probleme, ker bi bila z njimi bolje seznanjena.

To je samo moje razmišljanje o stanju v RC- modelarstvu. Menim, da bodo tudi ostali dali predloge in pripombe, tako da bomo dvignili kvaliteto jugoslovanskega RC- modelarstva na raven prostoletečega modelarstva, to je sam evropski vrh.

BRANKO POLIČAR

Najboljši trije v klasi F-3·A. Od le­ve: Poličar Bran­ko, Markun Fran­ci, Poličar Slavko

1~~lf2.[;)

IX. BLED CUP - 11/12.9.1976

RANG LISTA

1.NECKAR Harald (O) 4695 4880 4845 9725 2. GIEZENOANNER Bruno CH 4635 4580 4815 9450 3. MARKUN Franci YU 3560 4570 4610 9180 4. FRITZ Oieter A 4145 4470 4615 9085 S. FEIGEL Peter S. FEIGEL Peter O 3990 4430 4440 8870 6. HOlZAPFEL Peter O 4460 4365 4400 8860 7. WEIXELBAUMER Konrad A 3895 4460 4335 8795 8. MERŠE Milan YU 3975 4470 4270 8740 9. POLIČAR Branko YU 4225 4075 4390 8615

10. MARENBACH Guenter O 4020 4330 4135 8465 Il. RAMEL Michael O 3850 4055 4325 8380 12. SCHWARZE Wolfgang O 4085 4265 3860 8350 13. SCHIFFNER Frnst O 3680 4060 4155 8215 14. BECKER Herbert O 3855 4205 3980 8 185 15. SCHNYOER Werner CH 3925 3890 4175 8100 16. GOEOEL Rudolf O 2215 3905 4165 8070 17. POLIČ AR Slavko YU 3610 4160 3900 8060 18. FRiTZ Gerhard A 3390 3885 3880 7765 19. KREIS Peter D 2895 3895 3855 7750 20. ENOER Emil rl 3495 3950 3680 7630 21. SCHRAMM Karl O 325 3845 3695 7540 22. GALlNSKY Helmut O 3560 3830 3365 7390 23. FlSCH Alfred D 3125 230 3820 6945 24. SIDELIČ Sveto mir YU 10 24 10 2030 4440 25. MUENNICH Oieter (O) 330 330

Lesce, 12.9. 1976 ZA TEKMOVALNO KOMISIJO :

JOŽ E J>R1MOŽIC, l.r.

~~'L4 17

X. DRZAVNO PRVENSTVO RA­DIJSKO VODENIH MODELOV V LESCAH 3. IN 4. JULIJA 1976

Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah je bilo 3. in 4. julija X. državno prvenstvo radijsko vodenih modelov. Tekmovanje je organiziral Aeroklub Kranj v sodelovanju z ALe. Prvenstva, ki je bilo razpisano za dva razreda in sicer za motorne akrobatske modele razreda F-3-A in jadralne modele razreda F-3-B, se je udeležilo 36 tekmovalcev iz Zagreba, Novega Sada, Rijeke, Maribora, Ljubljane in Kranja.

Prvi tekmovalni dan so najprej nastopi­li tekmovalci z motornimi akrobatskimi modeli. Kot že prejšnja leta, so tudi tokrat kranjski modelarji osvojili prva štiri mesta. Potrdili so svoj velik napredek v vseh elementih tega športa, kar je logična posledica stalnega in intenzivnega treninga ter zasledovanja in upoštevanja vseh svetovnih novosti v tem razredu. V zanimivem četveroboju je slavil Franci Markun. Lanskoletni državni prvak Milan Merše pa je pristal šele na četrtem mestu.

Popoldan prvega dne državnega prven­stva je bil na sporedu prvi turnus v razredu F-3-B. V sorazmerno vetrovnem vremenu je štartalo 29 tekmovalcev, ki so se pomerili v treh di~ciplinah: v trajanju, preletih in hitrosti. Ze po prvem turnusu je bilo jasno, da so najbolje pripravljeni tekmovalci Aerokluba Kranj, katerih četverica je prešla v vodstvo. V drugem turnusu naslednji dan , so se v mirnejšem vremenu tekmovalci iz ostalih klubov sicer nekoliko približali Kranjčanom, vendar so ti v tretjem turnusu z več znanja in izkušnjami dosegli daleč naj­boljše rezultate in tako premočno zmaga­li. Med prvo deseterico se je uvrstilo kar šest Kranjčanov. Presenetljivo je naslov državnega prvaka osvojil mladi Rado Kikelj. Prodor mladih med najboljše pa so potrdili tudi Iztok Bajda, Slavko Kolarič, Borut Fras in Marn Andrej.

Organizacija letošnjega državnega prvenstva, ki je bila v rokah izkušenih organizatorjev Aerokluba Kranj, je bila odlična. Tekmovanje je potekalo brez pritožb in pod odličnimi tekmovalnimi pogoji, tako da so vsi nastopajoči lahko pokazali vse svoje znanje in izkušnje. Izkazalo se je, da največ delajo v Kranju, kjer je že zrastel novi rod mladih tekmovalcev. Nekaj novih imen se je pojavilo tudi v ekipi AK Novi Sad, kar daje upanje, da se kategorija radijsko

vodenih modelov uspešno širi v AP Vojvodini. Žal v ostalih ekipah, predvsem v zagrebški, prevladujejo starejši modelar­ji, ki zaradi neambicioznosti in premajh­nega posvečanja delu in treningu ne napredujejo več, oziroma v primerjavi z mladimi celo nazadujejo. Letošnje držav· no prvenstvo je pokazalo, da se kvaliteta tako izdelave modeloy, kakor tudi letenja na splošno, dviga. Zal to ne velja za množičnost, predvsem ne za razred F-3-A, kjer že nekaj let nastopajo isti tekmovalci.

RAZREDF3B

l. KIKEU Rado (AK Kranj) - 5254 2. POUČAR Branko (AK Kranj) -

5002 3. PERPAR Borut (AK Kranj) - 4863 4. BAJDA Iztok (AK Kranj) - 4723 5. KOLARIČ Slavko (LC Maribor) -

4438 6. FRAS Borut (AK Kranj) - 4383 7. BEGAN Stanislav (LC Maribor) -

4212 8. TOMUNOVIČ Josip (AK Trešnjev­

ka) - 4155 9. HLUCHY Otokar (AK Ljubljana)-

4144 10. MARN Andrej (AK Kranj) - 4141

RAZRED F-3-A

Il 135 3. POUČAR Slavko (AK Kranj)

10900 4. MERŠE Milan (AK Kranj) - 10885 5. HLUCHY Otokar (AK Ljubljana) -

7325 6. TOMUNOVIČ Josip (AK Trešnj .)

6473 7. URBANČIČ Boris (AK Ptuj) - OO

MEDNARODNO TEKMOVANJE RAZREDA F-3-A V BRATISLAVI OD 15. DO 18. julija, Bratislava, CSSR

od 15. do 18. julija 1976 je letalsko-modelarski klub ZV AZARM iz Bratislave že sedmič zapored organiziral mednarodno tekmovanje radijsko vode­nih akrobatskih modelov razreda F-3- a. Aeroklub Kranj sta zastopala najboljša z letošnjega državnega prvenstva, Franci Markun in Branko Poličar. Tekmovanja, ki je potekalo na športnem letališču Vajnoryu pri Bratislavi v lepem, avročem vremenu, se je udeležilo 19 tekmovalcev

"~'l4 18

iz Avstrije, ZRN, NDR, Poljske, Madžar· ske, CSSR in Jugoslavije.

Prvi tekmovalni dan sta bila na sporedu dva turnusa. Z odlično izpelja· nim programom sta vse prisotne presene· tila oba Jugoslovana, posebno še Branko Poličar, ki je po prvem dnevu povedel z 210 točkami prednosti pred H. Budyjem iz ZRN in F. Markunom.

Drugi tekmovalni dan je vodstvo prevzel H. Budy pred F. Markunom in B. PoličaJjem, ki je zaradi napake izgubil precej točk. Glede na to, da se od štirih nastopov za končno uvrstitev štejejo le trije najboljši, je bilo prvo mesto še vedno odprto. V zadnjem turnusu se je razvil hud boj med vodilno trojico. Povsem upravičeno je na koncu slavil Kranjčan Branko Polič ar. Tretje mesto Francija Markuna z minimalnim zaostankom za

l. Branko Poličar, (Jugoslavija) 2. Harald Budy, (NSR) 3. Franci Markun, (Jugoslavija) 4. Adolf Panz, (Rakusko) 5. Istvan Mohai, (MLR)

TEKMOVANJE Z JADRALNIMI RADIJSKO VODENIMI MODELI Z GRADU · i:.ANDSKRON PRI BELJAKU V AVSTRIJI

Tekmovanja, ki je bilo 17. in 18. julija 1976, se je udeležilo 61 tekmovalcev iz Avstrije, ZRN, Švice in Jugoslavije. Kranjski aeroklub so zastopali najboljši z letošnjega državnega prvenstva in sicer : Rado Kikelj , Borut Perpar, Iztok Bajda in Andrej Marn.

Tekmovanje je potekalo v pobočnem jadranju. Tekmovalec je moral z mode·

l. Roth Wolfgang (D) 2. Perpar Borut (J)

3. Bajda Iztok (1) 4. Kikelj Rado (J) 5. Rumpold Helmuth (eH) 6. Stephan Heinrich (D) 7. Marn Andrej (J) 8. Roth Rolf (D) 9. Amberger Heinz (D)

10. lsensee Walter (D) Il. Seifert Friedhelm (D)

prvima dvema pa je še dopolnilo uspeh naš ega zastopstva. Lanski zmagovale( Adolf panz iz Avstrije je ostal na 4. mestu.

Zmaga na tem tekmovanju je eden največjih uspehov naših tekmovalcev v razredu F·3·A. Oba naša zastopnika sta izvajala program izredno natančno in pokazala veliko mero zanesljivosti skozi celotno tekmovanje, kar je bila doslej naša največja hiba.

Prisotne sta prepričala ne le z odlični· mi nastopi, ampak tudi z modeli, ki so tako po konstrukciji, kakor tudi izdelavi in opremljenosti v vrhu svetovnega modelarstva v razredu F·3·A.

Upamo, da bomo ob vestnem treningu obdržali in še izboljšali sedanjo raven letenja ter sedanji uspeh potrdili na naslednjih mednarodnih tekmovanjih.

4960 4925 4720 4715 4180

5250 5075 4925 4765 4350

4225 5370 5345

4445

5225 4940 5045 4420 4610

15.435 15.385 15.315 13.900 13.705

lom, ki so ga spustili z gradu, v 2,5 min. čim večkrat preleteti razdaljo 150 m med dvema navpičnima ravninama in nato čim preciznejše pristati na določeni točki.

Tekmovanje je delno motil dež, toda doseženi rezultati so bili kljub temu dobri.

Naš e zastopstvo se je med vs( avstrijsko elito solidno uvrstilo. Kot drugo in tretje najbolje uvrščena tujca sta Borut Perpar in Iztok Bajda prejela pokala.

