~ Kaj dela Zveza Bliža se konec letalske sezone . V

zvezi s tem pa tudi obračun rezultatov dela glede na sprejeti program za leto 1981. V tej rubriki nimam namena navajati subjektivnih in objektivnih težav, ki so spremljale posamezne organizacije med letom pri realizaciji programa. Nujno pa moram opozoriti vse članice ZWS-a na pogodbene in druge dogovorjene obveznosti do ZLOS-a , če želimo pravočasno izde­lati vsa potrebna poročila za pogodbe­ne obveznike in ostale republiške in zvezne organe.

Te obveznosti so sledeče : 1. Vsa poročila in predpisana

dokumentacija, ki še ni dostavljena ZLOS-u za pogodbene obveznosti za KVL (trenažisti).

2. Predpisana pogodbena dokumen-tacija za trenažo pilotov za TO. .

3. Statistični podatki o realizaciji strokovnega programa za vse letalske panoge in to za šolanje, trenažo in šport.

šele na osnovi teh podatkov lahko ZLOS izdela zaključna poročila po pogodbah in dogovorih za vse navede­ne organe . Poleg navedenega pa že sedaj opozarjamo vse članice, da je nujno začeti z izdelavo programskih zasnov in konkretnih programov stro­kovnih in športnih planov s finančni­mi pokazatelji v odnosu na odhodke in prihodke za leto 1982. Le te boste morali še v letošnjem letu posredovati vsem dejavnikom v občini ali regiji v razpravo in odobritev. To je pravica in dolžnost vseh samoupravnih organov članic ZLOS-a. V tej zvezi bodo tudi sestanki vseh strokovnih komisij pri PS ZLOS, na katerih bomo obravnava­li odnosno izdelali globalni plan dejavnosti za posamezno zvrst letal­skega športa. To naj bi bila sinteza realnih želja članic ZWS-a za leto 1982.

" .

MIRKO BITENC, sekretar PS ZLOS

Stari dobri an-2 "tri-sedem-štiri" že dolgo kliče po namestniku. Ceprav si Zveza na vse kriplje prizadeva, da bi enega njegovih bratov kupila Slovenija za potrebe športnikov in teritorialne obrambe, pravih papirjev še vedno nimamo v rokah. Posledice so že vidne, zlasti v tistih klubih, ki tudi sicer nimajo padalstva dovolj razvitega ...

naslovna

str. 4

str. 8

str. 20

revija letalcev in ljubiteljev let~Jstva

AVGUST - SEPTEMBER 81* LETO XI. ST: 8 - 9

Športnih uspehov še ni konec! Najvišje je posegel Tone Videnšek iz aerok luba Ljubljana, ki je prinesel iz španskega 8urgosa nič manj kot pokal svetovneg~ šampiona v modelarski kategoriji prostoletečih modelov F1A (slika na naslovni strani). Kaj takega se do zdaj še ni posrečilo nobenemu Slovencu! Sicer pa smo to številko posvet i li padalskim bitkam za naslove, kjer so se spet najbolje odrezali Leščani. - Na zadnji strani predstavljamo motorno jadralno letalo Liska iz mostarskega SOKA - tako, kot ga je na letošnji posebni letalski razstavi v sestavu zagrebškega velesejma posnel Vladimir 8unjac

Tone Videnšek: "Model je drag konjiček!"

Letalska pošta

Satarič in ekipa Slovenije osvojila najvišje lovorike Roman Božič - mladinski državni prvak

Leški padalci osvojili vsa odličja

Državna padalska reprezentanca končala priprave Velika mednarodna zmaga Intiharja

Zmajarji napredujejo

Solarni raziskovalec Letalski motor ji Pratt & Whitney Svetovno prvenstvo v Spaniji

Evropsko prvenstvo v Belgiji

4

7

8 12

15

17 18

20 22 26 29

30

kle'L,4 Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 • Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta· Gradivo za objavo v KR I LIH prispevajo ljubitelj i letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljene za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo p isci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje v reviji s poroč ili in slikami. ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo, motorno leterle, raketarstvo, zmajarstvo in balonarstvo. Urednlhvo si pridržuje pravico skrajšati, dopol niti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i· Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stana Bizilj, Janez Brezar, Tine Brudar, Tone Čerin, Jurij Franko, Dominik Gregl, Lučka Hočevar, Belizar Ke~ič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric in Ciril Trček· Naslov ured nihva: Marjan Pv1o!kon, poštni predal 33, 68001 Novo mesto· Prispevki za naslednjo številko morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih dtapozitivov in tujih knjig. če je priložena ovo;nica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami· Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lep i pot 6, pcjtni predal 496, 61001 UUBLJANA, telefon (0611-21-918. tekoči račun pri ZLOS. štev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter oh/ezno napi!ite stari in novi naslov, upravi revije sporoč ite tudi, če revije ne prejemate redno * Letna naročnina 150 din, cena posamezne !tevilke 20 din· Lektoriranje rokopisov, oblikovanje, grafična priprava in tisk: Dolenjski informativni in tiskarski center, Novo mesto

Tone je bil večkrat

v slovenski repre- TV· d v' k zentanci - na naši one I ense .. sliki ga vidimo s tovariši za Pokal

Ei~;~~~:~'~ "Model je drag konjičekI" Postati svetovni prvak ni kar

tako! Tudi v letalskem modelar­stvu ne - in še zlasti v najstarejši kategoriji jadralnih modelov ne! Tone Videnšek, 33-letni inženir organizacije dela iz ljubljanskega Iskrinega tozda za usmerjene zveze je letos avgusta na svetov­nem prvenstvu v španskem Bur­gosu stopil na najvišjo stopnico, zaigrali so jugoslovansko himno, na najvišjem jamboru je zaplapo­lala naša zastava ... Te sreče v jugoslovanskem letalskem mode­larstvu nismo občutili že četrt stoletja, v slovenskem pa še nikoli. Najboljši na vsem širnem svetu!

Toneta Videnška, od mladih nog člana Aerokluba Ljubljana in zaslužnega športnika Jugosla-

vije, ljubiteljem letalstva ni treba posebej predstavljati - pa vendar želimo ob takem uspehu spet kaj več si išati o njem. Za našo revijo se je z nj im pogovarjal Janez Grošelj - prisluhnimo!

Kdaj si videl prvi model, kaj te je pripeljalo v modelarske vrste?

Prvi model sen;" videl še kot otrok, ko me je oče peljal l1a ogled prvomajske parade, kakršne so bile še pred mnogimi leti po ljubljanskih ulicah. Tam so člani raznih Aeroklu­bov in Ljudske tehnike v povorkah nosili letalske modele . Svoj prvi model sem naredil po optičnem vzorcu teh modelov. Dobro se spomnim , da so bila krila in rep iz lepenke , model je bil podoben današnji Al. Ta model je bil pravo čudo za moje sovrstnike iz naše ulice . S prijatelji smo takOj

MODELARSTVO

o~teli ~~ bližnji travnik, kjer smo ga preIZkusih. Vlaga in rosa sta naredili svoje, konec je bil žalosten, model je razpadel.

Ampak žilica mi ni dala miru gleda! in obč,udoval sem lete ptic, p~ sem zelel tudi sam tako leteti. Iz želje je nastala prva resna konstrukcija -letalo dvosed. Takrat sem zares narisal letalo, ~i je imelo motor, pilota in p<?močmka. ,pa tudi na oborožitev rusen~.I~ozabil.To naj bi bila strojnica z ene~a I~ed tankov, ki so stali pod Ce.kmov1ffi gradom - današnjim mu­zeJem NOB v Tivoliju.

V 1!l0delarski klub Ljubljana sem se vpIsal, ko sem hodil v 7. razred osnovne šole . Takrat so bili v klubu že sami znani modelarji Janez Smole, Jože ~er~avec, Dimitrij Trpin, Peter KovačIč m drugi, moj mentor paje bil danes že pokojni Vlado Kocjančič.

Letošnji svetovni prvak - Tone Videnšek s prehodnim pokalom za kategorijo F1A v Burgosu

Koliko pa te stane tvoje ljubiteljstvo?

S financiranjem je slabo, oziroma ga sploh ni. Če povem bolj natančno, gre takole: za tekmovanja prejemam povračilo potnih stroškov (vlak, hra­na, prenočišče) od kluba ali ZLOS za ost~i denar, ki ga porabim za grad~jo, t~enmge, predpriprave in priprave, pa m s~edu, oziroma je prizadet moj lastm žep. Razmerje med družbenim denarjem in mojim prispevkom je 30 odstotkov od družbe in 70 odstotkov iz svojega. Tako sem moral vložiti veliko denarja, da sem lahko tekmo­val. , Model ,je, potrebno najprej zrisati, Izračunati m nato še izdelati. Za to gre 150 do 200 ur dela. Kupiti je treba najboljši material, ki ga zahteva tehnologija in izdelava dobrega mode­la . Stroški materiala za tak model znesejo okrog 3.000 dinarjev. Če hočeš obdržati kvaliteto in nadomesti­ti izgubljene modele, moraš letno napraviti najmanj dva.

Z~ reglažo modela in treninge hodIm na večje travnike in bližnja letališča, ker narava našega športa zahteva velik gibalni prostor in pa seve~a raven teren brez večjih ovir. TudI za take izlete je potreben denar , Naj povem, da opravim pred za­četkom vsake sezone najmanj 30 treningov, katerih vsak traja pov­prečno 6 ur,

Kaj je v našem modelarstvu dobrega in kaj slabega?

Vsak, ki se ukvarja z modelarstvom pomeni za družbo pridobitev strokov: ~jaka in končno tudi dobrega držav­lJana. Malo je športnikov, ki so tako celo!et,no ~aposleni, kot modelarji. ~oz .. ml ~elaJo modele, poleti tekmuje­JO, Jesem se spet pripravljajo in kujejo ~ove načrte. Modelarstvo v Sloveniji fi Jugoslaviji je organizacijsko pravil­no zastavljeno , le finančno v Sloveniji ni tako .. ?vrednoteno, kot drugje v JugoslaVIJI. Treba pa bo tudi organiza­cijo do~?lniti ~ako, da bomo starejši ~odelarJI začeh načrtno vzgajati mla­~I rod . To bo izvedljivo le, če bodo fišt~uktorske licence družbeno prizna­ne m, če bodo bodoči trenerji lahko stimulirani za svoje delo tako, kot v

rce'LIJ 6

Tone slikan v .reprezentanci med pripravami za svetovno prvenstvo vČ~ovcu 1973 - kar trikrat so osvojili 8vropskoprvelllstvol {Tor'le desno, v sredi leskošek)

ostalih športIh. Tudi trgovine, ki prodajajo .ŠOlska učila, bi morale začeti s prodajo modelarskega mate­riala, saj je to v bistvu učni pripomo­ček v sedanjem učnem sistemu.

Kakšna je tvoja tekmovalna taktika?

Moj trening obsega celoletno dejav­nost v teoretičnem in praktičnem delu, kondicijske vaje izven sezone in tekmovanja po programu ZLOS in UJ. Kot sem že rekel, obsegata teoretični in praktični del obdobje nekako od konca tekmovalne sezone do prvih tekmovanj v maju. V tem času modelar konstruira in izdela svoj pripomoček - model, s katerim potem tekmuje. To je obdobje trdega umskega in tehničnega dela, ki ga nihče ,,ne vidi", sem spadajo tudi reglažni leti in lažja tekmovanja za trenažo.

MODELARSTVO

Kondicijske priprave potekajo skozi vso za tekmovanja mrtvo sewno. V tem času se ukvaIjam s trim teki, po snegu pa tečem tudi na smučeh. Ko se pričnejo tekmovanja po športnem koledarju, skoraj ni več časa za reglaže, ampak se ukvarjam samo s poostrenimi treningi z veliko motivira­nosti in psihološke zbranosti.

Kam gre razvoj modelarstva v svetu?

Kot je bilo videti na minulem svetovnem prvenstvu, je modelarstvo trenutno v zastoju. Nihče od tekmo­valcev ni nastopil s tehničnimi no­vostmi, države, ki so bile prej zadaj, pa so se močno približale zdaj vodilnim.

Tehnika vrhunskih modelov je sicer dovršena, oziroma izpopolnjena z največjimi novitetami, ki pa se jih nihče ni upal uporabiti, saj so dejansko še vse v razvoju.

Kaj misliš početi v bodoče?

Tekmovati mislim .še naprej in to z večjo zavzetostjo, ker moram čez dve leti braniti naslov svetovnega prvaka. Načrtujem izdelavo tehnično še bolj popolnega modela. Če pa hočem ta načrt izpolniti, bo treba še veliko dela, treninga in osebnega odpovedo­vanja. Upam, da bodo tudi vsi zainteresirani ln tisti, ki so nam dolžni denarno pomagati, razumeli, da je to splošnega družbenega pomena tako v vzgojnem, kot tudi v političnem smislu.

TONE JE BIL:

1 krat svetovni prvak (1981) 3 krat v ekipi evropskih prvakov 2 krat balkanski prvak med posa­mezniki 1 krat 5. mesto na evropskem prvenstvu l krat državni prvak 6 krat zmagovalec pokala BiE 5 krat r~publiški prvak itd.

BlA o LETALSKA POŠTA o PAR A vrON o AIR 11AIL o VIA AEI Razgovor ob jadralnem letalu

Medtem ko so jadralni piloti pripravljali letala za letenje, smo izkoristili priložnost za kratek pogo­vor ob jadralnem letalu Blanik z učiteljem jadralnega letenja, sicer kapetanom letala B- 727 in dolgolet­nim članom postojnskega kluba letal­cev JOŽETOM POLJSA.KOM.

Seveda nas je pogovor takoj zanesel na začetek njegovega udejstvovanja v letalstvu. Takole pravi Jože:

"Začel sem kot modelar pri tedan­jem aero klubu v Postojni. Takratni način delovanja modelarjev nas je navdušil, da smo stopili tudi mi v njihove vrste. Zelo smo bili ponosni na svoje modele čeprav jih z današnji­mi zelo težko primerjam. Kakor je v letalstvu že v navadi, sem leta 1956 začel leteti na jadralnih letalih. Letala

Potniški pilot rad sede tudi za palico tihega blanika

kot so Cavka, Baby in tudi Vaja so bila za nas zelo dobra letala v primerjavi z ostalimi letali, s katerimi sem začel leteti. Po jadralnem letenju sem leta 1960 končal šolo rezervnih oficirjev ter kmalu nato uspešno opravil izpit profesionalnega pilota. To mi je odprlo tudi pot med prometne pilote in leta 1970 sem pričel leteti pri JAT na letalu Caravella, kjer sem leta 1975 tudi opravil izpit za kapetana. Nato sem letel še z DC- 9 in sedaj z BOEING -727. Imam okrog 6000 ur letenja na teh letalih, s katerimi sem preletel malodane vso Evropo in bližnji vzhod. Kljub vsej moderni tehniki me pot še vedno zanese na travnato ploščad našega letališča v Postojni kjer sem začel leteti. Zato si ti trenutki najbolj veseli in najbolj vtisnjeni v spomin.

Kot učitelj jadralnega letenja zelo rad pomagam pri šolanju mladih pilotov v klubu. Kljub temu, da je sedanji način wlanja veliko boljši od tistega, ko smo leteli mi, pa je bilo vseeno šolanje takrat kvalitetno. Spre­menil se je predvsem način finasiranja, s tem da lahko rečem, da je sedaj letalski šport zelo drag in da bi morali stremeti za tem, da bi v našem klubu lahko pričeli z letenjem mladinci vseh socialnih struktur.

Moj pogled na delovanje na!ega kluba v Postojni je predvsem tak, da bi morali v Postojni kot turističnem kraju mnogo bolj razviti turistično panoramsko letenje. Samo podatek, da obišče Postojnsjko jamo vsako leto skoraj milijon obiskovalcev dovolj zgovorno potrjuje, da bi s takim načinom dela in sodelovanjem na!ega kluba s turistično organizacijo kot je Postojnska jama še bolj obogatili turistično ponudbo našega kraja. V športnem pogledu pa imamo za jadralni šport dobre pgooje, ki pa jih žal do danes nismo znali izkoristiti. Kljub temu pa sem prepričan, da bomo z voljo vseh članov, ki delamo v klubu, tudi letalstvo v Postojni pri­peljali do tistih ciljev, katere smo si zastavili. "

Cas pogovora je hitro minil in morali smo končati. Izvedeli smo mnogo. Želja je, da bi se želje tudi uresničile. Ali se tudi bodo?

(AB)

Šafarič in ekipa Slovenije osvojila najvišje lovorike

Z državnega prvenstva v padalstvu, ki je bilo na letališču Bitola v SR Makedonija od 1. do 6. avgusta, so se slovenski padalci vrnili nasmejanih in vedrih obrazov ter z obilico odličij. Slovenijo sta zastopali dve ekipi s po petimi tekmovalci. Po dve ekipi so imela tudi zastopstva SR Hrvatske, Srbije in BiH, po eno pa AP Vojvodina, SR Makedonija in Črna gora. Med posamezniki je nastopilQ 50 tekmovalcev in samo šest tekmovalk. Prvo ekipo so sestavljali samo padalci ALC iz Lesc Branko Hrast, Dušan Intihar, Roman Božič, Janez Šafarič in Benjamin Šmid, v drugi ekipi pa sta bila ob treh Leščanih - Dušanu Franku, Iztoku in Bogdanu Jugu - še Ptujčana Bojan Žmavc in Zlatko Čuš. Značilnost obeh ekip je bila mladost. Samo Hrst, šafarič in Intihar so člani, vsi ostali pa so še mladinci. Zato se za prihodnost slovenskega padalstva ni treba bati, če bo le družba omogočila tej mladi in zagrizeni generaciji tudi tehnične in finančne pogoje za delo.

Bolj strokovno in bolj načrtno pa bi morali pričeti delati v vseh aeroklu­bih, kjer se ukvarjajo s padalstvom.

Vse dni tekmovanja v Bitoli je bilo lepo in sončno vreme, vendar nekoli­ko prevroče s temyeraturami preko 30 stopinj Celzija. Cas tekmovanja so morali zato razporediti na zgodnje jutranje ure in na pozen popoldanski čas, predvsem zaradi letalskih motor­jev, ki so polno naložena letala s težavo vlekli na višine nad 2000 metrov.

V taki pasji vročini se je tekmovan­je za slovenski ekipi pričelo dokaj klavrno. V prvi disciplini skupinskih skokov na cilj z višine tisoč metrov je prvi član prve slovenske ekipe Branko Hrast naredil kar dve veliki napaki, ko je v tretjem in četrtem skoku doskočil več kot meter od ciljne točke. Odlično se je sicer držala mladinska ekipa, ki bi lahko osvojila tudi ekipno državno prvenstvo, da ni Bojan Žmavc v tretjem skoku zgrešil cilj kar za 3,89 m, medtem ko so vsi ostali člani ekipe

PADALSTVO

skočili v nulo. Ob koncu se je še kar dobro izteklo: Slovenija 1 je osvojila tretje in Slovenija II četrto mesto.

Najuspešnejša je bila ekipa Srbije pred Hrvatsko.

Slab začetek je fante precej potrl, zato je imelo vodstvo slovenskega zastopstva dovolj dela in skrbi, da so se tekmovalci zbrali in ostali dovolj mirni za začetek najtežje discipline -skokov z višine 2000 metrov z izvajanjem akrobatskih likov, zavojev in salt.

Pričakovati je bilo, da bo tu najboljši lanski državni prvak lJubiša Naumovič iz Niša, a je bilo že v prvi seriji skokov kar pet slovenskih padalcev boljših, pa tudi veteran Kupljenik in Zagrebčan Pirc.

Najboljši čas prve serije je dosegel Hrast z 8,0 sekundami, kar je bil tudi najboljši čas vseh treh serij, kolikor so jih izvedli. Bil je najboljši tudi ob koncu in postal državni prvak v figurativnih skokih pred Kuplenikom iz Banja Luke in klubskim kolegom Dušanom Intiharjem, kar je bilo prijetno presenečenje. Slovenski tek­movalci so bili v tej disciplini precej boljši od tekmovalcev iz drugih reprezentanc. Med prvimi desetimi je bilo kar sedem tekmovalcev Slovenije, razočaral pa je Naumovič, ki se je

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ S 1000 m - CLANI UVR SKU STI EKIPA SERIJA PAJ TOČK

.TEV 1 2 3 4 m ,

I 1 VS SRBIJA 0,00 i 1, 07 0,04 0,07 1,18 1 2 VS MAKEDONIJA 0,68 i 1,23 0,91 0,32 3,14 4

I 3 ZLO SLOVENIJA I 0,65 0,98 1,23 1,71 4,57 9 4 ZLO SLOVENIJA II 0,17 I 0,81 3,89 0,06 4,93 16

5 ZS HRV ATSI<"..A I 0,66 3 ,70 0, 27 ° 54 5,17 25 6 AK SARAJEVO 0,37 2 ,50 2 ,95 0,47 6,29 36 7 ZS HRVATSKA II 2,16 1,69 1,41 1,07 6,33 49 8 AK KRALJEVO 0,67 1,83 3,81 0,52 6,83 64

9 AK BANJA LUKA 3,43 2,01 3,33 2 ,30 1l,07 81 10 VS VOJVODINA 3,40 2,34 5,66 0,98 12,38 100 II VS ČRNA GORA 16,26 16,31 18,10 20,00 70,67 121

ICefL410

uvrstil šele na 12. mesto. Med samo šestimi tekmovalkami je bila najboljša Slavica Lučič.

Odločilna disciplina za končno rarvrstitev so bili skoki na cilj s tisoč metrov za posameznike. Izvedli so po osem skokov. Najbolje je pričel Naurnovič, pa tudi Bogdan Jug,

PADALSTVO

sedemnajstletnik, najmlajši član v slovenskem zastopstvu. Oba sta v prvih štirih skokih skočila v nulo . Po osmih skokih je v ostri in zagrizeni borbi, ki je povzročila veliko živčne napetosti, zasluženo zmagal Naumovič z vsega tremi centimetri in kar s šestimi nulami. Na odlično drugo mesto se je uvrstil mladi Bogdan Jug z

29. DIIUVlIO P~Dj.LSI:O PIIVDSTVO - 6. DO S.8.1981 - BITOLA

~ 'rEJlIOULEC Ul 81:01:1 N~ CILJ 8 1000 m rIG~TIVNI SI:OI:I • 2000 • Skupne ~ ... P~ 1 2 : 3 4 5 6 7 8 skup 'ilO točk 1 2 3 skup .. točk točk

cm .to čas .to

1 Ša!arie! J , aL 4 O 15 1 4 o o 7 31 4 16 9,2 9,7 9,2 28,1 : 5 25 41 2 Aaid B, SI. o 15 • 7 o 1 ., 1 24 3 9 9,4 10,3 9,2 28,9 6 36 45 3 Pira z. IIRV o 21 ' 2, 2 2 11 6 7 76 11 121 8,9 9,3 9 ,6 27,8 4 16 137 4 lI.uaoTie! L, SRB o : o o • 2 o o 1 3 1 1 9,8 10,7 10,1 30,6 12 144 145 5 Sič II . VOJ o 5 4 7 9 9 6 8 46 5 25 10,3 9,8 10,2 30,3 11 121 1% 6 Bolič II. SL O 21 O 8 4 19 1 O 53 7 49 10,8 9,3 10,0 30,1 lo 100 149

7 Jug I . 8L o 56 o 2 o o o 11 69 lo 100 10,6 9,8 9,6 30,0 9 81 181 8 Intihar D, SI. o , 19 o 34 149 3 15 7 227 17 289 8,7 9 ,2 8,5 26,4 : 3