121 259 296 555 258 230 288 546 238 272 268 540 183 249 270 519 262 240 238 502 250 242 492 217 273 194 490 228 238 240 478 233 232 234 467 170 228 87 398 194 194

ŠPORT

JCe'L419

PADALSTVO

II. padalskega tekmovanja za "Pokai Primon;ke", ki je bilo v Ajdovščini in Mostu na Soči od 2. do 4. julija, se je udeležilo 36 tel)movalcev. V skupnem plasma ju posameznikov je zmagal Nino­slav Steiner iz Osijeka (4,644 točke) , drugi je bil Radoslaw Pruski iz Lubina­Poljska (5 ,447 točke), tretji Maks Hu­mar, ki je tekmoval v ekipi Maribora (6,550 točke). V ekipni konkurenci je bila ekipa Lubina (22,074 točke), druga ekipa Maribor 1 (26,654 točke), tretja ekipa Osijeka (34,225 točke) . Skupaj je tekmovalo 12 ekip. V skupinskih skokih na cilj je zmagala ekipa Lubina, v nočnih skokih na cilj Janez Petrovič iz Ptuja, v skoku v vodo pa je ponovil lanskoletni uspeh Maks Humar.

XIV. padalsko prvenstvo Slovenije je bilo po dobrih dveh desetletjih v organizaciji Aerokluba Celje, kjer je padalska dejavnost znova zaživela. (V Celju je bilo 1952. leta II. republiško prvenstvo). 'Na prvenstvu od 18. do 22. julija je sodelovalo 24 padalcev iz 5 klubov, odnosno 5 padalcev je tekmovalo na 1. mladinskem prvenstvu. Vsi so skakali iz letala AN-2.

Rezultati posameznikov - člani : 1000 m cilj (6 skokov): 1. Bizjak Milan, ALC 1, 0,3850; 2. Bunčič Drago, ALC 1, 0,6450; 3. Volarič Ivan, ALC II, 1,0300. Mladinci : 1. Vodušek Iztok, Maribor, 2,3567 ; 2. Godec Maxjan, ALC, 3,6100; 3. Krajcer Vlado, Maribor, 3,8250. Figurativni skoki - člani (4 skoki): 1. Bunčič Drago, ALC 1, 4,2455 ; 2. Humar Maks, ALC 1,4,3456; 3. Hrast Branko, ALC 1, 4,4247. Mladinci (skrajšan program figur brez

salt): 1. Vodušek Iztok, Maribor, 4,0372; 2. Godec Maxjan, ALC, 4,8747; 3. Hrast Alojz, ALC, 4 ,9289. Končni plasma posameznikov - člani : 1. Bunčič Drago, ALC 1, 4,8905; 2. Šafarič Janez, M. Sobota, 5,7634; 3. Humar Maks, ALC 1, 5,7923. Mladinci: 1. Vodušek Iztok, Maribor, 6,3939; 2. Godec Maxjan, ALC, 8,4847; 3. Hrast Alojz, ALC, 8,8072. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa

ALC 1 (25,8198), slede ALC II (38,4889), Ptuj (48,0366) in Maribor (52,4713). Enak vrstni red je bil tudi pri

skupinskih skokih na cilj s 1000 m, kjer je vsaka ekipa napravila po 3 skoke.

DRZAVNO PADALSKO PRVENSTVO

' Obenem s XXIV. državnim prven­stvom za člane in članice je bilo v organizaciji ALC Lesce tudi IX. mladin­sko prvenstvo, Prvenstvo je bilo na letališču v Lescah od 24. 7. do 1. 8. Na prvenstvu članov je tekmovalo 38 padal­cev v 8 reprezentancah republik-pokrajin, 10 padalk iz 5 republik in 17 mladincev iz 4 republik. Prvenstvo je potekalo v izredno slabih vremenskih razmerah, kljub temu pa je bilo izpeljano z vsem predvidenim številom skokov po discipli­nah.

Rezultati posameznikov - končni plasma za člane :

1. Pesjak Štefan, Slovenija, 4,6870; 2. Hrast Branko, Slovenija, 5,2837; 3. Šafarič Janez, Slovenija, 5,3383; 4. Berič Zlatko, Hrvaška, 5,3387; 5. Humar Maks, Slovenija, 5,3866.

Članice : 1. Lučič Slavica, BiH, 6,8908 ; 2. Didara Nada, Hrvaška, 7,9187; 3. Glažar Zdenka, Slovenija, 7,9478. Mladinci: l. Pantelič Miladin, Srbija, 5,3566; 4. Vodušek Iztok, Slovenija, 6,4228; 6. Vidovič Janez , Slovenija, 7,3629. Ekipni plasma - člani : 1. Slovenija 1, 23,9073; 2. Srbija, 27,5002; 3. BiH, 28,5934; slede Slovenija II , RV in PVO,

Hrvaška, Vojvodina, Makedonija.

Mladinci: 1. Slovenija, 37 ,8526; 2. Srbija, 40,5009; 3. Vojvodina, 44,9135 ; 4. BiH, 54,7756.

Zmagovalci po disciplinah: 1000 m cilj yosamezniki (8 skokov): člani : 1. Sikac Stjepan, Hrvaška,

0,1100; 2. Pesjak Štefan , Slovenija, 0,2037.

šport

13f.11ttIIJ

CJanice: 1. Lučič Slavica, BiH, 0,6825; 3. Glažar Zdenka, Slovenija, 1,6062.

Mladinci: 1. Pantelič Miladin, Srbija, 0,7150; 6. Vidovič Janez, Slovenija, 2,1837.

Fiurativni skoki (4 skoki - mladinci brez 2 salt):

člani: l. Bunčič Drago, Slovenija, 4,2375; 2. Humar Maks, Slovenija, 4.3666.

Clanice: 1. Lučič Slavica, BiH, 6,2053; 3. Glažar Zdenka, Slovenija 6,3416.

Mladinci: l. Vodušek Iztok, Slovenija, 3,8541; 3. Godec Marjan, Slovenija, 4,5958.

V skupinskih skokih na cilj sta pri članih in mladincih zmagali ekipi Slove· nije.

MODE LAR ST VO RepubmIco prvenstvo kategorij radijo

sko vodenih modelov (RC 1, RC III) je bilo 18. in 19. junija v Ljubljani. Udeležba je bila zelo slaba. V kategoriji RC III je nastopilo 6 tekmovalcev iz 3 klubov, v RC 1 pa vsega 3 tekmovalci iz 2 klubov.

RCI: 1. Markun Franci, Kranj, 13 138; 2. Po1ičar Branko, Kranj, 12361; 3. Hluchy Otokar, Ljubljana, 9520. RC III: 1. Pestotnik Borut, Kamnik, 1970; 2. Bajda Iztok, Kranj, 1905; 3. Kunaver Tomaž, Ljubljana, 1690.

Na letalliču v Novem mestu je bilo 4. in 5. 9. modelarsko tekmovanje za "Dolenjski pokal" v vseh kategorijah prosto letečih modelov.

Rezultati po kategorijah: A- l pionirji (23 tekmovalcev iz 5

klubov): ., 1. Kozole Ciril, Mirna, 268; 2. Razgor Cveto, EMO Celje, 263; 3. Robič Roman, EMO Celje, 205. F- I- A (37 tekmovalcev iz 9 klubov): 1. Šuštar Adolf, N. mesto, 1207; 2. Toplak Roman, Celje, 1195; 3. Zrimšek Jože, Ljubljana, 1139. F- 2- A (13 tekmovalcev iz 4 klubov): 1. Hostnik Janko, Ptuj, llOO; 2. Milčinski Matevž, EMO Celje , 994; 3. Zupanc Dušan, N. mesto, 959. F- I- C (6 tekmovalcev iz 3 klubov): 1. Velunšek Oto, Ptuj, 1196; 2. Grošelj Janez, N. mesto, 1141 ; 3. bezgovšek Peter, EMO Celje, 1100.

Republiško pionirsko prvenstvo kate· gorije A- l in A- 2 je bilo 19. junija v Celju. V kategoriji A- l je nastopilo 48 tekmovalcev iz 10 klubov, v kategoriji A-2 pa vsega 8 tekmovalcev iz 3 klubov.

Rezultati A- l : l . Kozole Ciril, Mirna, 234 točk; 2. Žnidaršič Andrej, KMT Gorica, 205

točk; 3. Vehovar Zoran, Celje, 198 točk; 4. Govekar Jani, Vrhnika, 192 točk ; 5. Vatovec Valentin , KMT Gorica, 185

točk. Rezultati A- 2: 1. Robič Roman, EMO Celje, 1200

točk; 2. Lednik Damjan, EMO Celje, 869

točk; 3. Govekar Jani, Vrhnika, 781 točk; 4. Dobrovoljc Janez, Vrhnika, 765

točk; 5. Bjelčevič Vojko, Celje, 688 točk.

Zveznega tekmovanja za "SOKO KUP 76" v Mostarju, ki je bilo 28. 8. v kategorijah prostoletečih modelov, se je iz Slovenije udeležilo 16 tekmovalcev (9 reprezentantov ZLOS, ostali pa iz Novega mesta, Ptuja in Celja).

F-I- A (skupaj 46 tekmovalcev): 1. Massari Jura, Petrinja, 1260+240

točk; 6. Videnšek Tone, Ljubljana, 1204

točke; 12. Jevšček Matej, Novo mesto, 1142

točk ; 15 Lesjak Zdravko, Celje, Ill7 točk. F- I- B(skupaj 25 tekmovalcev): 1. FraniC Josip, Split, 1231 točk; 8. Peček Dušan, Ptuj, 1076 točk ; 9. Hostnik Janko, Ptuj, 1065 točk; 10. Dajčman Miro, Ptuj, 1064 točk. F- I- C (skupaj 14 tekmovalcev): 1. Veluošek Oto, Ptuj, '1233 točk; 8. Grošelj Janez, Novo mesto, 952

točk; 12. Žuran Maks, Ptuj , 623 točk . V končnem skupnem plasmaju je

zmagala reprezentanca ZLOS.

Republiško prvenstvo kategorij ve· zanih modelov je bilo 12. junija v Markovcih pri Ptuju in to samo v kategoriji akrobatskih modelov. Udeležba je bila slaba, vsega 6 tekmovalcev iz 3 klubov.

Rezultati: 1. Bezgovšek Peter, EMO CEUE,

5.784 točk; 2. Zarič Sinjo, EMO Celje, 4.646 točk ; 3. Lipnik Julijan, Maribor, 4.527 točk.

Slavko Kos in naloge

30. državno prvenstvo modelarjev v kategorijah prostoletečih modelov je bilo od 22. do 25. julija v V~cu. Prvenstvo je bilo v kategoriji jadralnih modelov tudi za junioIje. Iz Slovenije so tekmovali v posameznih kategorijih: 3 pionirji z modeli A-l iz AK Celje, 15 člaJ.lov iz 7 klubov v F-I- A, 3 člani iz 2 klubov v F-I- B ter 4 člani iz 3 klubov v F- I-C.

Rezultati: Pionirji (skupaj 33 tekmovalcev): l. Manojlovič Tihomir, Osijek, 270+47

točk; 3. Razgor Cveto, Celje, 270+36 točk; 10. Robič Roman, Celje, 205 točk; 18. Lednik Damir, Celje, 162 točk. Clani F-I - A (skupaj 56 tekmoval·

cev): L Lesk~k Branko, EMO Celje, 1191

točk; 2. Videnšek Tone, Ljubljana, 1135

točk; 3. Lesjak Zdravko, Celje, 1133 točk. Clani F-I-B (skupaj 23 tekmoval·

cev): L Sinanagič Ibrahim, Visoko, 1198

točk; 8. Peček Dušan, Ptuj, 883 točk; 1 L Hostnik Janko, Ptuj, 851 točk; 12. Zagozda Edi, EMO Celje, 836

točk. Clani F- I- C (skupaj 16 tekmoval·

cev): l. VelullŠek Oto, Ptuj, 1260 točk ; 5. Žuran Maks, Ptuj, 1100 točk; 8. Lesk~k Branko, EMO Celje, 1016

točk; 1 L Gr~lj Janez, N. mesto, 809 točk.