I 9 298

9 Panhl1č II. SRB o 27 4 1 1 4 4 7 48 6 36 11,3 11,2 9,5 32,o ! 18 324 360 ~o lord.vie! II , SRB o o o 6 2 143 10 2 163 13 169 11,9 9,2 10,2 31,3 ' 14

1 196 365

11 Jakupovič V. BiH 19 74 o 9 25 58 5 44 234 20 400 10,4 10,8 10,6 31,8 16 : 256 656 12 Čui Z. SL 158 21 o 9 2 1 15 11 217 14 196 11,7 11,4 10,4 33,5 ' 22 ; 484 ·680 13 Frank D. SL o o o 4 12 56 o 28 100 12 144 11,6 12,1 11,1 34,8 24 576 720 14 Brut B. SL 61 58 108 128 8 7 9 9 388 28 784 8,0 8,3 8,4 24,7 1 1 785 15 Eluovič D. IIRV 52 112 o 41 lo 4 lo 8 237 21 441 10,9 10,9 10,4 32 ,2 ~ 20 400 841 16 Gavrovakl V, lIll 7 6 24 12 9 168 4 2 232 18 324 9,6 11,6 14,0 35,2 25 625 949 17 Vd.tanl1e! Z. BiH 8 o 39 o 3 2 1 2 55 8 64 11,6 12,4 13,2 37,2 30 , 900 964 ~8 P .... ič .vič Z. SRB 2 41 21 lo o 9 lo" 205 397 29 841 10,8 9,7 10,1 30,6 12

! 144 985

19 I:atalinič J . VO~ 38 o : o 12 82 163 lo 7 312 25 625 12,5 10,9 8,7 32,1 19 361 986 [20 Jug B. SL o O ; o o 5 lo 5 o 20 2 4 11,0 11,2 16,0 38,2 32 1024 10,28 [21 ~ .. va B, SL ' 17 25389 o 8 15 90 2 546 32 1024 9,2 10,0 10,4 29,6 8 64 1088 22 ITaDOV 1>, lIll 39 77 52 3 1, 7 127 101 425 30 900 10,4 10,3 11,0 31,7 15 225 1125

~3 Pavlovič II . SRB 48 ' 19 129 35 109 8 8 7 363 27 729 10,8 11,5 10,2 32,5 21 441 1170 ~-

f-- _ ., .- o ' , ._---. - ------- -- - o -- -- __ o ., o ____ o.

IlaDdH J BIH 7 2 6 20 129 5 3 61 233 19 361 12,0 12,3 12,. 36,3 i 29 841 1202 25 lIal.Di.a 1: BiH 28 13 168 12 110 143 11 5 508 31 961 10,9 10,8 10,2 31,9 17 289 125.

~6 Pavlovič II IIRV 17 6 16 2 lo 180 4 8 243 22 484 12,2 13,0 12,4 37,6 31 961 1 ..... 5

~7 Bacovi6 S SRB o 80 o o 5 477 14 12 588 34 1156 11,4 10,3 12,0 33,7 23 529 1685

~8 !!itov II lIak 22 40 • 14 o 124 4 15 219 15 225 12,1 16,0 16,0 44,1 4. 1600 1825

~9 lIakovoc Ž IIRV 8 237 o 5 6 6 5 o 267 23 529 11,2 16,0 13,6 40,8 36 1296 1825

~o PetranoTič Ž IIRV 6 , O • 6 18 o 7 24 61 9 81 13,0 16,0 16,0 45,0 42 1764 184,

'1 Kupl;jenik V BiH 286 68 7 97 148 6 12 270 894 44 1936 8,7 8,7 8,7 26,1 2 4 1940 32 Rutnik B IIRV 140 o 141 60 156 42 27 24 590 35 1225 11,8 11,1 12,8 35,7 27 729 1954 33 Auaar u VOJ 2 6 500 49 5 191 184 262 1199 , 45 2025 10,6 9 ,4 9,0 29,0 7 49 2074 34 Goli;janin S IIRV o 219 37 o 19 173 3 177 628 ' 36 1296 11,4 12,5 12,3 36,2 28 784 2080

35 Vo.elinov.ki lIll 1 96 4 o 4 7 99 9 220 16 256 16,0 16,0 16,0 48,0 43 1849 2105 ~ Ebnar D IIRV 29 , 95 o 13 24 96 15 68 340 26 676 14,8 13,4 14,7 42,9 39 1521 2127

37 VukoTič Ž BiH 2 1 16 66 15 3 95 8 85 290 24 576 16,0 16,0 16,0 48.0 43 1849 2425 38 ' ~ntonič V I:OS o ' 0131 6 52 9 105 , 500 803 43 1849 11,8 11,7 11,7 35,2 25 625 2474 39 IIatari6 1 IIRV 300 1223 ' 62 30 9 6 4 18 662 ' 38 1369 10,1 12,5 16,0 38,6 34 1156 2525 14. Lipova. Ž BiH 4 1 87 : o 52 250 143 2 22 560 331089 16,0 12,6 13,0 41,6 38 1444 25" 41 Con;ju Z IIRV 28 ' o o i 25 23 218 143 225 662 37 .1369 16,0 12,7 12,4 41,1 37 1369 2738 42

I , 41 ~ 1681 10,6 '11,816,0 Stanoavaki D lIU O o , 15 , 3 46. 210 21 62 771 38,4 33 1089 277.

43 D.dič E BiH 7 30 246 68 273 15 2'1 95 761 40 11600 16,0 16,0 16,0 48,0 43 1249 2849 ..... lIilič.Tič R SRB 0 '11'1 215 5 253 81 99 15 785 42 ' 1764 12,3 11,7 16,0 40.0 35 1225 2989 45 sto;j anoTič 1: BiH % : 16 Be i 13 2 • 46 500 703 39 :1521 16,012,3 '16,0 ",3 41 1681 3202 46 1I1ll3a •• ka G I:OS 500 1500 212 1253 24 49 75 259 1872 46 :2116 16,0 .16,0 '16 ,0 48,0 43 1849 3965 4'1 L3... H ČG 500 500 500

I ~: 173 210 21 , 15 2419 47 ' 2209 16,0 16,0 '16,0 48,0 43 1849 4.58 ,

48 !!UratoTič Č ČG 126 500 310 35 1320 500 i232 2523 48 i2304 16,0 16,016,0 48,0 43 1849 4153 49 nraso;jnič , T ČG 500 1500 500 500 233 1500 96 :308 3137 49 ,2401 16,0 16,0 : 16,0 48,0 43 1849 4250 50 lI.belU B ČG 500 ,131 500 500 500 500 500 , 312 3812 50 ,2500 16,0 ,16,016,0 48,. 43 1849 4349

PAD'ALSTVQ rcefL4 11

DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTVO - ČLANICE -BITOLA 1981

Uvr sti tev

1 2 3 4

5 6

FIGUR.SKOKI - 3x TEKMOVALKA EKIPA SKUP. Ilvl.t;i::)'l'U 'l'UC;K

sec

LUČIC SLAVICA VOJ 30,9 1 1 MILOŠEVIC LJ. VOJ 39,8 3 9 JURICA ANA VOJ 39,7 2 4 SIMIC SVETLANA SRB 46,1 5 25 DIMIC RADMILA BiH 48,0 6 36 MILANOVIC ŽELv .VOJ 40,3 4 16

20 centimetri in s petimi nulami. Tretji je bil Šmid in četrti šafarič. Ker je bil ta peti v figurativnih skokih je dosegel najboljši skupni rezultat in postal absolutni državni prvak. Ostali mladi slovenski padalci so pokazali re

EKIPNA SKUPNA RAZVRSTITEV-ČLANI

UVRSTI EKIPA I

FIGURE TEV

1 SLOVENIJA 1 I 1 ,

2 SRBIJA 4

3 SLOVENIJA II 16 4 HRVATSKA 1 36

5 MAKEDONIJA 49

6 AK KRALJEVO i 25

7 AK SARAJEVO I

81 8 HRVATSKA II 64

9 VOJVODINA I 9 lo AK BANJA LUKA 100 Il Črna GORA 121

SKOKI NA CILJ - 8x SKUP. SKUP. MESTO

m TOCK TOČK

5,07 4 16 17 3,79 3 9 18

12,28 5 25 29 2,48 2 4 29 0,69 1 1 37

14,23 6 36 52

veliko znanja in se uvrstili pred mnoge znane in izkušene padalce. Odličen dosežek pa je tudi drugo mesto Šffiida, šesti je bil Božič, letošnji mladinski državni prvak. Sedmi je bil Iztok Jug in osmi Intihar. Prvih osem tekmovalcev je bilo določenih za skupne priprave za balkansko prven­stvo, ki bo od 17. do 27. septembra v glavnem mestu Turčije - Ankari. Za priprave je bilo določeno letališče v Lescah, saj je bilo med osmerico največ Leščanov in je bil za vodjo priprav določen Drago Bunčič, za pomočnika pa Srečo Medven, kije bil določen tudi za treneIja na balkan­skem prvenstvu.

LEON MESARIČ

CILJ SKUPINSKI SKUPNO SKOKI TO Čl<:

4 9 14 16 1 21

9 16 41 1 25 62

25 4 78 49 64 138 36 36 153 64 49 177 81 100 190

100 81 281 121 121 363

PADALSTVO

Roman Božič­mladinski državni prvak

Napovedi so se več kot uresničile . Na mladinskem državnem prvenstvu v padalskih skokih v Beogradu od 1. do 6. julija je prva ekipa Slovenije osvojila prav vsa odličja prvenstva v ekipni in posamični razvrstitvi. V

Takole je skakal Roman letos julija na pripravah v- Lescah (Foto: Leon Mesarič)

zmagoviti ekipi so bili samo leški padalci Roman Božič, Iztok Jug, Benjamin Šmid, Dušan Frank in Matjaž Lazar. V drugi ekipi Slovenije je bil najmlajši član slovenskega zastopstva Bogdan Jug iz ALC in še Zlatko Čuš (AK Ptuj), Jože Korošec in Zoran Španinger (oba LC Maribor) ter Jože Pojbi č (M . Sobota).

Že prvI dan tekmovanja se je pokazalo, da so slovenski mladinci, predvsem Leščani, razred zase. Bili so bistveno boljši od drugih v obeh padalskih disciplinah . Po dosedanjih rezultatih je bil prvi favorit Šmid, presenetil pa je Roman Božič in prepričljivo zmagal v figurativnih skokih in se uvrstil na drugo mesto v skokih na cilj, kjer je zmagal Matjaž Lazar, ta pa si je boljšo končno uvrstitev pokvaril v tretji seriji figura­tivnih skokov, ko je zaradi grobe napake dobil maksimalno število ka­zenskih točk. Srebrno kolajno sije v skupni razvrstitvi priboril Iztok Jug in osvojil še bronasti kolajni v obeh posamičnih disciplinah. Skoki na cilj so bili prava leška špecialiteta, saj se je od prvega do sedmega mesta uvrstilo vseh šest Leščanov, med nje pa se je na četrto mesto vrinil Slavko Klaie, član ekipe AP Vojvodine . Za ciljni center je bila uporabljena elektronska nula s premerom samo pet centimet­rov, zato je razumljiVO, da je bilo skokov v nulo manj kot v preteklih letih z nulo premera deset centimet­rov. V vsem tekmovanju je bilo samo šest nul. Center so zadeli Lazar, Božič in Klaie po enkrat, kar trikrat pa Iztok Jug, ki pa je v petem skoku doskočil na 15 cm in si stem zapravil zmago v tej disciplini.

Kvaliteta prve slovenske ekipe je bila še bolj očitna v grupnih skokih na cilj. Vsi štirje tekmovalci so v Itreh serijah skokov zbrali samo 122 cm, kar bi bil že lep dosežek tudi za

PADALSTVO

člansko ekipo. Drugo uvrščena ekipa Slovenije II je dosegla re 11,62 metrov, na tretjem mestu je imela ekipa Vojvodine 14,53 metrov in ekipa BiH na četrtem mestu re 21,60 metrov.

Ob koncu je zaslureno v skupni razvrstitvi slavila ekipa Slovenije I in v posamični konkurenci Leščan Roman Božič pred Iztokom Jugom in Benja­minom Šmidom. Vsi ti dosežki niso slučajni, ampak so plod vztrajnega in trdega dela vseh leških padalcev pod strokovnim vodstvom neumornega Draga Bunčiča-Kingsa.

LEON MESARiČ

K~'L413

DRŽAVNO PADALSKO PRVENSTVO - MLADINCI - BEOGRAD 1981

UVR FIGUR.SKOKI - 3x SKOKI NA CILJ-6x SKUP. STI TEKMOVALEC EKIPA sec I .

cm I TOČK TEV SKUPAJ iMEST~ TOČK SKUPAJ MESTO TOČK

1 BOŽIČ ROMAN SLOV I 26,866 1 I 1 22 2 4 5 , 2 JUG IZTOK " 29,583 3 9 24 3 9 18

3 ŠMID BENJAMIN " 29,099 2 4 61 6 36 40 4 FRANK DUŠAN " 35,499 6 36 54 5 25 61

5 KLAIC SLAVKO VOJV 37,498 8 64 44 4 16 80 6 ČUŠ ZLATKO SLOV II 34 ,699 5 25 343 9 81 106

7 JUG BOGDAN " 37,999 10 100 220 7 49 149 8 KARIC SENAD BiH 31,665 4 16 554 12 144 160

9 LAZAR MATJAŽ SLOV 1 40,266 13 169 18 1 1 170 10 JURICA ANA VOJV 39,932 11 121 262 8 64 185 11 KOROŠEC JOŽE SLOV II 37,466 7 49 889 15 225 274 12 ŽUNAC ALEKSAN • VOJV 47,900 17 289 422 10 100 389 13 POJBIČ JOŽE SLOV II 44,932 15 225 715 13 -169 394 14 MUJČINOVIC SMo BiH 48,000 18 324 534 11 121 445 15 MILOŠEVIC LJ. VOJV 40,065 12 144 1134 19 . 361 505 16 JAKUPOVIC ERN. BiH 48,000 18 324 720 14 . 196 520

ILIC BRANKA SRB 42,566 14 194 994 18 324 520 18 DJURIŠIC BRAN. " 45,683 16 256 967 17: -289 545 19 ŠPANINGER ZOR. SLOV II 37,566 9 81 2050 22 484 565 20 RADIN ZORAN VOJV 48,000 18 324 902 16 256 580 21 RADIVOJEV ZOR. VOJV ~8,000 18 324 1146 20 400 724 22 DEDIC ERVIN BiH 48,000 18 324 1458 21 441 765

leški padalci osvojili vsa odličja

Na letališču ptujskega aero-kluba v Moškajncih je bilo od 17. do 22. julija republiško padalsko prvenstvo za člane in mladince in ob koncu še tekmovanje za Ptujski padalski pokal. Vseh pet dni tekmovanja, ki so ga Ptujčani odlično organizirali in ustva­rili tudi prijetno vzdušje, je bilo v znamenju medsebojne borbe leških padalcev. Ponovno so dokazali, da v Sloveniji nimajo enakovrednih na­sprotnikov in da je kvalitetna razlika zdaj še večja kot je bila pred dvema ali tremi leti. Mladi leški padalci so naredili v zadnjem letu viden kvalite­ten napredek in že resno ogrožajo najvišja mesta tudi med člani.

Leško zastopstvo je bilo tudi najštevilnejše - z dvema ekipama med

člani in z eno med mladinci. V drugi leški ekipi je bil tudi najmlajši leški tekmovalec Bogdan Jug, ki ni dobil mesta v mladinski ekipi, druge mladin­ske ekipe pa Leščani niso mogli sestaviti zaradi odsotnosti Benjamina Šmida, ki je bil na vojaških vajah, in Matjaža Lazarja, letošnjega mladinske­ga državnega prvaka v skokih na cilj, ki je imel delovne obveznosti v železarni, kjer dela kot žičar. Mladi Jug se je med člani odlično odrezal. Zasedel je peto mesto in si s tem zagotovil mesto v drugi republiški ekipi na državnem prvenstvu

V članski konkurenci so si vsa odličja medsebojno razdelili leški tekmovalci: Branko Hrast, je postal republiški prvak in zmagal tudi v

REPUBLIŠKO PRVENSTVO - ČLANI - PTUJ - 1981

PlaJ I SKOKI NA CILJ s 1000 m I:FIGURATIVNI SKOKI & 2000 m 1 man' TEiO'IOVALEC !KLUl 1 2 ~ 4 5 6 7 8 'skupime točIl 2 ~ 4 ~kup J;r I~ol !~kUpaj I ; cm sto ke ~a8 to te ltočk , 1 Hraet B. 2 Šafarič J . 3 Intihar D. 4 ŽmA-ve B .

5 Jug B. 6 Volarič I.

7 Španinger .i . 8 Medved S. 9 Vidovič J .

le Mirt Branko 11 Cesnik T. 12 Puhek S,

13 Petrovič J .

14 Čuš S 15 Pfajfar J ,

16 KranjC F. 17 lorošec J 18 ' Vodušek 1. 19 Rogina M.

IALC 2 4 o

ALC I 1 o 4 ,ALG I O 3 2 :PT f 8 72 ~ , ' ALC ' 14 2 o , ALC 1 144 7 26 MRB ' 72 139 44 ALC , 52 4 6 PT o 2 17 ALG ' 4 15 67 MRB 4 49 7 MRB 13 19 11

PT i 2 5 8 , PT 1160 14 11

ALe I 29 7 9 MRB : 114 37 MRB i 9 2

21 14

MRB : 18B 500 73 PT B7 19 20

2 o ~

o 2 O

o 16 9 6 8 27

96 73 9 32 2 ~

30 85 4 lo 2 235 29 o 77 75 121 13 14 lo 2 14 65 B2 le 500 8 lo 500 14 22 5 6 65 157 86

7 500 lB5 1 B 7~

loB 73 214

1 1 13 ' 2 2 3 12 1 2 lo 42 3

19 9 152 6 12 7 213 7 8 6. 228 lo o 7 ~81 12

80 1 390 13 14 5 144 5

6 O 301 11 15 1~ 114 4

5 5 214 8 74 15 622 15 46 11 766 17 81 62 221 9 11 3B 529 14 14 2B7 1018 20

20 Karas M MS 6 273 21 Bartalanič J MS ; 500 500

14 500

61 99

41 500

80 500

1 91 935 19 lB9 5 715 16 218 13~ 826 18 500 218 3317 21

diSCiplini figurativnih skokov, Janez šafarič je osvojil srebrno kolajno in z 12 centimetri zmagal v skokih na cilj in Dušan Intihar, ki je bil tretji v skokih na cilj in drugi v figurativnih skokih.

Leški mladinci so med svojimi vrstniki še bolj izstopali kot člani. Letošnji mladinski državni prvak Ro­man Božič je imel v klubskem tovarišu Iztoku Jugu povsem enako-

4 ;· 8,~ 9,2 8,8 8,8 ~5,11 1 , 1 1 ~

1 ' 10,010,6 9,8 9,7 40,11 3 9 lo 9 9,2 10,3 9,1 10,2 38,8' 2

1: ' ~; 36 9,5 10,9 9,9 l0,E 40,9 4 4911,011,4 13,7 12,? 48,8 8 64 I 11~

36 i 1~6 100 12,3 11,4 11,7 11,~ 46,9 6 144 ' 12,6 11,7 lo~6 11,2 46,1 5 2~ ~ 169 16911,511,112,012,4 47,e 7 49 ; 21B

25 13,1 14,4 14,9 13,2 55,6 14 196 221 121 12,4 13,7 13,~ 13,e 53,2 12 144 265

16 14,6 16,0 14,6 14,2 59,4 16 256 272 64 14,~ 13,7 13,4 14,E 56,0 15 225 289

225 16,0 11,2 12,0 12,E 51,8 11 121, 346 289 13,7 11,4 11~8 12,~ 49,0 9 81 , 370

81 16,0 15,4 16,0 16,~ 63,4 18 324 405 19616,013,916,0 16,q 61,917289 , 485 400 13,0 11,7 12,7 13,~ 50,4 l o 100 '. 500

361 16,0 11,9 16,0 lo'~ 54,2 1~ 169 5~0 256 16,0 16,0 16,0 16, 64 ,o 19 400 ; 656 324 16,0 16,0 16,0 16, 64,0 19 400 : 724 441 16,0 16,0 16,0 16, 64, ,, 19 400 ! 841

vrednega nasprotnika. Vse do zadnje­ga skoka se ni vedelo kdo bo prvak. Jug je izkoristil svojo izredno natan­čnost pri skokih na cilj. V osmih skokih je Božiča premagal kar za 17 cm, Božič pa si ni pustil vzeti zmage v figurativnih skokih, kjer je bil v štirih skokih za dve sekundi boljši od Juga. Tako sta si oba najpravičneje razdelila naslov republiškega prvaka. Bronasto kolajno je zasluženo osvojil tretji Leščan Dušan Frank.

REPUBLIŠKO PRVENSTVO - MLADINCI - PTUJ - 1981

Plas FIGURATIVNI SKOKI z 2000 m SKOKI NA CILJ B 1000 m Skup man TEKMOVALEC KLu, 1 2 3 I 4 ~kUP Ine Itol! 1 2 3

, as sto ,k.

1 Božič R ALC :10,9 9,5 9,9 ! 9,21 39,~ 1 ; 1 10 O 5 2 Jug I. ALC :10,4 10,4 10,2 , 10,5! 41,5 2 4 1 o o 3 Frank D. ALC i12,1 11,5 11'4 : 11'~ 46,~ 3 ' 9 9 29 11 4 Čuii Z.

PT 111'7 12,5 10,3 13, .47, ! 4 · 16 59

3 184

5 Juriia J. MRB 14.7 16,0 14,4 14,81 59,91 5 :25 500 500. 234 5 Pojbič J. MS 16,0 14,4 16,0; 15,~ 61,~ 6i36 6 71 176 7 Botu1en E. PT 16,0 16,0 16,0: 16,J 64,0 7- 90 500 469 419 , , 12

8 Lovrec V. MRB 16,0 16,0 I 64,.1 • 90 500 500 94 16,oi 16,( 9 žitek H. I MS 16,0 16,0 16,o! 16,c 64,~ • 90 500 500 500

lo 16,0 .16,0 16,0' 16,< 64,. • 90 500 500 500 I 11 Petrič Z. . MRe 64,. n 90 500 500 396

12 16,0 16,_ 16,0 16,< 64,. • 90 500 500 500

I Vrbančič J . PT

Šparovec J., MS j .

16'116

,0 16':j 16,

Za mladince slovenskih aeroklubov Ptuj, Maribor in Murska Sobota je treba reči, da je njihova vadba za vidnejši napredek premalo strokovna in nenačrtna. Morali bodo vaditi vsak dan, čez vse leto, tako kot Leščani, če bodo želeli poseči po vidnejših uvrstit­vah, kar bi bilo za napredek slovenske­ga padalskega športa zelo ugodno.

Za ekipne razvrstitve so štele tri discipline: posamične razvrstitve vseh članov ekipe v skokih na cilj in v figurativnih skokih ter štiri serije skokov na cilj celotne ekipe. Tudi v tej disciplini so bile vse leške ekipe najboljše in so osvojile vsa prva mesta.

Že osmo leto zapored so Ptujčani izvedli tudi tekmovanje za Ptujski padalski pokal. Za to tekmovanje sta štela zadnja dva skoka posameznikov na cilj v tekmovanju za republiško prvenstvo in en skok v vodo. Te skoke

4 5 ! 6 1 7 8 skup ' m.točk : ~~čk ! cm 'sto !