XII. prvenstvo motornih pilotov Slove· nije je bilo v organizaciji DLC Novo mesto. Prvenstvo je trajalo 2 dni (28. in 29. 8.), tekmovalo je IS motornih pilotov iz 8 aeroklubov. Tekmovanje, ki je bilo hkrati izbirno za zvezno tekmova· nje, je potekalo enako kot zvezno, le v zmanjšanem obsegu (dolžina 2 tekmoval· nih letov pribl 200 km, 3 pristajanja, 4 časovne točnosti in 12 navigacijskih nalog). Rezultati:

L Kos Slavko, Novo mesto, 547 točk; 2. Verbančič Oto, Maribor, 429 točk ; 3. Otoničar Vlado, lJubljana, 504

točk; 4. Šmid Jakob, Novo mesto, 495 točk; 5. Kralj milan, Ptuj, 493 točk. Po končanem prvenstvu je bila sestav·

ljena reprezentanca za zvezno tekmova· nje. Izmed prvih 10plasiranih so bili pripravljeni iti na JAR le 4 piloti.

XIX. prvenstva motornih pilotov Jugo· slavije se je udeležilo 29 pilotov iz 19 aeroklubov in 6 republik. Prvenstvo se je pričelo 31. 8. v Štipu in se je končalo 4. 9. v Sarajevu. Vsak tekmovalec je preletel 568 km in je moral opraviti 27 izvidni· ških nalog, 9 časovnih točnosti in S točnosti pristajanja. Iz Slovenije so kot reprezentanca Slovenije tekmovali 4 motorni piloti.

Rezultati: l . Cavar Ivo, Banjaluka, 603 točke ; 2. Hojnik Danilo, Ptuj , 596 točk; 6. Verbančič Oto, Maribor, 573 točk ; 15. Krepfl Drago, Ptuj, 530 točk; 25. Kos Slavko, Novo mesto, 380

točk. V posameznih disciplinah pa so bili

med prvimi: izvid niške naloge - Hojnik , 2. mesto; časovna točnost - Krepil, 2.

Iz~ok Pekolj pregledujeta mesto; točnost pristajanja - Verbančič , 2. mesto.

"~'L422

Ce sem čisto odkrti, sicer pa malo sebičen in precej prismuknjen, kar mi zaradi letenja ra­da očita moja boljša polovica, sem letos avgu­sta med mojim drugim bivanjem v ZDA na vsak način hotel priti tudi v bolj pristen stik s tam­kajšnjimi jadralci. Na žalost je minilo že 14 dni pa nisem še videl drugega, kot nekaj cessen in piperjev, ki so se takorekoč brez smisla prega­njali sem ter tja ...

Nedeljska vrtna zabava pri prijatelju Harryju v Highland Parku blizu Chicaga je minevala v praznem čvekanju z gosti in podzavestno sem se oziral v nebo, kjer se je prav nad naŠimi glavami končevala pristajaIna procedura voja­ških transporterjev. Moj trenutni sogovornik, ki se je predstavil za Jima Maya, je morda opazil moje zanimanje za letala in ni si mogel kaj, da ne bi rekel :

"Sem mislil priti z mojo cessno, pa bi po­tem moral najeti avto, da bi prišel sem ... u

"Kaj ste pilot? " "Že več kot leto dni. Kupil sem rabljeno

cessno za 11.000 dolarjev in do danes naletel z njo kakšnih 240 ur . .. u

Tu sam te čekao! Spo mala sva se pred desetimi minutami in

čez pet minut sva bila že dogovorjena: na vsak naČin' moram priti z ženo v soboto k njemu na weekend. Pozor, to bo - letalski weekend! Teden se je vlekel kot kurja čreva. Prebiral in poslušal sem vsa mogoča in nemogoča vre­menska poročila ter bil v petek že pravcati strokovnjak za meteorologijo ameriškega sred­njega vzhoda. Ufl

V soboto zjutraj sva z Branko v Harryjevem športnem fiatu odpotovala v Sandwich, kak­šnih 70 milj proti zahodu. Jim naju je čakal na zadnjem odcepu expresswaya, da ne bi zašla, saj je njegov kraj komaj malo večji, kot naš Sentjernej.

Na hitro nama je razkazal hišo, sobico, kjer bova spala, stružnico v svoji hobby delavnici v kleti, kjer dela miniaturne diesel motorčke in seveda svoj pilotski kabinet, v katerem ima čez celo steno nalepljeno karto ZDA. Za vsak pri· stanek na novo letaliŠČe prilepi na karto maj­hen barvast krogec. Več kot 60 jih je prilepil v enem letu!

Ponudil nama je velika kozarca ledenega ča' ja in že smo nestrpno drVeli na vaško letališče.

Lopa, v kateri živi in uraduje lastnik letali­Šča, delavnica za manjša popravila cessen in piperjev, hangar za tri do štiri letala - vse dru· go je na prostem: kakšnih trideset visoko in nizkokrilcev , last krajevnih pilotov, ter stara dakota. Delavnico ima v najemu mehanik Gene Littlefield, ki preživlja lO-letno hčerko in ženo s popravili letal, sam pa živi zaradi letenja. Nekje v Gvatemali je kupil starega stearmana, še dva podobna pa sta mu zaupala vvzdrževa· nje dva prijatelja. Hangar je torej za stearmane.

Stisk loke in že smo bili veliki prijatelji. Po· poldne borno leteli.

Jim seveda ni pozabil na moje luepenenje po kumulusih. Kakšnih osem največjih ljubite· Ijev ima spravljene svoje ptiče zadaj za koruzno njivo, kjer so postavili "hangar" brez sten. Ozka, dolga streha je postavljena tako, da vsak

lastnik lahko potegne svoje letalo na stezo, ne da bi mu bilo treba premikati druga. Jim ima na vratih svojega Skyhawka nalepko, ki odga­nja nepridiprave: .. PO zveznem zakonu je hudo kaznivo kakorkoli poškodovati to lastni­no ... " , kar je pravzaprav tudi edina za~čita pred tatCNi.

Ctiz slabih deset minut smo bili že v zraku. Napovedi, koridorjev, ~tartnega osebja in dru­gih kratko čas nih obveznosti tam ne poznajo. Branka je bila sicer malo bolj bleda kot po na­vadi, ker je prvič sedela v ~portnem letalu, Jim pa mi je že ponujal krmilo : .. Ker leti, bo~ videl, da je enostavneje kot tvoj fiat . . . " Leteli smo v 20 milj oddaljeni Hinckley, kjer imajo 6 jadralnih letal.

Sef v Hinckleyu je Bob Hupe, mednarodni diamant št. 442. Ljubki humi1isi iz Sandwicha so tukaj, v Hinckleyu, dobivali rahlo cirozo in prijazni Bob je rekel, naj pridemo raje po­poldne, ker zdaj tudi domačini vsi samo curijo. Jim se ~ spomnil, da pride njegova žena ob enih iz službe in sploh ne bi bilo vljudno, če se ne vidimo. Potem nas je v Sandwichu varno spravil na tla, kljub kak~nim 7 ali 8 metrom sunkovitega bočnega vetra.

Doma smo spet spili vsak svoj kozarec lede­nega čaja, ko nas je poklical Gene, da je stear­man že skoraj pripravljen. Kdo bi potem še mislil na hrano. Pohiteli smo nazaj na .. letali­~e". Dobrih 800 yardov steze v smeri vzhod­zahod je kar dovolj za vsa letala. Imajo tudi 500 yardov sever-jug, ki pa jo uporabljajo samo pri izredno močnem vetru, ker mora takrat nekdo stati na bližnji cest~ da ustavlja avto­mobile, ki bi se sicer lahko zaletavali v letala, kakšnih 30 metrov po odlepitvi .0 ..

Gene mi je posodil star pulover, na glavo pa mi je posadil usnjeno kapo z nekak~nimi slušal-

"LETALSKI ZAJTRK" pod ~o hangar;.. brez sten. od leve proti desni: Branka, Jim z ženo, Gene, Low·wing z ženo in Genova žena. Dober tek!

kami. Potem mi je razložil, da gre od njegovih ust do mojih slu~alk polivinilasta cev, od mene do njega prav tako, in da je to odličen sistem za sporazumevanje v zraku, ker je 450-konjski Prat & Whitney .. precej" glasen. Z levo roko, da moram narediti na govorilni cevi pred usti primeren lijak, ker se potem bolje smi .. .

Vsi tisti konji so naju dobesedno odtrgali od z~mlje .. Slow- roD" je zatulil Gene po cevi. Milina. .. Cuban-eight." Krasno. Obesil ga je na motor, ne vem kaj je hotel pokazat~ pa nama je nizka baza oblak>v preprečila nadaljnje vzpenjanje. ..4-point rol1." Fant ni od muh! Potem je prepustil krmilo meni.

Komaj sva dobro pristala, že nas je prevzel Jim. Ženske na zadnji sedež v cessno, pa smo jo spet mahnili v Hinckley. Vendar tudi zdaj ni bilo s termiko nič.

Vrnili smo se domov z obljubo, da bo jutri zanesljivo boljše. Pa tudi lačni smo že bili po vseh tistih kozarcih mrzlega čaja!

Jim je vrgel na rohilj v vrtu štiri dvo colske zrezke formata A4. Takih nisem videl ne preje ne pozneje, ne v Ameriki, ne kje drugje. Z vse­mi začimbaini, kuhano koruzo in srbsko solato vred ni nikomur niti mrvica ostala na krožniku!

Za klepet ni bilo preveč časa, ker je bilo treba skočiti po filme v sosednjo večjo Auroro. V Sand\\i chu so namreč že zaprli trgovine. Cudno, odpeljali smo se z avtom. Dogovorili smo se, da bi potem malo posede1i v kak~nem lokalu, sicer bosta ženski zasovražili letalstvo do smrti. Toda, ko smo se vračali v Sandwich, je Jim kar tako mimogrede vprašal, če bi naju zanimal nočni let. se vprah!

Na letališču ni bilo nikogar. Jim je na zu· nanji steni lastnikove lope obrnil stikalo in pri­žgal kakšnih 8 luči na stez~ izvlekli smo cessno in ' poleteli proti Chicagu, ki je bajno žarel na vzhodnem obzorju. Mimogrede smo še pristali na občinskem letali~u v Aurori, ki ima 2 asfaltni stezi, osvetljeni vso noč, čeprav po de­veti uri v stolpu ni bilo nikogar več. Utrujeni smo se vrnili okrog enajstih in na lokal nismo smeli več pomisliti, ker nas je v nedeljo čakal .. letalski zajtrk"!

Dobili smo se na letali~u : Jim z ženo, Gene s punčko in ženo, njun prijatelj .. Low- wing" s piperjem in ženo ter seveda midva z Br;mko. Visokokrili Jim in .. Low- wing" ne izgubita niti minute, da se ne bi prepričevala, katera letala so boljh: visokokrila ali nizko krila. O tem bi lahko napisal posebno reportažo.