7 2 2 4 4 1 34 2 ' 4 , 5' 4 4 4 1 3 17 1 , li 5 8 ! 5 2 6 24 94 3 91 18'

lo 15 '1 19 49 240 4 ~: i 32i 1

68 ,410 214 120 137 2183 6 61' 500 1 94 500 500 111 1958 5 251 61,

1

500 1500 121 14 ;174 2697 7 49i 139

1500

, 64

1 ,135 . 323 196 1500 2748 8 154

!171 811 500 :500 , 86 157 2914 9 171 500 500 32_ : 20 1 77 2917 lo 100 19~

500 j336 1165 1500 21~ 421 3318 11 121 500 500 269 500 500 3769 , 12 144 234

i i so izvedli na jezeru pri Podlehniku. Disciplina je dokaj zanimiva. Padalec je oblečen samo v kopalke in opremljen s padalom. Doskočiti mora v vodo čim bližje doskočni boji. Ko opravi dotik na tej boji, mora odplavati do ciljne boje, ki je od prve oddaljena 20 metrov. Rezultat skoka je čas, ki ga padalec potrebuje od dotika z vodo pri doskoku do dotika zadnje ciljne boje, do katere mora priplavati. Zato imajo tu velike pred­nosti dobri plavalci. Najboljši pri skokih v voQ.o je bil Iztok Jug s časom 11,75 sekun<!. Ker je bil najboljši tudi pri skokih na cilj na letališču, je bil tudi končni zmagovalec Ptujskega pokala. Drugi je bil Roman Božič, tretji Dušan Intihar, vsi iz ALC, četrti ea je bil domaČin, Ptujčan Bojan Zmavc.

LEON MESARIČ ALC Lesce

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ s 1000 m - ČLANI pENERALNA RAZVRSTITEV EKIP - ČLANI

UVI'- I SERIJE I3kupaj ~;;- EKIPE l ' 2 I 3 ' 4 m

.. • .•....•.••.•..•.......•..... ~····r············:······r····· 1 i A:i,C LESCE I Hrast,Šafarič p,55 0,11 0,12 0,12 0,90

-il AK PTUJ ::~;!:~~:~~::r~'7;' ~:93 - ~,39'~~-~55- '"3:57 __ ..; . _ _ ..!!.~,,-!~.!_Z~~~_ _ _ _ . ____ ._ . ______ -;:-;-3 I ALe LESCE II V01arič,Pfaj- 1,91 0,31 1,02 2,25 5,49

, far,Mirt, Jug -4 i Le MARIBOR Cesnik~.špa;:iin: -;'1'1"-7,07 .""1-;35- --';,'59- ' 11;78

i_.l .....•.••..•• !:;::::::.::: ...... l .... J. ..... L ••••••••••••

! SKUPINSKI SKOKI NA CILJ s 1000 m - MLADINCI

! 1 ALC LESCE Božič ,Jug Izt,* 0,20 0,29 0,16 : 0,19 ____ _ _ FrlllllL __ · _____ t ______ ....l __ ~--

2 AK PTUJ Čuš,Botu1en, I 10,59 9,7210,03 j10,10 , Vrbančič 1- . ' .

!3j- LcMARliioR" ---~~~f!L.;-~~;~~ 11~0-;- 5,00 , -7,24 6,24

'1' 4 r AK M:-soiiO'l'AP~jbič,žitek, 0,06 0,71 11,76 15,00

= •• I.---.-.•••••• ~~=:~::~ .....

0,84

40,44

43,48

~vrL. Skup. Skup~; sti_ EKIPA Figure Cilj skoki točk Itev ~.. . ..••.•....••.•.•.....•••.••••..••. -.....

1 ALC LESCE - 1 63 183 4 250 [- f--- ...... - --.--.---- . . ,

2 ALC LESCE - II i 568 351 36 I 955

r~14 - 542 : 16 -~ ~-9-72 3 AK PTUJ : : :

4 LC MARIBOR 1 519 585 ! 64 : 1168-

~ ......................... l .... J ..... l ..... . GENERALNA RAZVRSTITEV EKIP - MLADINCI

1 ALe LESCE 14 : 14 4 32 i

2 AK PTUJ 196 I 165 16 377 -i---- --------t- - --- -----

3 I LC MARIBOR : 205 221 36 462 1

-~----j I .: .. ::.:::::::: ... ~ .. ~~: ..... ~~:~.:: ..... ~~:1

PADALSTVO ICe'L4 17

Državna padalska reprezentanca končala priprave

Državna padalska reprezentanca se je deset dni - od 4. do 13. septembra - pripravljala na leškem letališču za nastop na balkanskem prvenstvu, ki bo od 17. do 27. septembra v glavnem mestu Turčije - Ankari. Na priprave je bilo vabljenih prvih osem članov z državnega prvenstva ter štiri najuspeš­nejše članice. Letošnji državni prvak Janez šafarič (ALC) je sodelovanje na pripravah iz osebnih razlogov odpovedal, predvsem pa zaradi predol­ge odsotnosti z dela. S tem je dal možnost Darku Svetini, ki se je tik pred pripravami vrnil iz JLA.

Vreme je bilo ves čas priprav izredno ugodno za skoke. Trenerja Drago Bunčič in Srečo Medven sta zato brez večjih težav izpeljala celoten program priprav. Bile so to priprave kakršnih jugoslovanska reprezentanca doslej še ni imela. Padalci so vsak dan

izvedli po osem do dvanajst skokov, tako da je imel vsak ob koncu priprav po 90 do 96 skokov. Ta je bil izreden fizičen napor, ki pa leškirn padalcem ni delal težav, saj so bili prej dobro pripravljeni, težje pa je bilo Naumovi­ču (Niš), Siču (Subotica) in Pircu (Zagreb) zaradi slabše fizične priprav­ljenosti. Enako se je godilo dekletom.

Vsi brez izjeme so v tem kratkem času izredno napredovali v obeh disciplinah, figurativnih skokih in skokih v cilj. Figure opravijo za sekundo hitreje, v cilj pa vsi doskaku­jejo pri vsakem skoku izredno natan­čno. Pri 24 kontrolnih skokih je bil najboljši Svetina spoprečkom 2,2 centimetra na skok, pri figurah pa je bil najuspešnejši mladinski državni prvak Roman Božič spoprečkom 8,7 sekund. Na osnovi kontrolnih skokov je bila izbrana petčlanska reprezentan­ca za nastop na balkaniadi. Sestavljajo jo Dušan Intihar, Roman Božič, Iztok Jug, Darko Svetina (v~i ALC) in Ljubiša Naumovic (Niš). Zensko vrsto sestavljajo: Slavica Lučic, Ljiljana Miloševic, Ana Jurica in Svetlana Simic, vse iz Vojvodine in Srbije.

Od odhodu reprezentance na bal­kansko prvenstvo je treba reČi še nekaj senčnih strani našega padalstva. Osnovna padalska oprema jypovsem dotrajana. Vsi štirje Leščani so opravi­li s svojimi padali že preko 700 skokov, največ skokov pa ima padalo Darka Svetine, že preko tisoč. Kupola je toliko dotrajana, da se je zadnji dan priprav strgalo blago kupole. Padalci so kupolo sami zasilno popravili in s takim padalom bo Svetina tekmoval na balkaniadi v Ankari. Novo padalo ima samo Naumovic, ki si ga je z lastnimi sredstvi nabavil iz Amerike, Letalska zveza Jugoslavije in edini proizvajalec padal pri nas, DO KLUZ, pa stojijo neprizadeto ob strani. Klubi pa tudi nimajo dovolj sredstev za opremljanje državne reprezentance. Preostane nam samo še prekinitev celotne padalske dejavnosti.

LEON MESARIČ

Leika ekipa na tekmovanju v Gradcu - z leve proti desni Benja­min Šmid, Dumn Intihar, Roman Božič, Bogdan Jug in Iztok Jug (Foto: F. Primo­žič)

Velika mednarodna zmaga Intiharja

Mladi leški padalci so se vrnili z neuradnega evropskega prvenstva v Gradcu nasmejanih obrazov. Na med­narodnem tekmovanju, ki ga v Avstriji prirejajo vsako drugo leto, v času med dvema svetovnima prvenstvoma, je padalec Alpskega letalskega centra Lesce Dušan Intihar zmagal v discipli­ni skokov na cilj z višine 1000 m. To je eden od redkih velikih uspehov jugoslovanskega padalstva. Tudi kot ekipa so bili Leščani odlični in so zasedli sedmo mesto med 30 ekipami, ki so štele po štiri tekmovalce.

V disciplini skokov na cilj je tekmoval 101 tekmovalec in 20 tekmovalk iz trinajstih držav Evrope, Azije in Afrike. Manjkali sta samo dve velesili v padalstvu, Sovjetska zveza in ZDA, s tem pa bi bilo tekmovanje

lahko že neuradno svetovno prven­stvo.

Leška ekipa je nastopila kot klub­ska ekipa. Ke; reprezentanca Letalska zveza Jugoslavije zaradi pomanjkanja denarja ni mogla sodelovati, je vse stroške nosil ALe. Ekipo so sestavlja­li: Dušan Intihar (23 let), Iztok Jug (19), Benjamin Šmid (20), Roman Božič (19) in Bogdan Jug (17), ki je tekmoval v internacionalni ekipi. Leška ekipa je bila tudi daleč najmlajša ekipa med vsemi. Tuje ekipe niti posameznikov niso imele tako mladih, kot je bilo poprečje Lešča­nov, zato so vzbudili že po prvih seriiahskokov izredno zanimanje vseh.

Intihar je svojo zmago prigaral v težki borbi z najboljšim zahodno­nemškim tekmovalcem Siegfriedom

PAD~LSTVO

Albrechtom, ki je že več let v vrhu evropskega padalstva. Po osmih sko­kih sta imela enak rezultat z osmimi centimetri. Intihar je imel pet čistih ničel, Albrecht pa štiri. Za končnega zmagovalca sta~morala oba pomeriti še v devetem sk ku. Prvi je doskočil nemški tekmoval c in zgrešil cilj za en centimeter. Int' . e drsel proti ciljni točki lepo in mirn ~ padel v ničlo, žal pa je elektronska naprava zatajila in rezultata Intiharju niso priznali. Nemec se je že veselil. Intihar je namreč moral še enkrat sam v zrak in izvesti še deseti skok. Le malo kdo si je upal verjeti, da bo Intihar zadržal mirne živce ob takem psihičnem naporu.

V zadnjem skoku tekmovanja je bilo vse na nogah v pričakovanju da bi videli, kaj je mladi neizkušeni Jugoslo­van sposoben narediti. V veselje množice in predvsem Leščanov je zadel ničlo in postal zmagovalec neuradnega evropskega prvenstva. Bila je to poštena in velika zmaga.

Zmagoslavje leških mladincev je bilo še toliko večje, ker so tudi ostali skakali odlično. Benjamin Šmid se je uvrstil na sedmo mesto, Iztok Jug na 28., njegov mlajši brat Bogdan na 51. in Roman Božič na 68. mesto. Če ne bi bil Božič nekoliko nepreviden v

ICe,t" 19

tretjem skoku, ko je imel dotik z zadnjo nogo prej kot s sprednjo, s katero je padel ob ničlo, bi se tudi ekipa uvrstila še višje in morda osvojila celo ekipno bronasto medaljo. Med tridesetimi ekipami pa je tudi sedmo mesto odlično.

V disciplini figurativnih skokov pa Leščani niso bili tako dobri kot pri skokih na cilj, ker je to precej težJa disciplina in je za vidnejši rezultat potrebno večletno načrtno delo. Kljub temu so bili doseženi časi dobri in celo boljŠi, kot so jih dosegli na državnem prvenstvu. Razveseljivo je, da iz tekme v tekmo čase izboljšujejo in da lahko tudi v tej disciplini pričakujemo boljše rezultate že v prihodnjem letu.

Zanimivost tekmovanj so bili tudi tekmovalci Kitajske in Arabskih emir atov, ki so se uvrstili med najboljše. Predvsem Kitajci obetajo, da se bodo na svetovnem prvenstvu prihodnje leto enakovredno borili s padalskimi velesilami.

REZULTATI:

Skoki na cilj s 1000 m (101): 1. Dušan Intihar (Jugo sI.) 0,08 m (4 cm, 0, 0, 0, 1, 0, 3, O), 2. Siegfried Albrecht (ZRN), 0,08 m (3, ° 0,0,2, 1, 0, 2), 3. Issa Mohammed (Arabija) 0,11,4. Sun Huiroug (Kitajska) 0,12, 7. Benjamin Šmid 0,15, 28. Iztok Jug 0,27,51. Bogdan Jug 0,70(5, 1,0,0, 1, 4, 57, 2), 68. Roman Božič 1,46 (vsi Jugoslavija)

ženske: 1. Zdena Studena (ČSSR) 0,15, 2. Jackie Smith (Vel. Brit.) 0,18, 3. Marjolaine de Pury (Francija) 0,20 ....

Figurativni skoki (4 skoki): Christi­an Lubbe (Francija) 25,57 sec., 2. Jianzhong Zhang 27,24, 3. Shensheng Ling 27,42 (oba Kitajska), 35. - 26. Roman Božič in Iztok Jug 38,37,38. Benjamin Šmid 39,07 46. Dušan Intihar 60,77, 58. Bogdan Jug 42,71 (vsi Jugoslavija) ...

Skupna razvrstitev: 1. Siegfried Albrecht (ZRN), 2. Bartolomej Spisak (ČSSR), 3. Gerard Graugeon (FranCi­ja), 24. Benjamin Šmid, 31. Iztok Jug 33. Dušan Intihar, 50. Roman BožiČ: 54. Bogdan Jug (vsi Jugoslavija)

ML

Zmajarstvo letos praznuje 10 let­nico obstoja. Ker so slovenski zmajarji v zadnjem času precej napredovali, je prav da posvetimo več pozornosti tej disciplini, ki ima vse več privržencev, zlasti med mladimi. Ker pa je ta lepi šport tudi izredno nevaren, bom na tem mestu poskusil povedati, kaj zmajar potrebuje od meteorologa, saj je pri tej panogi dobra meteorološka priprava važen pogoj, da se bo polet

leti. Zato veljajo zanj podobna pravila kot za jadraice. Na tem mestu ne bomo navajali osnov iz meteorologije, ker predvidevamo, da jih fantje poznajo; v kolikor pa je kdo še "tenak" na tem področju naj se čimprej izpopolni, saj je tovrstne literature dovolj. Ker pa se jadralno letalo in zmaj vendarle razlikujeta -glej sledečo razpredelnico - moramo paziti predvsem na sledeče :

površina kril(a) teža

jadralno letalo 10 -16m2

zmaj 15 - 18 m2

20 - 35 kp 5-8kp/m2

80km/h 30m

obremenitev krila največja dovoljena hitrost najmanjši krog (premer) najmanjše propadanje drsni kot

do 400 kp 20 - 30kp/m2

250km/h 60m 0,5 - 0,9 mis do 1 : 40

0,9 - 1,2 mis do ] : Il

hito.rst najboljše fmese 80 -110kmih 40 - 50km/h

uspešno in srečno zaključil. Ne bo narobe, če vse mlade navdušence opozorimo, da skrbno ocenijo svoje zmožnosti in na noben način NE ~SKUŠAJO POLETATI, če jim to meteorolog odsvetuje in če za uspešen let ni pogojev.

Zmaj, pojobno kot jadralno letalo, izkorišča termična dviganja in valove, da se lahko obdrži v zraku in lahko

(v razpredelnici so navedeni podat­ki za zmaje in letala zgornjega razreda, ki jih trenutno uporabljamo pri nas).

Ker pri nas zmajev na motorni pogon ali z možnostjo šlepa še ni, morajo zmaji starta ti na pobočju z zadostno višinsko razliko, da sploh lahko polete in se priključijo termičnim tokovom. V tabeli navaja­mo najpogostnejše štartne točke, ki so

ZMAJARSTVO

se zaradi ugodne lege izkazale za uspešne in zraven približno nadmor­sko višino. Kriška gora (1660 m), Krvavec (1800 m), Stol (2300 m), Golte (1500 m), Dražgoše (1200 m), Vitranc (1800 m), Lubnik (1000 m), Lisca (1300 m), Šmarna gora (650 m). Seveda je teh hribov še več, saj si je praktično vsak klub naredil startno rampo na domačem terenu, ki pa so za doseganje večjih uspehov neustrez­ni.

Pri te4 hribih (pobočjih). opažamo določeno podobnost, saj so praviloma ugodni predvsem pri vetrovih iz južnega kvadrata, dočim so za vetrove iz severnega kvadranta manj ugodni ozr. celo nevarni in moramo na to še posebej paziti. Vse to izhaja iz samih pogojev za start, saj so južna pobočja, zaradi dvigajočega se zraka, ki je posledica segrevanja, ali pa vetrov v prosti atmosferi, ugodnejša za jadran­je.

Ker je za uspešen start zmaja potrebna določena hitrost (vsaj 20 km/h) na zaletišču in je hitrost zmajarja pri ugodnem čelnem vetru zato lahko sorazmerno manjša, ozr. pri hrbtnem vetru (ta je nevaren) toliko večja. Zato sodi podatek o vetru med najpombmenjše podatke, ki jih mora zmajar pred poletom pozna­ti. Vedeti mora kakšen je veter pri tleh, kjer namerava pristati, kakšen na startu in kakšen v prosti atmosferi ozr. nad hribi. Pri tem mora vedeti smer, ki naj bo prognozirana vsaj do 30° natančno,jakost in karakter vetra - ali bo ta sunkovit (nevarnost turbulence ) - in kako se z višino veter spreminja. Ker veljajo podatki za veter z emagrama ozr. pilotbalonskih opa­zovanj za prosto atmosfero (to je brez oVir) moramo te podatke prirediti ozr. prilagoditi za hribe in pobočja.

Vemo, da hitrost vetra z višino narašča (vzrok je trenje pri tleh) tako, da imamo na približno 1000 mvišine že dvakrat večjo hitrost kot pri tleh, zaradi vrtenja zemlje pa se veter obrne za 20 do 30 stopinj v desno. Na hribu je potrebno upoštevati tako imenova­ni Bernoullijev efekt, zaradi katerega hitorst vetra skokovito naraste. V mirni in stabilni atmosferi pa je

~efL,4 21

potrebno vedeti kdaj bo nastopil gorski ozr. dolinski veter in kolikšno hitrost bo dosegel.

Še enkrat poudarjamo, daje največ­ja dovoljena hitrost vetra za izkušene zmajarje (po njihovi kategorizaciji za pilote) 30 km/h in da pri močnejšem vetru ne smejo poletati! Zato sodi v opremo zmajarjev tudi priročen ane­mometer in seveda termometer ali termograf, za samo pomoč pri določe­vanju smeri in jakosti vetra pa lahko uporabljajo razen vetrovne vreče, tudi trakove iz blaga. Opazujejo naj kam se obrača dim iz dimnikov , kako plapo­lajo zastave, poljšične, drevje in podobno.

Glede same termike in jadranja na valovih veljajo za zmajarje isti pogoji kot za jadralce in jih na tem mestu ne bomo naštevali. Višine, ki jih dosegajo zmajarji in dolžine preletov so precej krajše, zato pa so zmaji bolj okretni in imajo kljub hitrejšemu dviganju v dvigajočem se stebru dosti manjšo probojnost (pri povečani hitrosti jim silovito naraste upor, tako da tedaj izredno hitro propada - tudi do 5 mis) in seveda v hitrosti ne more slediti jadralnemu letalu. Zato je treba zmajarje opozoriti še na efekte, ki jih povzročajo doline ozr. kanjoni rek z močnimi spuščajočimi se tokovi (na Gorenjskem dolina Save, Kokre, Bi­strice), in da včasih takšna dolina "pobere" zmaju vso višino. Opozoriti jih moramo tudi na področja z močno tubulenco, ki jo naj poskušajo prele­teti s povečano hitrostjo ali pa se jim ogniti, če je to mogoče. Opozoriti jih moramo tudi na težave, ki jih imajo, če se nenadoma poslabša vidljivost -da je prepovedano leteti v megli in dežju pa seveda že vedo.

Seveda je še precej stvari, ki jih nismo našteli, še enkrat pa opozarja­mo na previdnost, saj številne nesreče, ki so jim botrovale predvsem neznan­je, neizkušenost in objestnost ozr. neupoštevanje osnovnih varnostnih kriterijev narekujejo, da se je potreb­no za vsak polet temeljito pripraviti in da je včasih prav tako pogumno odnesti zmaj nazaj v dolino, če razmere ne dopuščajo varnega poleta.

MIRAN FERLAN

=-':.~Solarni raziskovalec

Paul Mc Cready

S takim imenom je poimenoval dr. Paul Mac Cready svojo novo družino letal, ki naj bi jih poganjali vijaki z elektromotorji, katere bi napajala električna energija, pridobljena v solarnih celicah. Za prve preizkuse je uporabil letalo Gassamer Penquin, letalo, ki je bilo kot rezerva predvide­no pri uspešnem preletu Gossarnerja čez Rokavski preliv. V začetni f~i načrta "solarni raziskovalec" je bilo letalo Penquin osnova za preizkušanje novega pogonskega sistema ter za dosego izkušenj pri krajših preizkus­nih letih.

Solarne celice so na letalu pritrjene na ploščo, postavljeno pravokotno na ravnino krila, ki je pritrjeno na srednjo piramido in služi kot nosilec zateg za krilo . Plošča se lahko vrti in obrača okoli svoje osi. Tako doseže najboljši kot za sprejemanje sončnih žarkov in pri tem pridobiva iz celic večja energija. Ker je z letalom

omejeno upravljanje, lahko leti samo v mirnem vremenu.

V začetku decembra leta 1980, je pilotka lanice Brown opravila z letalom prve polete pod zelo ugodni­mi pogoji in je na višini do največ 20 metrov preletela razdalja okoli ene milje v treh minutah. Marshall Mac Cready (sin Paula, star 13 let) je s Penquinom napravil okoli 50 poletov, vendar je v začetku uporabljal za pogon vijaka energijo iz akumulatorja, šele kasneje je na letalo vgradil solarni sistem. Imenjeni preizkusni poleti so dokazali, da je mogoče zgraditi letalo tudi na solarni pogon.

Solarne celice (photovoltaic cells) so še vedno zelo drage, vendar je upanje, da se bodo pocenile, saj tovrstno raziskovanje intenzivno na­daljujejo in iščejo najboljšo tehnologi­jo (podobno je bilo s tehnologijo polprevodnikov v elektroniki). Solar­ne celice ne onesnažujejo okolice in ne oddajajo ogljikovega dioksida, zato

RAZGLED PO SVETU

so primeren izvor električne energije (razmumljivo: samo dokler celice obseva sonce). Po predvidevanju Pa­uIMac Creadyja bo celotni solarni sistem na "solarnem raziskovalcu" težak komaj okoli ene desetine od skupne teže letala. Modeli letal z izvorom energije iz solarnih celic letijo že nekaj let. "Solarni raziskovalec" bo sposoben preleteti nad 100 milj, saj bo dovolj čvrsto zgrajen, da bo lahko letel tudi na večjih višinah, na katerih bo moral kljubovati vrtinčenju zraka. Krila novega letala ne bodo več podprta z žicami, kot je bilo to pri Gossamerju, ki je bil konstruiran samo za prizemno letenje.