Odleteli smo proti zahodU, kjer se je zbralo na malo večjem travniku v Grandpa'su več kot 50 letal najrazličnejšega izvora. Ljubiteljske redkosti, amaterski eksperimentalni čudeži in seveda vse običajne limuzine. Dolga vrsta ude­ležencev je potem čakala na .. zajtrk": debele palačinke, po1ite z javorovim sirup om, nekaj rezin pečene slanine in lonček kave.

Nagradili so najmlajšega udeleženca, najsta­rejšega, tistega, ki je priletel najdalj in podob· no. Mislil sem, da bom dobil nagrado za najbolj

Pri dveh milijonih pilotov v ZDA pravijo, da je okrog 1500 smrtnih žrtev na leto. To je manj kot desetinka odstotka. Zato si lahko priv~ijo podobna "eksperimentalna" tveganja, kot je .. BNUy" na neiem posnetku •••

N8I'MStO kontrolnik. en čevelj volnice, brzinomer v miljah, vili­nomer v faetih, variometer v knotih - to pa je tudi ves inštru­",-,t.-ij slavnega dvoseda 2-33A. Orientiral sem se po soncu in držal hitrost po horizontu .•.

oddaljenega jaz, saj sem priletel več kot 10.000 kilometrov daleč, pa so me pozabili, čeprav sem se pravilno vp~al v knjigo. Nagrade so do­bili tudi tekmovalci, ki so morali točno prista­ti, zadeti z višne 10 metrov z vrečko prahu v narisan krog in podobno. Zmagala je menda posadka ,,Breezy" z letalom, ki sta ga dva fanta ob popoldnevih sama zvarila doma na dvorišču. V Grandpa's sta priletela iz 30 milj oddaljenega domačega gnezda .•.

Vendar se je nam, pravzaprav meni, spet najbolj mudilo v Hinckley. Zajezdili smo krila­te konjičke in prej kot v pol ure že pristali med jadralei. Tu je bilo ta dan bolj Živahno. Vsa jadrala so bila v zraku med nagosto posejanimi oblačiti z bazami na 4.500 feetov. Dva beech­crafta sta metala športne padalce kot da sta znorela, vmes pa SO pristajali in poletali nedelj­ski motorni piloti, kot da je Hinckley edino letališče v vsej severni Ameriki. Bobova žena je hkrati kronometristka in prodajalka strokovne literature, značk in originalnih indijskih prsta­nov in obeskov. Na mizi ima tudi majčken transistorski sprejemnik, s katerim lahko poslu­ša letalske frakvence, če se ji posreči. Vlečejo s citabrio in piperjem.

Na žalost niso čakali samo mene. Iz denar­nih razlogov sem se odločil za dvo sedi Schweizerjev 2-33A, na enosed bi moral čakati do večera. Za družbo in razkazovanje okolice se mi je ponudil sam mojster Hupe. V izredno gosto posejanih vzgomikih sem kmalu navrtel do baze, višje kot vsi domačini. Kamorkoli je neslo oko - enako ugodno vreme. 100 kilo­metrov bi padlo kot za šalo, če ne bi na tleh čakala vrsta nestrpnih tovarišev. se tako sem prekoračil dogovorjeno uro ...

Z Jimom smo se vrnili v Sandwich, vzeli pt'tJjago in odleteli v Auroro , kjer sva pUstila najinega fiata. Razen spanja sva bila v teh 24 ural. z Branko več v zraku kot na tleh. Pravi letalski sendvič! se vedno je bila malo ble­da ...

S prijazno gostiteljico in Jimom smo si na hitro stisnili roke. Postali smo dobri prijatelji, pravzaprav smo to bili šc preden smo se spo­znali!

Letalstvo ne pozna meja. M. MOSKON

V Hinckleyu je nekaj povsem normalnega, če pristane na 200 X 50 yardih 5 ;.traJnih l..al skoraj hkrati (eno je le v finalu!). Zaradi ostrog na koncih kril zavirajo po tleh predvsem - s krili. Vlečejo ga točno od tam, kjer se je ustavil ....

K~'L425

XII. republiško prvenstvo motornih pilotov

Na novomeškem letališču v Prečni je bil 28. in 29. avgusta 12. republiški rally motornih pilotov. V dveh tekmovalnih dnevih se je I S pilotov iz vseh slovenskih aeroklubov borilo za pokal in naslov republiškega prvaka. Tekmovalci, ki so leteli z raznovrstnimi tipi letal, so se pomerili v časovni točnosti, točnosti

pristanka, opazovanju, skiciranju in mer· jenju.

Sodniška komisija je bila zelo dosled· na. Čeprav so bili njeni člani strogi, so se

radi tudi pošalili. Rok Golob, ki je bil tudi član sodniške komisije, se je rad pošalil na račun komisije in tudi na svoj račun. Večkrat je pozval "sodniška trupla" na svoja mesta, ko se je letalo bližalo na časovno točnost. Vsi po vrsti, med njimi Stane Bizilj, pa so bili ohoroženi s svojimi velikimi štoparicami, kot bi odhajali na "fronto". Vseeno so svoje delo odlično opravili.

Piloti so se zelo zavzeto borili za boljšo uvrstitev. Nekateri so imeli tudi pomo-

Danilo Hojnik v svojem AERU

Mariborski Robin je ~il ~a vse ""­zanimiV ~

Ekipa za oskrbova­nje letal, pod vod­stvom Danila Gut­mana je bila zelo delavna

Slavko Kos in nje­gov pomočnik Iz­tok Pekolj med po­menkom.

Zanimiv pogled na Citabrio

čnike , ki so se zagrizli v dane naloge in s tem pomagali svojim pilotom. V zelo močni konkurenci, saj so tekmovali tudi piloti z daljšim tekmovalnim stažem, si je Slavko Kos priboril naslov republiškega prvaka in pokal 10 ZLOS. Slavko Kos je prvi med novomeškimi letalci, ki mu je uspelo postati republiški prvak. Ne smemo pa zanemariti tudi ostalih pilotov, kot so Verbančič, Otoničar, Šmid, Kralj, Hojnik in drugi. Seveda je bilo to tekmovanje, in kot na vsakem tekmo­vanju, se je tudi na tem nekaterih držala smola.

Organizatorji prvenstva so bili novo­meški letalci. Organizacija je bila na visoki ravni saj so jo pohvalili tako tekmovalci kot tudi drugi udeleženci tekmovanja_ Ne smemo pozabiti nekate­rih požrtvovalnih posameznikov, kot so Jože Golob , Franc Klemenčič in ostali letalci in člani aerokluba Novo mesto, ki so vložili veliko truda v delo pri organizaciji prvenstva_

Prav tako je svoje delo zelo dobro opravila tudi tekmovalna komisija. Po­krovitelja 12. republiškega prvenstva motornih pilotov sta bila tovarna zdravil Krka iz Novega mesta in zavarovalnica Sava iz LjUbljane. S. PETRle

Tudi za cigareto mora biti čas

Na sprejemu v Dolenjskih Toplicah

re'L427

Letos, 10. avgusta, je minilo 70 let od smrti nemškega inženirja Ota Liljentala. Bil je pionir med pionirji letalstva. V letih 1870 - 1896 so se mu posrečili prvi drsni poleti. Proučeval je ptice in njihovo letenje, zato so tudi njegova krila imela v večini obliko ptičjih kril, idelanih iz lahkega vrbovega lesa in prevlečena s platnom. Letala so bila brez krmilnih naprav, zato je ravnotežje lovil s premika· njem svojega telesa. Večkrat se je, zahvaljujoč vetru, zadržal v zraku, ne da bi pri tem izgubil na višini. Uspel je preleteti tudi do 250 m daleč.

Posebno znamenit je Oto Liljental po svojih znanstvenih raziskavah stabilnosti in ravnotežja. Vsa svoja opažanja je skrbno beležil in odkril silo vzgona. Prvi na svetu je prikazal karakteristike kril v polarnem diagramu, ki ga poznamo kot "polaro Liljental" .

Nemeraval je iti še dalie in leteti z napravo, težjo od zraka. Ze je naročil bencinski motor, da bi ga vgradil v svoje letalo. Ni pa mu bilo usojeno tako tudi poleteti. Pred načrtovanim pionirskim letom z motornim letalom je še enkrat preskusil delovanje krmilnih komand na svojem jadralnem letalu. Močan udarec vetra mu je jadralno letalo obrnil in ga neusmiljeno vrgel z višine 15 m na tla. Oto Liljental je 2 dni zatem v bolnišnici v Berlinu umrl. Odkritja slavnega letalca, upravičeno imenovanega očeta jadralstva, so koristila njegovim posnemovalcem v Franciji, Angliji, Rusiji in ZDA vse do 17. decembra 1903, rojstnega dne letalstva v svetu.

Pred 70 leti beleži zgodovina letalstva prvi let aviona v Evropi. Uresničil ga je 13. septembra 1906 Santos Dimon pri Parizu. Uspešno je preletel le majhno razdaljo in na mali višini, vendar je s tem letom najavil pohod Evrope v zračne višine. Letel je z letalom "XIV Bis" in postavil prvi uradno priznani svetovni rekord hitrosti, 42,29 km/h. Santos Dimon je že 5 let pred tem, l. 1901, z balonom prvi obletel Eifflov stolp v Parizu.

Pred 55 leti, natančno 22. oktobra 1921, je bil v Beogradu s strani veteranov

in rezervnih oficirjev formiran srbski Aeroklub, ki je bil že 14. maja 1922 preimenovan v Aeroklub kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zaključki prve redne skupščine so bili posvečeni razvoju letalskega prometa, postavitvi jugoslovanske letalske industrije in propa· gandnim akcijam za napredek jugoslovan· skega letalstva.

Fenomenalni rezultat v trajanju leta je pred 40 leti, 30. 7. 1936, v jadralni šoli Bloke na Notranjskem dosegel Stanko Raznožnik iz Ljubljane. Z jadralnim letalom YU-Pionir je letel nad pobočjem neprekinjeno l O ur 47 min. in s tem postavil nov državni rekord. Prejšnji je znašal l uro 2 minuti, in je bil dosežen l. 1934.

Stanko Raznožnik je bil učitelj letenja, odličen poznavalec teorije letenja in za jugoslovansko jadralstvo zelo zaslužen pedagog.

V dokumentaciji mestnega arhiva Zagreb iz orumenelih papirjev spozna· vamo, da so naši ljudje aktivno sledil razvoju letalstva od prvih dni dalje. Niso ga samo pasivno spremljali, temveč so se aktivno vključevali v razvoj z lastnimi preizkusi, kar je za tedanji čas bila svojevrstna atrakcija. Tako je Karlo Mazovič iz Boke Kotorske, spodbujen z letenjem prvih ljudi v Evropi, le 6 let kasneje kot sta brata MontgQlfier prvikrat poletela v zrak z balonom, tudi sam letel z balonom, polnjenim s toplim zrakom.

V decembru 1789. leta je prišel Karlo Mazovič v Zagreb s prošnjo, naj mu mestni magistrat dovoli prikazati letenje pred občinstvom. Dobil je zaželeno dovoljenje, vendar pod pogojem, da četrtino dohodka pokloni gledališki sku· pini, gostujoči v Zagrebu, ki je poslovala s fmančno izgubo.

Tako so imeli Zagrebčani priložnost videti letečega človeka, ki je pred tem uspešno letel z balonom že v Čehoslo­vaški, Bavarski, Avstriji in na Štajerskem. Več o podvigih našega hrabrega Karla Mozoroviča ni znanega. To je tajnost starih papirjev v arhivih.

ZDENKO JUREŠA

TRENER Na osnovi razpisa Letalske zveze

Jugoslavije leta 1960 sta ing. Mladen Berkovič in ing. Valter Kučera s sodelavci skonstruirala jadralno letalo, katerega prototip je imel oznako Libis 18. Prototip je poletel oktobra 1964 v lJubljani, ker ga je izdelala tovarna Libis. Prototip je uspel in leta 1965 je ptujski jadralec Karel Korpar z njim tekmoval na svetovnem prvenstvu v Angliji. Krilo prototipa je imelo profil NACA 63. serije in je imelo zelo dobre lastnosti pri majhnih hitrostih. Letalo je bilo kot nalašč za klubske potrebe.

Za serijsko gradnjo letala so naredili celo vrsto modifikacij, ki naj bi gradnjo

Slovenskim letalcem je jadralno letalo TRENER zelo znano

poce.nile, obenem pa še zboljšale sposob· nostI. :ro pa se na žalost ni zgodilo. Drugi prototip z oznako Trener je avgusta 1969 poletel v Vršcu . Letalo je bilo grajeno v večji seriji v VTC Vršac . Njegove sposobnosti so precej slabše kot pri prototipu. čeprav ima krilo modernejši Wor~man~ov profiL Temu največ botruje kvaliteta izdelave letala, ki smo jo zadnje čase navajeni pri tem proizvajalcu.

Celo letalo je klasične lesene gradnje, razen torzijskega nosu na krilu , kjer je vezan les opla te podprt 1. narebrenim lipovim lesom.

Glavni tehniški podatki: Razpetina krila Dolžina letala Višina letala Površina krila Vitkost krila Profil krila Teža praznega letala Najboljše drsno razmerje Najmanjša hitrost

15 m 6,69 m 1,72 m

12,97 m2

17,35 Wortmann 18 %

225 kp

26,8: 1 pri 83 km/h

propadanja 0,72 mis pri 78 km/h Največja dovoljena hitrost Minimalna hitrost

220 km/h 65 km/h

D. GREGL

Konstruktorja iog. Berkovič in ing. Kuče· ra ter preizkusni pilot Bizjan

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV AK LJUBLJANA

Ne bi mogli reči, da se dejavnost v klubu pozimi prekine. Tudi zadnjo zimo smo organizirali predavanja tako za začetnike, kot tudi za starejše pilote.

Za pričetek letenja v letošnji sezoni pa bi le lahko šteli dan 4. 4. 76, ko je večina najbolj zagnanih pilotov dobila "prove­re" , oziroma "žegen" svojih učiteljev po zimskem premoru. Potem pa letenje okoli domačega letališča, ule tavanje in že tudi želja po preletih in uresničevanju tistega, kar je zraslo v mislih med dolgimi zimskimi večeri .

Letcšnje leto lahko štejemo Ljubljan­čani kar za uspešno in ker se uspešnost meri po kilometrih, urah, opravljenih pogojih za "C" - je in doseženih rezultatih na tekmovanjih, bom podal pregled le teh.

Jadralno letenje: Do sedaj smo naleteli približno 1600 ur s skupno 17.500 km. S preletom 300 km so bile kompletirane 3 zlate " C" značke, z višino 3000 m pa še ena. Poleg tega so bili izpolnjeni še štirje pogoji za diamantni "C" s preletom v trikotniku 300 km, ali ciljem - povrat­kom 300 km. Za srebrni "C" pa je pet pilotov naredilo trajanje, pet višino, trije pa so preleteli tudi SO km.

Ljubljančani smo bili prisotni tudi na prvenstvih in akcijah na državni in republiški ravni. Tu moramo poleg drugih omeniti tudi akcijo v Subotici, kjer smo sodelovali s skupaj 13 piloti, ki so v dveh skupinah naleteli 5.600 km in dosegli lepe uspehe. Na republiški akciji v Slovenj Gradcu je bilo 6 pilotov, na republiškem jadralnem prvenstvu pa smo sodelovali s štirimi ekipami in zasedli 7., 9. , 10. in 16. mesto. Na državnem prvenstvu smo imeli dve ekipi in zasedli 4. in Il. mesto.

Na klubskem tekmovanju , ki ga organiziramo v samem klubu, je sodelo­valo 20 pilotov. Namen tega tekmovanja je izboljšati kvaliteto letenja in pripraviti mlajše pilote na kasnejša prava tekmo­vanja.

Tudi letos smo izšolali 9 začetnikov, kljub težavam, ki jih imamo, ker je na domačem letališču šolanje prepovedano. Seveda se moramo za to zahvaliti Slovenjgrajčanom , ki so nas letos že drugič sprejeli v goste pod svojo streho.

Motorno letenje: Seveda pri nas tudi motoma aviacija ne miruje. To leto so štirje piloti dobili profeSionalna dovolje­nja, dva pilota pa sta dobila specialna pooblastila za akrobacije.

Udeležili smo se s štirimi tekmovalci tudi republiškega prvenstva motornih pilotov in zasedli 3., 7., 8. in Il. mesto. Na državnem prvenstvu v akrobacijah pa smo zasedli 2., 4. in 5 . mesto.

To bi bil v grobem pregled letošnje dejavnosti v klubu. Suhoparne številke, ki pa pomenijo tiste lepe poletne dni, ki smo jih skupaj preživeli na letališču .

BOJAN EINHAUER A.K. Ljubljana

, CELJE

V letošnji letalski sezoni so bili v AK Celje zopet najbolj aktivni jadralni letalci. Zgodaj spomladi so pripravili teoretični tečaj za začetnike, v katerega se je vpisalo 30 kandidatov za začetnike za jadralne letalce. Petnajst jih je uspešno opravilo izpit iz teorije. Dvanajst jih je potem začelo s praktičnim delom tečaja, ki smo ga izvedli v mesecih juliju in avgustu. Solanje v dveh skupinah, ker se je Celjanom pridružilo še šest tečajnikov iz AK Velenje, sta vodila učitelja Peter Karner in Maks Arbajter. V pomoč sta jima bila še kandidata za učitelje jadralnega letenja Janez Poglajen in Vilko Kotnik. Vsi tečajniki, med njimi tudi tri dekleta, so uspešno zaključili šolanje in imajo za seboj že prve samostojne polete.

V septembru smo pripravili izpite za pilote jadralnih letal iz vseh slovenskih aeroklubov. Od Celjanov so izpit opravili Jani Holobar, Drago Kodrnja, Zan Pižorn in Milan Rožič . . Kandidati za učitelje jadralnega letenja Lilija , Poglaen, Kot­nik, Kovačič in Ocepek iz AK Celje in Velenje so na letalu Blanik končli tečaj osnovnih akrobacij .

Kljub pomanjkanju jadralnih letal so bili tudi uspehi na športnem področju odlični. Republiškega prvenstva v Slovenj Gradcu so se udeležile 3 ekipe in zasedle l ., 2. in 8. mesto. Na državnem prvenstvu v Novem Sadu smo sodelovali s štirimi ekipami, ki so zasedle 2. , S., 6 . in 10. mesto . Če bi imeli na voljo več

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

13f:11tJCIIJ

visokosposobnih jadralnih letal bi se obeh prvenstev udeležilo še nekaj ekip in uspeh bi bil nedvomno še večji. Na akciji preletov v Subotici so člani našega kluba prevzeli vodstvo in najbolj aktivno sodelovali v preletih. Na treh letalih se je zvrstilo enajst pilotov, ki so preleteli preko 4000 km. Andrej Florjanc je dosegel svoj prvi pogoj za diamantni C, P. Klinar, Pešec in Starovič pa so ga ponovili.

Za motorno letenje imamo v AK Celje sedaj kar pet letal. Na jesenski izpitni rok za športne pilote se pripravljajo štirje kandidati iz našega kluba in dva iz AK Velenje. Vsi so imeli izpolnjene pogoje že spomladi, a je bil izpitni rok odpovedan. Po nekajletnem premoru se je republiške­ga rallyja motornih pilotov z letalom Aero-3 letos zopet udeležila ekipa iz našega kluba v postavi Kosaber-Rihter in se uvrstila na 15. mesto.

Od 4. 8. do 15. 8. smo izvedli tečaj višjih akrobacij na dveh letalih ZLIN 526-F. Obe je KRV dala v uporabo Zvezi letalskih organizacij Slovenije. Tečaj je vodil Maks Arbajter ob pomoči Matica Škrleca, Maksa Muleja in Sreča Pukla. Začetne organizacijske težave so bile ob prizadevnosti učiteljev in mehanikov kmalu prebrodene. Kljub slabemu vreme­nu je devet udeležencev tečaja izpolnilo pogoje za udeležbo na izpitu. Pri tem velja posebno omeniti prizadevnost in vztrajnost najstarejšega udeleženca Fran­ca Kuhelnika, ki se je enakovredno kosal z mlajšimi akrobati. Izpit so uspešno opravili: Vladimir Otoničar in Jože Slana (Ljubljana), Marko Zavrl (Novo mesto), Drago Krepfl (Ptuj), Franc Kuhelnik (Slovenj Gradec), Peter Karner, Marko Klinar in Franc Peperko (Celje).

. Padalska sekcija je v celoti izpolnila naloge, ki si jih je zadala za letošnjo sezono. Pod vodstvom Borisa Blažiča so izvedli začetniški tečaj. Sedem kandida­tov je opravilo preko 70 skokov. od teh sedmih tečajnikov jih je šest že odpiralo na prosto in s tem prvič občutilo prave lepote padalskega športa. Tudi vsi kandi­dati za polaganje izpita za dovoljenje padalca so izpolnili pogoje in bodo letos opravili izpit.

Boris Blažič se je udeležil republiškega padalskega prvenstva, tekmovanja za pokal PODLEHNIK in mednarodnega tekmovanja v Benetkah. •

Prvič po 18 letih je bilo v Celju tudi republiško padalsko prvenstvo. Pomemb­na pridobitev je padalski krog, saj je bila s tem omogočena registracija padalske dejavnosti v Celju. Nabavili smo pet novih športnih padal, za katera so prispevala sredstva podjetja: Aero Celje, Unior-Extra, Zreče , Comet Zreče , Konus Slov. Konjice in tovarna nogavic Polzela. S tem so ta podjetja veliko pripomogla k nadaljnjemu razvoju padalske dejavnosti, zato smo z njimi sklenili dolgoročno pogodbo o sodelovanju na področju ekonomske propagande.

Modelarji so organizirali tečaj za naraščajnike. Tečaj jih je obiskovalo deset. Vsi so se udeležili pionirskega repUbliškega prvenstva letečih jadra1nih modelov v Celju. Na državnem prvenstvu v katgoriji A-1 pa je Branko Lesjak zasedet 3. mesto.