Kot drugi razlog za načrtovanje svobodno nosečega krila so bile žice in zatege na krilih, ki so povzročale občuten zračni upor pri povečanih hitrostih, razen tega pa zaradi pirami­de v sredini trupa lahko zasenčijo solarne celice, ki so vgrajene samo na zgornji površini krila. Ze najmanjša senca, ki bi pokrila samo eno celico v nizu celic, lahko izniči moč celotnega sistema celic. Največjo skrb so posve­tili aerodinamiki letala, čeprav je tudi teža letala pomembna (podobno je bilo tudi na Albatrosu). Na novem "challengerju" bodo za uresničitev nove konstrukcijske zasnove uporab­ljali ključna gradiva tvrdke Du Point, in sicer: mylar, kaclar in delrin, poleg tega pa še plastiko iz ogljikovih vlaken (carbon fiber) . Solarne celice so izdelek tvrdke Spectrolab .

Že letos, načrtuje Mac Cready, bo to letalo preletelo od San Diega do Los Angelosa, razmišlja pa tudi o možnosti poleta od Londona do

rcefL423

Pariza. Ko so Mac Creadyja vprašali kaj je potrebno storiti, če se pri poletu "skrije" sonce za oblake, je dejal, da je "solarni raziskovalec" jadralno letalo, ki je sposobno, da blago planira in varno pristane na zemljo. Sončna energija iz solarnih celis se zbira v akumulatorju, iz tega pa se lahko vsaj nekaj časa uporablja električna energija.

Podobno kot so morali pri letalu Gossamer, ki je letelo s človeško močjo (prelet čez Rokavski preliv), rešiti nekaj problemov, tako je tudi pri omenjenem načrtu, kajti "solarni sistem" na letalih komaj dobro raziskUjejo, saj je to še neobdelano področje .

OSEBNOST DR. PAULA MAC CRE­ADYJA

Jadralci iz vsega sveta poznajo njegovo ime. Bil je svetovni prvak v poletih na zračnih valovih v višino in prvak na domačih in svetovnih jadral­nih prvenstvih . Pred tridesetimi leti (leta 1950) je Mac Cready na jadralnem prvenstvu v Oerebru (Šved­ska) osvojil drugo mesto, pred našim tekmovalcem Milanom Boriškom, ki je bil tretji in Maksom Arbajterjem, ki je bil četrti. Takrat so se začeli za naše tekmovalce - iadralce zanimati širom po svetu. Se posebno so omenjali uspeh Milana Boriška, ki ga je dosegel z našim tekmovalnim jadralnim letalom Orel. Ker se je Mac Cready zanimal za Orla, si je želel ogledati to letalo. Med tekmovanjem je skupaj z ameriškim znanstvenikom slovenskega porekla dr . Avgustom Raspetom večkrat obiskal naše tek-movalce in se nadrobno spoznal s konstrukCijO Orla. Zapomnil si je izjave naših tekmovalcev o svojstvih letala, tako da je kasneje dr . Raspet v okvirju OSTIV (bil je predsednik znanstvene sekcije OSTV) pripravil primerjalno testiranje med Weiho in Orlom. Na svoji Weihi je letel P. Mac Cready, na Orlu Milan Borišek. Glede na to, da so bile performanse Weihe znane, so primerjalno testiranje opra­vili samo za ugotavljanje odstopanja v

'11.11. višini leta obeh letal pri določeni ..... hitrosti (s preizkušenim brzinomerom

Mc Cready ob našem letalu Jadran na Lescah s statično vlečno sondo). Rezultati

-l( WE/~E 1/ 3 _ ~ _PRIMERJAL NI

E OREL II in TE S T_----il--___ --ff-il-,-/_O_R_E_L _11--1

WEIHE /! ~ <: '<:t cl

cl. a I

/

I

;' /

2 i--------~------------r-----------~~-o-~-~-~/-/~'~----r------------1

:t . .1

o

WE/HE-pilot P.B.MACREADY.JR OREL II-pilot MILAN BORIŠEK 10. JUL IJ 1950, OREBRO

HITROST I

LETENJA I I

10 20

testiranja so razvidni iz diagrama, ki ga je dr. Raspet objavil leta 1950 ob tretjem kongresu OSTIV 1950 v publikaciji OSTIV PUBLICATION 1.

Ko je videl uspehe naših tekmo­valcev na svetovnem prvenstvu in ko je spoznal delovanje letalske organi­zacije Jugoslavije, je Mac Cready izrazil željo, da bi obiskal Jugoslavijo, kjer bi se še bolje seznanil z jugoslovanskim letalstvom. Posebno si je želel, da bi poletel na hidro-jadral­nem letalu Jadran (konstrukcija Jaro­slava Koserja), na Triglavu in Orlu. Njegovo željo so z zadovoljstvom sprejeli in Mac Creadyja povabili v Jugoslavijo. Sestanek z njim je bil na letališču ALC v Lescah, kamor so prepeljali vsa omenjena letala. Tu so se zbrali tudi Paja Crnjanski, Franček Mordej , Jaroslav Ko ser , Dušan Cener, Mazjan Slanovec, Franc Hilinger, inž. Vlado Matovič in pisec tega prispevka. Poleg omenjenih so se sestanka z Mac Creadyjem udeležili še nekateri člani konstrukcijskega biroja iz Ljubljane in iz AK Jesenice. 26. avgusta 1950 je Mac Cready poletel z letališča ALC na amfibijskem letalu Jadran in po krajšem jadranju nad Blejskim jeze-

30 /'0. rrySek

rom pred samim mrakom pristal na jezerski gladini. To je bil Mac Creadyjev prvi polet in pristanek s hidro-jadralnim letalom. Bil je navdu­šen. Iz trupa letala je izvlekel vesla in pričel z Jadranom veslati proti čolnu, ki ga je čakal v bližini. Po večerji na Bledu, je Paul predaval o "poletih" na valovih, vse pa popestril z diapozitivi. Naši jadralci so z velikim zanimanjem poslušali, saj so se tudi sami začeli pripravljati za letenje na "zračnih valovih". Po končanem obisku je , ko je analiziral našo letalsko tehniko in sploh delovanje jadralnega letalstva, izjavil:

"Če boste s takim tempom nadalje­vali graditi letala in bo gmotna pomoč, ki vam jo daje skupnost, v sedanjih mejah, bo Jugoslavija z vašimi ljudmi prav gotovo v dveh ali treh letih postala vodilna sila v jadralnem letalstvu na svetu . .. ".

Tedaj je bil Paul star 25 let. Mednarodni zmagovalec v jadralnem letalstvu je postal leta 1956. V času med letom 1946 in 1956 se je Mac Cready ukvarjal z razvojem jadralnih letal, s tehniko jadranja, z meteorolo­gijo, izumil je in tudi izdelal znani

R~ZGLED PO SVETU

Mac Creadyev računar, ki ga uporab­ljajo letalci širom po svetu. Leta 1952 je doktoriral na kalifornijskem tehno­loškem inštitutu v Pasadeni. Leta 1970 jezačel ustanavljati društvo Aero Viroment, ki zdaj izdeluje naprave za zmanjševanje zračnega upora, s čimer se zmanjša poraba goriva na vozilih. Društvo izdeluje tudi študije za zmanjševanje industrijskega onesnaže­vanja, ukvarja se z razvojem sistemov za proizvodnjo energije s pomočjo vetra itd.

Za uspeh z Gossamer Condorjem, ko je bil opravljen predpisani polet z letalom, težjim od zraka, gnanim s človeško močjo, je sprejel Cramerjevo nagrado v znesku 100 .000 dolarjev. Uspešni Condor je dobil častni in stalni izložbeni prostor ob letalu bratov Wright in Lindenbergovem Spirit of St. Louis v muzeju Smithson­ian . Dve leti za tem je Paul konstruiral letalo Gossamer Albatros, o katerem smo v naši reviji že spregovorili v zvezi spreletom Rokavskega preliva. Ob nagradah in priznanjih, ki jih je Paul prejel za izredne dosežke v letalstvu, naj omenim samo trofejo Roberta J.

Mc Cready z našimi jadraici in letalom triglav na Lescah

"21L425

Colliera, katero so pred njim sprejeli Or ville Wright, Howard Hughes, USAF in astronavt John Glenn.

Spominjamo se dni, ko smo se družili z velikanom svetovnega letal­stva, kije takrat dejal: "Vesel bom, če vas bom lahko kot svoje goste videl v ZDA". To je bilo pred več kot tridesetimi leti, ko smo v njem našli prijatelja naše domovine in našega jadralstva. Če bi takrat nadaljevali naše delo na doseženih uspehih (Komac in Rajn sta bila na Košavi svetovna prvaka na dvosedih, Jože Mrak pa je na Meteorju dosegel dva svetovna rekorda), bi se uresničile besede Mac Creadyja: "Jugoslavija bo postala vodilna sila v jadralnem letalstvu na svetu ... ".

Dr. BORIS CIJAN

Literatura: l. Comparison flight tests of Orao

II and Weihe, August Raspet (predsed­nik znanstvene sekcije OSTIV-a) in Boris Cijan (član biroja OSTIV) OSTIV-PUBLICATION I., III. Con­gres OSTIV Oerebro 1950.

2. PublikaCija tvrdke Aero Virox­ment (ZDA).

Letalo Dynamics motorjem

General F-16 z F 100

Motor F 100 poganja tudi F-16 V začetku 1972 je letalstvo ZDA

sklenilo pogodbo za prototip lahkega bojnega letala z družbo General Dyna­mics in Northrop. Ta družba je kon­kurirala z letalom YF-16 z motorjem odPjWA.20.jan.1974.

Po večmesečnih poskusnih letih in primerjanjih, katere je opravilo letal­stvo ZDA, je objavilo izbiro letala F-16 družbe General Dynamics za svoje lahko bojno letalo. Sest mesecev kasneje so štiri druge članice NATO osvojile letalo F -16 z motorjem F-I00, za zamenjavo dotrajanih letal F-14. Toje bilo 13. jul. 1975.

Motor F401 s potiskom od 13,600 k3 Motor F40l spada v isto grupo z

F100, potisk pa znaša 13.000 kg. Oba motorja koristita isto jedro in se razlikujeta edino po obliki fena in naprave za naknadno zgorevanje. Re­volucionarno letalo XFV-12A, izde­lano za mornarico ZDA, v družbi Rockwell International, je gnano z

motorjem F 401. Letalo XFV-12Aje nadzvočno letalo z možnostjo verti­kalnega vzletanja in pristajanja.

Motorji serije JT8J)-200 so tišji, čistejši in zmogljivejši

Na zahteve o Zaščiti življenjskega okolja je P jWA začela leta 1974 razvijati serijo motorjev JT8D-200, projektirane za tišje, čistejše in zmogljivejše delovanje; razen tega so motorji močnejši od predhodnih JT8D modelov. Novi motor je obdržal visokoturne lopatice, ki so bile zelo uspešno koriščene v JT8D. Koriščenje eno-stopenjskega fena s povečanim prečnikom v zameno za dvo-stopenj­ski fen modela JT8D, kot mešalca izpušnih plinOV, je omogočilo znatno zmanjšanje ropota.

Družba Mc Donnell Douglas je iz­brala motor serije JT8D-200 za po gon svojega novega letala DC-9 Super 80, namenjenega za srednje dolge rela­cije. Letalske družbe imajo na voljo dve verziji motorjev iz te serije:

Mc DonnelI Douglas OC-9 Super 80 z motorji iz serije JT80-200

JT8D--200 in JT8D-217. Prvi ustvar- JT9D-7R4 združUjejo modiflk.acije, ja pri vzletanju 8.391 kg potiska, zasnovane v devetletnih izkušnjah ko­drugi motor pa je predviden za 9.072 mercia1ne rabe motorjev JT9D in v kg potisne sile. neprestanem izpopolnjevanju proizvo-

dov. Ta serija omogoča prihranek goriva in prilagoditev vsem zahtevam potiska v obsegu 20.094 do 25.401 kg.