MILOŠ PEŠEC

MURSKA SOBOTA

Pred nedavnim je bila 3. seja novoiz­voljenega upravnega odbora aerokluba Murska Sobota_ Izvolili so novo vodstvo. za predsednika so soglasno izvolili dolgoletnega člana tovariša Ernesta Nova­ka, za podpredsednika tovariša Jožeta Praprotnika in Jožeta Časarja , za sekre­tarja pa Janeza Mataja. Kot smo re omenili, je bila to že tretja seja upravnega odbora, na kateri so po dolgih razpravah lahko izvolili vodstvo aerokluba. V klubu je precej nerešenih problemov, zato so se dela otepali ljudje, ki bi bili bolj poklicani, da se zavzamejo za bodoče poslovanje oziroma za razvoj letalstva v tem koščku naše domovine. Da bi bila dejavnost aerokluba na primerni ravni in dobro organizirana, so izvolili komisije , ki naj bi skrbele, da bo dejavnost aerokluba nemoteno potekala in se razvijala v začrtani smeri. Še pred nedavnim je bil aeroklub v težki situaciji, ki je že skoraj predstavljala problem: ali je aeroklub v Murski Soboti potreben ali ne. Toda za to poklicani so prisluhnili željam in obveznostim do aerokluba ter so s finančnimi zagotovili podprli njego­vo dejavnost. Čeprav ima naše Pomurje malo industrije ali druge donosne dejav­nosti, so vsoboškem aeroklubu optimisti, in ·upajo, da bodo v doglednem času s pomočjo družbe, predvsem pa z lastnimi

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

13i41~lCil

silami, dosegli uspehe kakor v prejšnjih letih. Mnenja so, da je potrebna koordi· nacija med aeroklubom in občinskimi forumi. Potrebno je uskladiti želje in potrebe ter skupno reševati probleme. Potrebno bo izdela,ti pravilnik aerokluba, saj brez tega nii imogoče, da bi lahko delovalo društvo, t<i razpolaga z družbeni­mi sredstvi. Sobočani so se zagrizli v delo in upajo, da bodo v prihodnje rezultati njihovega dela vidni in spodbudni za vse tiste, ki dvomijo v koristnost aerokluba. Navsezadnje pa tudi doseženi športni rezultati kažejo na določene uspehe. Ker so bili do nedavnega brez upravnika letališča, so določili novega upravnika aerokluba oziroma učitelja letenja tovari­ša Silva Vidoviča ki. so mu financirali šolanje.

Letošnje leto je bilo delo za aktivne letalce in padalce aerokluba na športnem področju zelo okrnjeno. Zaradi finančnih težav' niso mogli sodelovati na vseh tekmovanjih. Izvzamemo lahko padalca Šafariča, ki je v državni padalski reprezentanci. Vsi ostali, predvsem padal­ci, so se udeležili tekmovanj na lastne stroške. Njihovi uspehi so na zavidljivi višini in dosegli so jih res zasluženo, saj niso imeli dovolj treningov, bili so nepripravljeni, brez zadostnih finančnih sredstev in navsezadnje tudi brez inštruk·

. torja, ki bi bil lahko pripravljal tekmoval­ec. Bili so prepuščeni samim sebi in svoji iznajdljivosti. Toda rezultati so kljub temu vidni : padalec Jakob Vidovič je dosegel 1. mcsto v skokih na vodo na jezero v Podlehniku, na tekmovanju , ki ga je organiziral. ptujski aeroklub. Za pokal mesta Split : je Rengeo dosegel drugo mesto. jadralni piloti se niso udeležili nobenega tekmovanja. Sicer pa je do nedavnega ta sekcija le životarila, saj ni bilo pilotov, ki bi se lahko udeleževali tekmovanj. Res je nespre­jemljivo, da po toliko letih, odkar obstaja aeroklub , ni moč najti pilota, ki bi se lahko udeležil tekmovanja. Motorni piloti so bili zelo aktivni in to predvsem v letenju na letališču , kar pa ni zadostova­lo, da bi se lahko udeleževali tekmovanj. Vseeno je poskušal tekmovati član aerokluba Silvo Vidovič in je dosegel na tekmovanju motornih pilotov Slovenije 13. mesto. V bodoče bo potrebno, da se tekmovanju na vseh področjih posveti več pozomosti. Rezultati. ki jih dosegajo

letalci v razmerah, ki so vse prej kot ugodne, zaslužijo v aeroklubu večje razumevanje. In prav rezultati tekmoval­cev so lahko odraz zdravega in organizira­nega letalskega društva.

Od 10. julija do 20. avgusta je bilo na soboškem letališču zelo živahno: za potrebe KRV so se šolali mladi motorni piloti, ki bodo svoj kadrovski rok služili v šoli rezervnih oficirjev. Šolanja so se udeležili perspektivni mladi letalci iz štirih slovenskih aeroklubov: iz Ptuja, Maribora, Ajdovščine in Murske Sobote. V času internata so naleteli 280 ur, za kar je bilo res potrebno dosti trdega dela. Njihov delavnik se je začel zelo zgodaj. Vreme jim je bilo naklonjeno. Mogoče so bile uslišane Tonetove prošnje, ki se je vsako ju tro milostno oziral v nebo in prosil lepega vremena ~a svoje učence. Ne vemo koga je prosil: all vsemogočnega ali one na hidrometeorološkem . . .

Šolanje pilotov je bilo res na strokovni višini, in pohvala s strani predstavnika KRV je poplačala ves trud učiteljev letenja, ki so se trudili, da so svoje učence dodobra seznanili z osnovami letenja in jih usposobili za samostojno letenje. Vodja letenja je bil neumarni tovariš Gašper, kateremu gre vsa zahvala in priznanje, da je internat uspel brez kakršnihkoli nevšečnosti. Priznanje tudi tovarišema Lampretu in Vidoviču, ki sta se trudila in posredovala letalske izkušnje svojim varovancem. Letala Aero-3 so zopet dokazala svojo vrednost. Res je škoda, da počasi odhajajo v zaslu ženi pokoj. Pohvaliti je treba tudi mehanika Lačija in Stanka, ki sta letala negovala in pripravljala za vsakodnevne polete. Lajči bi ne bil Lajči, če ne bi za zaključek pripravil , m to osebno, prekmursko pojedino: bograč. Da mu je to uspelo, so kazali rdeči obrazi, pihanje , znojenje, stiskanje v trebuhu kot pred laširanjem. Toda vseeno so zdržali; mogoče je pomagala emina, ki je potrebna pri jedi prekmurskega bograča. Internat je uspel, in za to gre vsekakor pohvala vsem, in prav tako aeroklubu Murska Sobota za dobro organizacijo.

JANEZ MATAJ

PTUJ

V okviru prireditev v počastitev praznika Ptujske občine je bilo v nedeljo,

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

Udeleženci pohoda na Beljičico

8. avgusta, že III. tradicionalno tekmova­nje v padalskih skokih v vodo v jezero v Podlehniku. Tekmovanja se je udeležilo 18 padalcev iz raznih klubov Slovenije in sosednje Hrvatske.

Razen skokov v vodo so si prisotni lahko ogledali še razne veščine, ki se lahko izvedejo le v zraku. Tako je Srečko Pukl iz AK Celje izvedel razne akrobacije z letalom "ZLIN", Milan Trop in Slavko Petrovič, oba iz AK Ptuj, pa akrobacije z jadralnimi letali. Prav tako smo videli skupino AERO 3, ki so jo so sestavljali Ivan Čuček, Danilo Hojnik , Milan Kralj in Jože Botolin. Nastopali so tudi modelarji iz AK Ptuj , ki so poskrbeli, da med čakanjem na naslednjega tekmoval­ca-padalca ni bilo praznine.

Ob jezeru v Podlehniku je bilo mogoče videti aktivno delo vseh štirih sekcij in vsaka je bila s svojim programom zanimiva.

In še rezultati tekmovanja: Posamez­no:

l. mesto Jakob Vidovič iz AK Murska Sobota,

2. mesto Iztok Vodošek iz AK Maribor,

3. mesto Hinko Vidmar iz AK Maribor.

Vsi trije so prejeli pokale , za katere je poskrbela občinska skupščina Ptuj, izro-

čil pa jih je tov . Branko Gorjup, pred­sednik SO Ptuj in član UO AK Ptuj .

K tekmovanju so bile prijavljene tudi tri ekipe, ki so se uvrstile takole:

l. mesto AK Maribor, 2. mesto AK Ptuj, 3. mesto LC Lesce. Tudi ti tekmovalci so prejeli pokale od

SO Ptuj, katere jim je izročil Branko Gorjup.

Aeroklub Ptuj so zastopali trije tekmo­valci in sicer: Janez Petrovič , ki je osvojil 8. mesto. Janez Vidovič , ki je osvojil 7. mesto in Miro Vindiš , ki pa je bil diskvalificiran.

Vsi tekmovalci so prejeli v spomin na tekmovanje monografijo mesta Ptuja, prav tako darilo občinske skupščine Ptuj. Vsem tekmovalcem sta čestitala in se za udeležbo zahvalila tov. Branko Gorjup in t0V. Alojz Gojčič, predsednik AK Ptuj.

Seveda pa ne smemo pozabiti na naša govornika, ki sta vsem prisotnim razlaga· la, kaj se v zraku dogaja in kdo je naslednji tekmovalec . To sta bila Matevž Cestnik in Kost ja Jankovič .

Vsi člani AK Ptuj so se ob tej priložnosti dobro izkazali in vsak. je po svojih močeh prispeval in pomaga! pri delu in organizaciji prireditve " POD· LEHNIK 76".

MARJANA KREPFL

alpski letalski center lesce-bled

Sezona jadranja je praktično pri kraju, zato lahko že pred uradnim zaključkom sezone rečemo, da so jadralni piloti ALC v Lescah v letošnjem letu leteli kvalitet­neje kot v preteklem. Ob prib!. 1400 poletih jadralnih letal (t.j. 1200 manj kot

v letu 1975) so preleteli 15.200 km. Žal pa ni. bila kompletirana nobena nova zlata "C" značka, kljub trem novim 300 km preletom. V Lescah vreme že drugo leto 'zapored ni bilo najbolj primerno za doseganje zlatih in diamantnih višin ,. dve ali tri možnosti pa so bile slabo izkoriščene iz varnl1stnih razlogov. Valov­no jadranje je .boo možno samo pri severnem vetru z izredno težkimi in nevarnimi priklj'Učki, ki jih iz povsem opravičljivih razlogov nismo poskušali izkoristit i.

Spominskega pohoda na Bcljščico (2100 m) na me~to ponesrečene jadralne pilotke Vesne Znidaršič se je v juniju udeležilo 27 članov ALC in svojcev.

V preteklih treh letih (1973 - 1975) so jadralni piloti in padalci LAC osvojili

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV veliko število športnih " C" značk. Žal VSJ v nekaj letih ni bil sposoben nabaviti in podeliti značk, ki so si jih piloti in padalci zaslužili. Urejanje in verificiranje doseženih pogojev v Beogradu ne gre nikomur izpod rok. Kljub mnogim urgencm že nekaj lct nazaj ni bilo možno dobiti osvojenih značk. Sele pred kon­cem lanskega leta smo prejeli zlate značke , ki jih je na lastno iniciativo uspel dvigniti na VS] eden od pilotov, ki je tudi osvojil zlato "C" značko . To pa je bilo tudi vse. 13. srebrnih značk za jadralne pilote še do danes nismo prejeli, razen praznih diplom, samo s podpisom.

Še bolj nerazumljivo pa je , da za najvišje dosežke v jadralnem letenju in padalstvu ni možno dibiti na VS] osvojenih diamantov. Trije padalci ALC so prejeli za osvojeno " C" značko s tremi diamanti v lanskem letu samo diplome. Padalec Štefan Pesjak pa je bil prvi

padalec v Jugoslaviji z osvojeno diamant­no značko , a diamantov še do danes ni prejeL Tudi piloti, ki so že pred tremi leti osvojili znak s tremi diamanti, le· teh še do danes niso prejeli. Prav gotovo je enaka situacija tudi v drugih slovenskih AK - diplome brez značk in diamantov.

Osvajanje značk je v letalskih športih ena od močnih stimulacij za napredek tega športa v celoti, kot za vsakega posameznika. Zato je nerazumljivo, da smo pred deset in več leti znali to spoštovati in propagirati, v zadnjih letih pa ni nikogar, ki bi to področje negoval in ga uradno vodil. Znano je namreč , da je tudi redna evidenca o osvajanju značk skorajda povsem opuščena, kar zasluži vso grajo vsega članstva naše letalske organizacije.

Vse to pa ni preprečilo , da ne bi v ALC vsaj to , kar smo prejeli, razdelili ob prijetnem razpoloženju. V soboto, 28. avgusta, smo v pravem letalskem ambi­entu v dolini Draga pripravili prijetno srečanje članstva in gostov: komandanta rezervne eskadrile podpolkovnika Peta­verja, zastopnikov meteorološke službe in kontrole letenja letališča Brnik in drugih, ter razdelili jadralnim pilotom:

13 diplom za srebrno "C" značko (brez značk) ,

7 zlatih "C" značk in diplom; padalcem pa: 8 srebrnih "C" značk in diplom, 7 zlatih " C" značk in tri diplome, 3 diplome za diamantne "C" značke

(brez diamantov). Prijetna družabnosti je trajala vso noč

do ranih jutranjih ur.

Zelo kočljivo stanje , ko je ALC nenadoma zapustil dolgoletni aviomeha­nik Alojz Možina in presedlal k ljubljan­ske'mu AK zaradi boljših pogojev dela, smo po daljšem času zelo zadovoljivo rešili. Za aviomehanika se je pričel specializirati jadralni pilot ALC Vojko Hladnik, odličen avtomehanik, skrb nad njegovim učenjem in za vso letalsko tehniko pa je prevzel tov. Radojca Lazarevič , visokokvalificiran aviomeha­nik, ki je nad 30 let pregledoval drobovje letalskih motOIjev mnogih vojaških, pot­niških in športnih letal.

Po razdelitvi diplom in značk so člani ALe priredili tudi piknik. LEON MESARIČ

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

"~'L434

rit NOVO MESTO

OB KONCU LETALSKE SEZONE V NOVEM MESTU

31. 10. 1976 smo uradno zaključili le­talsko sezono. Pričela pa se je že nova 1977. Vse pogostejša praksa je, da se lete­nje praktično ne prekinja, kar je seveda zelo pozitivno.

Praktično pa je v Novem mestu letos izgledalo nekoliko drugače . ladralci so prenehali z letenjem že konec junija. Izje­ma so bili tekmovalci na državnem prven­stvu in udeleženci akcije v Subotici. Te­mu je bila vzrok izredno kritična fman­čna situacija v OLe v letošnjem letu. Prav zaradi tega je bilo omejeno vsako letenje za doseganje športnih rezultatov, preleti so bili redkost, pristankov izven letališč sploh ni bilo. Kljub temu pa so vsi piloti v izjemno kratkem času naleteli dovolj za podaljšanje dovoljenj, učenci dopolnili število ur za opravljanje izpitov in tekmo­valci zasedli na republiškem in državnem prvenstvu solidna mesta. V juliju je bil kot običajno internat začetniškega lete­nja jadralnih pilotov. Uspešno je končalo tečaj osem učencev.

Ves ta čas so bili motorni piloti "v službi" izključno pri jadralcih. Na začet­ku spomladanskega dela sezone smo iz­vedli samo potrebne preizkuse, za trena­žo ni bilo možnosti. Seveda je letos od­padlo tudi vsako nabiranje ur na motor­nih letalih in komaj smo uspeli pripraviti pilote za vsaj varno letenje. Kljub temu športni uspeh v motornem letenju letos ni popolnoma izostal. Prvič smo sodelo- . vali na Jugoslovanskem aerorallyju. To pa je za tako "amatersko" gojenje motorne­ga športa, kot je bilo ves čas v Novem mestu, dovolj. Potrebno število ur za po­daljšanje dovoljenj so naleteli vsi piloti, dva učenca pa sta končala prvi del šola­nja. Zastavljenega programa za leto 1976 pa s tem še zdaleč nismo dosegli.

Dejavnost v taki meri je za dolenjsko območje občutno premajhna. Število pi­lotov je preraslo naše možnosti v smislu kritja stroškov. Organizacijska oblika cen-

tra je ostala samo na papirju . Stroške de­javnosti pa krije le občina Novo mesto. Od vseh ostalih občinskih skupščin , iz katerih piloti letijO v Novem mestu, je nekaj pripravljenosti za skupno financi­ranje pokazala le občina Trebnje. Vse ostale občine pa "nimajo" te dejavnosti. Tako stanje je za širšo razpravo.

Razprava se je že začela ; najprej 2 . no­vembra na aktivu ZK pri letalskem centru in nadaljevala 3. novembra na seji uprav­nega odbora OLe. To pa je šele začetek, kajti vsem je jasno, da je treba zagotoviti letalcem na Dolenjskem ne samo skrom­no dejavnost, pač pa tudi nemoten razvoj v okviru celotne družbene dejavnosti na tem območju in v skladu s srednjeročnim načrtom ZLOS.

Kritično je bilo ocenjeno delo UO OLe. Ni mogoče trditi, da UO ni napravil veliko. Res pa je , da v zadnjem mandatu ni bilo Sistemskega reševanja vprašanja fi­nanc, kar je sicer že zelo star problem , vsaj v taki meri ne, da bi bilo čutiti posle­dice. V tem času pa je bil narejen znaten korak naprej v reševanju tega vprašanja z pridobitveno dejavnostjo v OLe. Ta obli­ka sanacije pa je še prešibka, saj prebole­va začetne težave, kakršne je občutil go­tovo tudi vsak drug center v Sloveniji , ki je krenil po taki poti.

Mandat sedanjemu upravnemu odboru Dolenjskega letalskega centra je potekel. 19. novembra 1976 se bodo delegati do­lenjskih aeroklubov sestali na redni kon­ferenci in izvolili novo vodstvo centra. Z rahlo zamudo prehajamo na delegatski si­stem upravljanja . Koncept dela verjetno bistveno ne bo spremenjen. Prepričani pa smo, da bo z ustrezno politično podporo letalska dejavnost na našem območju do­bila nove moči. Naloge, ki čakajo novo vodstvo, niso majhne . Pred nami je ures­ničevanje srednjeročnega programa. Po njem naj bi letalski center dobil novo po­dobo, tako, kakršno glede na svojo vlogo v družbi zasluži. Veliko od tega bomo na­pravil! letalci sami. Najbrž več kot zmore­mo. Zelimo samo, da naš trud ne bi bil zaman.

Konferenca Dolenjskega letalskega centra Novo mesto, ki bo 19. Il. 76,je odprta. Prav bi bilo, da bi se je udeležilo, poleg delegatov, tudi čim več članov vseh aeroklubov. Napravimo si dober "naviga­cijski načrt".

JOŽE GOLOB

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

Slavnostni govornik na tej slavnosti je bil predsednik iz­vršnega sveta Skup­ščine občine Novo mesto tov_ Avgust Avbar

Na letališču v Prečni je bilo 4 . in 5. septembra modelarsko tekmovanje za "Dolenjski pokal" . V vseh kategorijah je nastopilo veliko tekmovalcev, ki so se bo­rili za boljšo uvrstitev.

Za tekmovanje za " Dolenjski pokal" je značilna številna udeležba. Tudi tokrat je bilo mnogo tekmovalcev, saj je v katego­riji A- I pionirji nastopilo 23 tekmoval­cev iz 5 klubov, v kategoriji F- I - A 37 tekmovalcev iz 9 klubov, v F-2-A 13

tekmovalcev iz 4 klubov, v F- I - C pa 6 tekmovalcev iz 3 klubov. Rezultati za vse tekmovalce so objavljeni na športni stra­ni.

Vremenske razmere med tekmovanjem so bile zelo različne, saj se je močan veter najprej sprevrgel v dež, kasneje pa je posi­jalo sonce. Čeprav je bila termika slaba, je bilo tekmovanje speljano do konca. Po­krovitelj "Dolenjskega pokala" je bila s0-cialistična zveza.

Na Gorjancih pri Miklavžu je bila pro­slava 30. obletnice Ljudske tehnike in AMD iz Novega mesta. Na tej veliki slav­nosti so podelili visoka priznanja ustano­viteljem AMD Novo mesto.

Med povabljenimi gosti je bil na Gor­jancih tudi predsednik ZLOS Stane Me­nega1ija. Po končanem slavnostnem delu so nastopili modelaIji novomeškega aero­kluba s svojimi modeli in člani kluba za radijsko vodene modele iz Maribora. Pa­dalca, ki bi morala doskočiti k Miklavžu, zaradi zelo goste megle v Prečni nista uspela poleteti. Vseeno so bili številni gle­dalci zadovoljni s prikazom mariborskega in novomeškega kluba.

Na veliki slavnosti je bil gost tudi predsednik ZLOS Stane Menegalija

~e'L4 36

CilJ 500 km Letos 14. maja, bil je petek, se je nebo

ob 8. uri odprlo iz smeri sever. Rakoj se je pričela tvoriti gosta nizka kumulusna oblačnost z bazo na 400 metrih. Čez dan se je baza naglo dvigala. Ob 15. uri so nastale izredno lepe kumulusne ceste iz smeri NW z bazo na 2.000 metrih. Pozno popoldne smo trije oble teli trikotnik 152 km. Dan je bil dolg. Zadnjo obratno točko sem markiral ob 18.30 na 1.500 metrih. Bila je noč, ko smo se zbrali pred hangaIjem.

Med nami vlada razbuIjenje. Jutri bo dan. Toda tudi pomislek. Stvar je prišla prezgodaj, udaril bo topel zrak.

Nekaj po 6. uri naslednjega dne se peljem s kolesom proti Levcu. Zdi se mi, da je druga masa. Topleje je in tudi vidljivost je slabša. Na letališču je vse živo. Telefoni zabrnijo vzdolž Jugoslavije. Fronta je čez. Vreme bo. Stran s pomisleki! ŠtiIje imamo nalogo 500 km. Ob 8.45 me vlečno letalo s Club Libello potegne proti Plešivcu, ki je posejan z redkimi razcefranimi kumulusi. Dobim raztrgano dviganje do 1.200 m. Nestrpen sem. Spustim se proti Paškemu Kozjaku. Veter je iz smeri NW. Mora prijeti, saj so "fece". In tako sedim ob 9.10 v Zgornjem Doliču na 15 km. Ta dan je najdlje prišel Miloš Pešec in sicer do Rogatca, toda tudi on ne more naprej. Ni vremena. Odneha in se vrne v Celje.

"Uspešen" dan smo proslavili. Toda v meni je sum. Naslednjega dne sem znova pred 7. uro za Ložnico. Sam sem. S Petrom Karnerjem se strinjava. Iz hangar· ja potegneva standard cirrus. Brnik napove boljšo situacijo ob istem vetru in smeri NW. Priporoča Slovenijo. Pripravim si vse potrebno. Določiva cilj - Vršac.