Družina motorjev za mnoga široko­trupna letala

Konec 1970 je P /WA uvedla serijo motorjev JT9D-7R4, ki omogočajo uporabnikom, da zadovolje mnogo zahtev glede potiska, v obsegu ene grupe motorjev. Motorji iz serije

Airbus Industrie A310 z motorji JT90-7R4

Serija motorjev JT9D-7R4 vsebuje značilnosti, prikladne za današnja ka­kor tudi za bodoča letala s širokim trupom. Mc;>torji iz te serije so izbrani

za pogone dveh novih letal, Boeing-a 767 in Airbus-a A310.

V zvezi z motorji IT9D-7R4 je P jW A razvil nov sistem namestitve motorjev: projektiran za manjšo težo, minimalen upor zraka in da se lažje vzdržuje. Sistem bo omogočal uporab­nih zračnih flot, ki se sestoje iz več tipov široko-trupnih letal, v celoti enovit postopek za insta1iranje.

~otorji IT lOD za bodočnost Da bi se zado volj ile bodoče zahteve

letalstva v pogledu moči, ekono­mičnosti in ohranjenja sredine, v kate­ri živimo, razvija PW j A popolnoma nov turbo-fen motor IT lOD, serije 200. Ta motor že lahko med letom "požira" priletele kose ledu, ptice in le kos kovine mu poškoduje prvi venec lopatic turibne - varnost lete­nja je zelo povečana.

Poleg proizvodnje motorjev je PW / A Aircraft projektirala in gradila raketne motorje za ameriški vesoljski program že ob koncu leta 1950. Nji­hov raketni motor na tekoči vodik RL 10 je bil projektiran 1958 in predstav­lja še vedno osrednji steber vesoljskega programa. Vgrajen v nosilno raketo Centaur jamči za lansiranje satelitov, uporabljen pa je bil tudi za spuščanje modula Viking na Mars.

S sposobnostjo večkratnega vžiga v vesolju je letelo brez okvare že več kot 140 motorjev tega tipa RL 10.

Boeing 767 z motorji JT90-7R4

MOTORJI

Nadalje so pr-PW/A že danes izpo­polnili pogonske agregate za letala B-737 in B-727 in pravtako za posebno letalo F -16 od General Dynamics, ki bo baje okretno kot ptica - kolibri.

Naj na koncu navedem nekaj novo­sti, kjer sodeluje v pogledu potreb po motorjih tudi PW / A:

- v revolucionarni tehnologiji letal­stva za izredno visoko okretnost letal (manevrirnost), večjo stabilnost letal pri zmanjšani hitrosti in zmanjšani porabi goriva pri veliki hitrosti;

- v gradnji letal s posebno obliko kril in njih pritrditve na trup, ki bodo zagotavljala do 40 % večji izkoristek goriva;

- v kombiniranju reaktivnih s pro­pelerskimi motorji zaradi varčevanja goriva;

- v gradnji malih letal "Stealth" , ki so v stanju deformirati odbite elektro -magnetne valove radarja - letala ni mogoče zaznati na ekranu, za radar postanejo nevidna;

- v gradnji letal brez zakovic (upo­raba skrajno adhezivnega in odporne­ga lepila).

Še bi lahko naštevali novosti vojne in civilne avijacije Amerike in Sovjet­ske zveze . Njihovo rivalstvo prinaša hitro si sledeče nove dosežke, ki bi sicer bili upočasnjeni .

Iz dosegljivih virov odP/WA priredil:

VINKO URŠIČ

MODELARSTVO ICe'L429

Svetovno prvenstvo v Spaniji Svetovno prvenstvo je bilo od 7. do

13 . avgusta 1981 v Španiji v mestu Burgos. Državna reprezentanca, ki je bila izbrana na osnovi dogovorjenih kriterijev, se je zbrala štiri dni pred odhodom v Čakovcu na skupnih pripravah. Priprave so potekale organi­zirano v smislu treninga cele ekipe, da bi popravili pomanjkljivosti na mode­lih in izbrali pravilno taktiko za prvenstvo.

V Burgos, ki je oddaljeno okoli 250 km od Madrida, smo prišli v petek po dolgi in naporni vožnji. Že naslednji dan so se začela tekmovanja in napori, ki so nas spremljali vse do povratka v domovino. Na samem tekmovalnem

Prehodni pokal za svetovnega prvaka

prostoru nismo opravili nobenih tre­ningov, ker je pihal močan veter v sunkih tudi do 15 metrov na sekundo. Modele smo raje hranili za tekmo­vanje.

V nedeljo smo v zgodnjih jutranjih urah prišli na letališče in pripravili vse potrebno za prvi dan tekmovanja. Upali smo, da se bo veter umiril. Bilo je neverjetno hladno za ta predel Španije in tudi za ta letni čas .

Med tekmovanjem se člani ekipe nismo kaj dosti pogovarjali o doseže­nih rezultatih saj je bilo iskanje modelov po opravljenem startu za­mudno, da sem se na start vračal komaj do začetka novega turnusa . Priznati moram, da sem sodeloval že na mnogih tekmovanjih, pa se nisem še nikoli toliko nagaral, kot na tem. Na koncu tekme sem ostal praktično brez moči. To je bil boj z vetrom in tekom, ki je trajal ves dan. Razmišljati o dobrem plasmanu ni bilo časa, toda velika želja po zmagi in uveljavitvi jugoslovanskih barv me je spodbujala. Ko je bilo tekmovanje končano nisem mogel verjeti, da sem zmagal. Nepo­sredno po tekmovanju je pristopil k meni sovjetski tekmovalec Leep in dejal, da je bila po njihovih analizah zdaj vrsta za zmago na jugoslaviji. Zmagal naj bi Leskošek ali jaz. Škoda zares, da ni bilo Leskoška, kajti v tem primeru bi tudi jugoslovanska repre­zentanca posegla po visoki uvrstitvi.

Tekmovanje v kategorijah FIB in FI C je bilo v podobnih pogojih kot naše, toda kaj hočemo, sreča nam je popolnoma obrnila hrbet in s predvi­denimi rezultati ni bilo nič. V obeh kategorijah bo najbrž treba za boljše dosežke napraviti korenite spre­membe, tako v taktiki kot tudi v gradnji modelov. Prepričan sem, da bomo morali vse več pozornosti posvetiti takim modelom, ki bodo lahko brez težav leteli v vetru, kakršen je bil vse dni tekmovanja. Pokazalo se je, da sem bil eden redkih, ki sem imel

~e'L,430

Pano svetovnega prvenstva v Burgosu pripravljena dva modela za tako vreme. že velikokrat do zdaj in tudi tokrat se je jasno pokazalo, da metanje modelov na plavo nebo ni prineslo uspehov, zato bo moralo vodstvo v. bodoče razmišljati o tem, da bodo tekmovalci sami izbirali čas, ko bodo spustili svoj model v zrak. Močno je na nas vplivalo tudi

pomanjkanje denarja za nove mate­riale in opremo, da ne rečem tudi za

MODELARSTVO

prehrano. Smatram, da bo treba glede tega napraviti temeljito analizo, nepra­vilnosti odpraviti in čimprej pozabiti na to svetovno prvenstvo , ki je bilo za reprezentanco Jugoslavije vse prej kot uspeh.

Čeprav je bila moja zmaga edina svetla točka za Jugoslavijo na tem prvenstvu, sem ob igranju himne in dvigovanju naše zastave imel pred očmi celo Jugoslavijo , posebej pa tiste, ki so mi bolj ali manj pomagali, da ta uspeh ni izostal. To so zanesljivo mislili tudi moji tovariši iz ekipe.

Nasvidenje čez dve letI na svetov­nem prvenstvu v Avstraliji!

TONE VIDENŠEK

UVRSTITVE NAŠIH V BURGOSU

F1A

posamezniki

1. Tone Videnšek 52. Iztok Žagar 71. Radoje Blagojevič

ekipno

1. Sovjetska zveza 15. Jugoslavija

F1B

posamezniki

1. H. Dohring, Zah. Nemčija 26. Mirsad Kapetanovič 28. Keno Jusufbašič 39. Nikša Alujevič

ekipno

1. LR Kitajska 8. Jugoslavija

F1C

posamezniki

1 . Andrasz Meczner, Madžarska 22. Dušan Varda 23. Oto Velunšek 32. Milan Pavlov

ekipno

1. ZDA 13 . Jugoslavija

MODELARSTVO

Evropsko prvenstvo v Belgiji Evropsko prvenstvo v kategoriji F2

je bilo od 6. do 12. julija v Genku v Belgiji. Jugoslovansko reprezentanco je sestavila na osnovi dogovorjenih norm komisija za modelarstvo pri IZJ. V ekipo so bili uvrščeni Oto Velunšek, Ivo Kajič in Marjan Ivanček za kategorijo F2A (brzinski modeli), Miodrag in Slobodan Pažin, Branko Leskošek, Peter Bezgovšek za katego­rijo F2C (team racing) in Sinjo Zarič za kategorijo F2B (akrobati) . Za vodjo je bil izbran Janez Grošelj, ki je že lani vodil reprezentanco na svetov­nem prvenstvu na Poljskem.

Reprezentanca je odpotovala na evropsko prvenstvo z željo za čim­boljšo uvrstitev, ob prihodu na pri­zorišče pa je bila uvrščena med favorite za eno od medalj, kajti uvrstitev na lanskem svetovnem prven­stvu na 5. mesto, je bila močno priporočilo. Že na začetku tekmova­nja se je naša reprezentanca izkazala, saj je po prvem dnevu čvrsto prevzela vodstvo pri brzincih. Tudi drugi dan ji tega mesta ni mogel nihče odvzeti, reprezentantje so stopnjevali formo in dosegali boljše rezultate. Šele tretji dan je prinesel končni razplet, ki pa bi bil lahko za nas boleč, če ne bi

Na startni črti letošnjega Pokala BiE na Otoku

sodnij ska komisija dobro opravila svojega dela.

Naši fantje so dali od sebe vse, kar je bilo mogoče doseči, saj so tekmova­li s starimi motorji. Sovjetska zveza se ni proslavila, njihov najboljši mož in bivši svetovni prvak Maslenkin je bil diskvalificiran zaradi uporabe nedovo­ljenega goriva. Nedovoljeno gorivo so uporabljali tudi tekmovalci Italije in Francije. Naslov evropskega prvaka so osvojili nam dobro znani Madžari, druga je bila Jugoslavija, tretja pa večkratni svetovni prvak Sovjetska zveza. Lanski svetovni prvaki Francozi so se u~stili proti pričakovanju slabo, še posebej velja to za svetovnega prvaka Constanta. ki ie. bil nič mani kot - zadnji.

V ekipni dirki sta imela največ možnosti brata Pažin. Za njiju je bilo tekmovanje končano, ko je mehanik izpustil model iz rok in pri tem izgubil 10 sekund dragocenega časa. Verjetno bo treba krepko razmisliti in opremiti ekipo z novimi motorji, če hočemo v letu 1982 braniti 5. mesto s svetovne­ga prvenstva na Poljskem.

Za dobre uspehe ni potreben samo kvaliteten material, temveč tudi dobre priprave, mnogo treninga posamezni­kov, seveda pa tudi velik denarja.

Vsega tega pa naši reprezentanti niso deležni kot na primer v drugih državah. Najbrž sta zadnja dva uspeha prinesla tolo radosti, da bodo morali tudi odgovorni v Letalski zvezi Jugo­slavije začeti razmišljati o razporeditvi denarja tja, od kjer so uspehi. Vsem nam pa bodo verjetno že v prihod­njem letu dobri rezultati v ponos in zadovoljstvo, saj so tudi športni uspehi sestavni del uveljaVitve naše države, republik in klubov hkrati pa tudi del naše neuvrščene in neodvisne politike.

JANEZ GROŠEU