Poletim ob 9.30. Sem popolnoma miren. Cirrusa sem vajen, zaupam njego· vim sposobnostim. Nad Lajšam odpnem pod komaj nastalim kosom bodočega oblaka. V prvem zavoju ga imam. Čudovito mirno dviganje me spravi z 2,5 m. "Danes je pa dan" , si rečem. Še ne vem, da je bilo obenem to zadnje dviganje iznad 2 mis. Spustim se proti Konjiški gori in še naprej. Toda stoj , počakaj malo! Naprej je nebo umito. Obrnem se in vrnem na zahodni greben Konjiške gore, popnem do baze 1.900 m

in še 400 m v oblak. Naprej letim previdno malo nad hitrostjo najboljše fmese, lepo po kursu in čakam. Po zgubljenih skoraj 1.000 m v mrtvi atmo­sferi se zaletim pri Rogatcu v raztrgano dviganje okoli 2 m na sekundo, ki me ponese nazaj na 2.000 m.

Ivanjščica ima "fecke", ki pa me spravijo samo v jezo in izgubo časa, kajti ne primejo. Toda 1 O km naprej vidim osamljene kumuluse. Ob 12. uri, ko imam za sabo prvih 100 km, naletim na četrto dviganje, ki ga označuje slabo razvit kumulus. Čutim , da je termika zadihala. Naprej letim s hitrostjo 120 km na uro. Piha močan sever. Vzgornike sedaj lahko izbiram, pazim, da ne naredim niti zavoja preveč. Ni časa. Dviganje zapustim takOj , ko pade pod vrednost. Skoraj že pretiravam. Pri Djurdjevcu sem na 500 m. Oblaki počasi izginjajo. Letim naprej točno po kursu, čeprav južno vidim še kumuluse. Zaupam tukajšnji suhi termiki, ker sem podobno situacijo že doživel. Vsako večje naselje (Kloštar, Pitomača, Virovitica) nama cirrusom da svojih 1,5 ml s dviganja. Pogled na osamljen dim me razočara. Veter je iz NE. Ob 14.30 naletim na prve kumuluse 40 km pred Osijekom. Dviga· nja so ista, do 1,5 mis. Letim čez motno valečo se Donavo, ura je 15.20, pred mano pa še skoraj 200 km. Dviganja postajajo redkejša in slabša, tako da sem primoran vrteti skoraj vse , na kar naletim. Toda pri Stepanovičevem se zale tim v dviganje, ki obdrži kazalec variometra na znamki 2 mis. Pri Titel· skem bregu sem na 1.400 m. Vodim precizno navigacijo , vidljivost je slaba, do cilja pa še slabih 80 km. Šlo bo, naprej so še kumulusi, čeprav plitvi in razvlečeni. Prek 'ADRIJ E sporočim svojo pozicijo. "Zmogel bom" , si rečem . Toda višina kopni v mirnem zraku, ki se le na trenutke majo razgiba. Kazalcc višino­metra se počasi, toda vztrajno odvija 500 m, 300 m, 250 m. Točne pozicije ne vem. Letim po kompasu. Brez vsake logike se vali osamljen dim sredi polj in to še točno proti meni. Pri 150 m čutim rahlo turbolenco. Toda nič. Začuda sem popolnoma miren. V uteho mi je rezerva višine, saj imam višinomer še vedno

-.tA"~

POSLOVNA ENOTA

LJUBLJANA

nastavljen na višino našega letališča. Propadam samo 1/4 mis. Naprej levo vidim večjo vas, za njo pa toliko opevano vojvodinsko črno njivo. Ne dam se še . Zavijam levo in na 20 m (celjskih) začutim tako zaželeni rahel pritisk v sedež. Ves se spremenim v občutke . Obrnem poln krog v desno. Variometer obstane malo pod nulo. Zavoj s spre­membo nagiba malo popravim. Kazalec zleze malo nad nulo. Vrtim mirno, precizno naprej. "To sapico pa morava izkoristiti," rečem cirrusu, pa čeprav sučeva do polnoči." Popnem se na 1.600 m, mimo odletim po kursu naprej in vzpostavim točno pozicijo. Na vršačko letališče sedem ob 18.30 po 9-ih urah ' letenja z neugodnim vetrom in s pičlo potovalno hitrostjo nekaj nad 55 km na uro, toda s SOO km za sabo.

Naslednji dan v "šlepu" nazaj pa res doživim pravo vreme. Za Slovenjgraškim Piperjem se cirrusom premctavava kot pes na verigi. Ne zdržim, odpnem malo pred Odjaci. Vreme je divje. Dviganja med 3 in S mis. Do Virovitice imam povprečno hitrost nad 110 km na uro. Marjan Kencijan, ki se je ustavil v Osjeku na malici, me komaj dohiti. Toda od Djurdjeva naprej se raj neha. Dviganja ! irtis, tako da se po. da se po preletenih 340 km komaj priplazim do Celja. VOJKO STAROVIČ

V Franciji tudi letos tekmujejo za "Zvezni pokal" v jadralnem letenju. Po podatkih so do IS . 8. jadralei prijavili 6334 preletov in prelete1i 1,301.332 km, t.j. poprečno 205 lem na prelet. V tem tekmovanju vodi klub CVVE Ballleau s 181.495 prele tenim i kilometri. V tem tekmovanju je bilo: 2 preleta - 750 km, 14 - 600 km, 186 - SOO km, 1093 -300 km, 997 - 200 km in 1729 -100 km.

Od 25. julija do S. avgusta je bilo v Kijevu VIII. svetovno prvenstvo motor· nih pilotov akrobatov. Na prvenstvu je sodelovalo 68 akrobatov (od tega 12 . akrobatinj) iz 15 držav. pri posameznikih je v skupnem plasmaju zmagal tekmova· lee Lecko iz SZ, med ženskami Leonova iz SZ, v ekipnem plasmaju pa je zmagala ekipa SZ, slede CSSR, V. Britanija, ZDA, itd. Jugoslavija ni nastopila na tem prvenstvu. Največ tekmovalcev je letelo na letalu Pitts S 1 S (20), Zlin 526 (13),

13SZtJC!:J i~~o~~r ~~~~' Jak 50 (10), CAP ~O (6),

ZLATA ZNACKA JADRALNEGA PILOTA

Seznam jadralnih pilotov, Slo· vencev, ki so osvojili kompletno zlato značko (objavljen je bil v Krilih marec-april 1974 in dopol­njen v Krilih maj-junij 1974), izpolnjujemo z imeni pilotov, ki so to visoko športno priznanje dosegli v preteklem letu : št. značke

110 111 112 113 114 115 116 117

pilot

Jukič Milan Mesarič Leon Pesjak Gabrijel Potočnik Pavel Šimenc Ivo Žnidaršič Vesna Rode Bojan Medič Marjan

članstvo

ALC ALC ALC ALC ALC ALC Ljubljana Ljubljana

Pogoje za kompletno zlato znač­ko sta v preteklem letu osvojila tudi Borut Benčič in Tone Luk­man iz AK Maribor, v letošnjem letu pa še Janez Pipan iz AK Ljubljana. Ti še niso vpisani v seznam zlatih zna čk.

Končno je 4. marca letos v seznam doseženih zlatih značk

vpisan tudi Milan Borišek iz Litije , pilot, ki je 1. 1950 kot prvi Jugoslovan po vojni dosegel zlato značko. Njegova zlata značka nosi številko 12 1.

Še večji dosežek, kompletno zlato značko s tremi diamanti sta kompletirala in osvojila v letih 1974 in 1975 Jaka Šmid , Novo mesto, št. značke 14; Dušan Ivanuš, Ljubljana, št. značke 15.

Skupno imamo v Jugoslaviji doseženih J 5 diamantnih zna ČK . Posameznih pogojev za diamantno značko (pogojev cilja 300 km, dosežene višine 5000 m ali proste­ga preleta 500 km) pa imamo približno 150, na žalost še vedno ne točno in uradno evidentiranih.

CVETKA KLANČNIK­BELIN

ZANIMIVOSTI

f

Poletel je drugi prototip najnovejšega ameriškega bombnika B- l . Letalo ima štiri člane posadke. Poanjajo ga štiIje reakcijski motoIji, od katerih ima vsak 13.600 kp potiska.

Arnold Palmer in dva tovarniška pilota so s poslovnim reakcijskim letalom LeaIjet 36 oble teli zemljo v rekordnem času za to kategorijo letal. Vzleteli so v Denverju 17. maja 1976 ob 10.24 in prelete1i 36.990 km dolgo pot v 57 urah in 26 minutah. S tem so izboljšali rekord letala Jet Commander za 28 ur in 43 minut. (Prvi uspešen let okoli zemlje leta 1924 je trajal 175 dni.) Pri rekordnem letu je bilo 48 ur in 48 minut Čistega letenja, ostalo pa so porabili za polnjenje z gorivom v spodaj označenih mestih. Poleg rekordnega pa je imel ta let tudi propagandni značaj, kar se vidi po napisu na smernem repu letala.

V Tennessee-ju v ZDA so zgradili vetrni kanal, enak tistemu, ki sta ga brata Wright uporabljala za študij promov kril leta 1901 v svoji delavnici za popravilo motociklov v Daytonu. Na desni strani je v oklopu propeler, ki je dal vmerilnem prostoru zračni tok s hitrostjo 43 km/h. Pred propeler je bil montiran mrežasti Zaslon, da se je zmanjšala turbulentnost zraka ob modelu krila.

Angleško podjetje Longwings je specia­lizirano za odstranjevanje nezaželenih ptičjih jat, ki ogrožajo promet na velikih letališčih. Z večjim številom dresiranih sokolov hočejo pregnati približno 15.000 galebov, ki ogrožajo promet na letališču v Sidney-u v Avstraliji.

Z letalom na mišič ni pogon (na sliki) hočeta Taras Kiceniuk in Bill Watson dobiti KremeIjevo nagrado 97.500 dolar­jev. (Prelet razdalje pol milje v obliki osmice.) Letalo je brez pilota težko 63 kp in naj bi se dvignilo pri hitrosti 33 km/h.

@ LEK

MOSS MS je čistilo, ki z njim očistimo mastne površine predmetov iz železa, aluminija, stekla, trde gume itd. MOSS MS vsebuje detergente in organska topila, ne pa kloriranih ogtjikovodikov. Zaradi njegove specifične sestave ga lahko nanašamo na mokre in suhe površine.

MOSS MS- v remontnih delavnicah čistijo in razma­ščujejo z njim stroje in strojne dele;

MOSS MS- v avtoserv~ ih či~tijo z njim zunanjost avtomobitških mQtorjev in motornih de­lov,

MOSS MS- vmehan ičnih de1cwnicah rab i za čiščenje zamaščenega oJ:odja;

MOSS MS~ rI.bf ~a odstranjevat'lje konzerviranega sloja ria vozilih;

MOSS MS- očisti mastne let od barv · in lakov umazane rokEr,

MOSS MS- pri vseh navede"ih čiščenjih uspešno nadomesti bencin, petrolej, nafto, triklo­retilen in detergente.

Za vsa pojasnila se obrnite na:

TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMICNIH IZDELKOV LJUBLJANA

Naslov: 61001 Ljubljana. Celovška c. 135. POB 37 Telefon: (061)-56-166 Teleks: 31171 YU LEK