FINANCE, petek, 26. februarja 2010, št. 39www.finance.si

Ste prepričani, da poznate slovenske jedi? Slovenci imamo hrano za bogove, je prepričan etnolog in po-znavalec slovenske kuhinje doktor Boris Kuhar. Pa vendarle prevlada spoznanje, da slovenske jedi premalo poznamo. Na fotografiji: »kvočevi nudlni«, značilna koroška jed. 28

SLOV

ENSK

A [ OGLASNA PRILOGA ]

KULI

NARI

KA

Vas vedno preseneča z novostmi v svojih lokalih:

u na Kolodvorska14,

u v Btc-ju in

u v trgovskem centru na Rudniku

Jure Jezeršek, Hiša kulinarike Jezeršek: »Večkrat slišimo, da so slovenske jedi »pretežke«. Mi smo dokazali, da Slovenija ne premore le močnatih jedi in jedi na žlico.« 29

Hiša

kul

inar

ike

Jeze

ršek

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 26. februarja 2010, št. 39www.finance.si28

Doktor Boris Kuhar je znan slovenski etnolog, publicist in kulinarik, velik poznavalec kuhinje na Slovenskem. Napisal je 13 odmevnih knjig, največ o zgodovinski in tradicionalni kuhi na Slovenskem: Emona in rimska kuhinja, Kuhinja v baroku, Samostanska kuhinja, Prazniki in praznične jedi na Slovenskem, Kam na dobro kosilo, Sto značilnih jedi slovenskih pokrajin, Štajerska kuhinja, Dolenjska in belokranjska kuhinja … Je tudi avtor številnih razprav in več kot dva tisoč člankov v domačih in tujih publikacijah.

▶

Z označbo porekla je zaščite-nih 12 pridelkov in živil (nanoški sir, tolminc, bovški sir, mohant, prekmurska šunka, ekstra devi-ško oljčno olje slovenske Istre, kočevski gozdni med, kraški med, piranska sol, kraška jagnje-tina, kraški ovčji sir in namizne oljke slovenske Istre), z geograf-sko označbo 15 (kraški pršut, štajersko prekmursko bučno olje, prleška tünka, jajca izpod kamniških planin, kraški zaši-nek, kraška panceta, ptujski lük, kranjska klobasa, zgornjesavinj-ski želodec, šebreljski želodec, vipavski pršut, vipavski zašinek, vipavska panceta, vipavska sala-ma in slovenski med), z zajam-čeno tradicionalno posebnostjo pa trije (idrijski žlikrofi, prek-murska gibanica, belokranjska pogača). Evropska komisija je pred dobrim mesecem v evrop-skem uradnem listu objavila uredbo o registraciji idrijskih žlikrofov, ki so prvi slovenski proizvod, ki je prejel evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti. Idrijski žlikrofi se s tem pridružujejo prvemu zašči-tenemu slovenskemu proizvodu na evropski ravni – ekstra devi-škemu oljčnemu olju slovenske Istre, ki je registrirano kot zašči-tena označba porekla.

»Zaščiteni izdelki večinoma niso avtohtoni izdelki v ožjem pomenu besede, ki pomeni tudi prvoten, staroselski. To bi lahko bili denimo le kaša, močnik, ko-livo (kuhana žitna zrna), kiselice (iz ovsene moke), mlinci, kravaj-ci (kruh iz kislega testa), juhe, klobase, krvavice, tlačenke, torej to, kar so poznali Slovenci že ob svoji naselitvi,« razlaga doktor Boris Kuhar. Avtohton pomeni tudi domač, zato Kuhar za zašči-tene izdelke z označbo porekla, geografsko zaščito ali zajamčeno tradicionalno posebnostjo raje uporablja ta izraz.

Starejše praznične jedi Domač je tudi širši pojem za

starejše, pri nas že dolgo udoma-čene jedi, predvsem na podeže-lju. To so preproste vsakodnevne jedi podeželskega prebivalstva. K temu, pripoveduje doktor Boris Kuhar, moramo dodati starej-še praznične, nekatere že kar obredne jedi. »To je raznovrstna kulinarika z veliko mesa, potic, kolačev, gibanic in štrukljev ter bogato hrano slovenske meščan-ske kuhinje, kuho posameznih socialnih skupin, kot so bili ru-darji, splavarji, gozdni delavci, obrtniki …« pojasnjuje.

»Slovenija je, kar se hrane tiče, Evropa v malem. Jedi, ki bi jih morali iskati po različnih koncih Evrope, najdemo v Slove-niji, ki jo, kar se hrane tiče, ime-nujem velika.« Tri velike evrop-

ske kulture – alpska, panonska in sredozemska – si na našem malem koščku zemlje podajajo roko. Vsaka s svojimi značilnimi jedmi, ki so jih številni Sloven-ci sprejeli in jih pripravljajo po svoje, s spremenjeno kuharsko tehniko, s svojimi začimbami, svežimi zelišči in sadeži iz lokal-nih okolij, skratka, domače po Slovensko. »Slovenija je dežela regij, kulinaričnih območij – teh je kar 40 – in vsaka ima številne značilne jedi,« poudarja Kuhar.

Velik pomen turističnih kmetij in kmečkih žensk

»Dobrih 50 let že prouču-jem to našo domačo ‚košto‘ in si prizadevam za uveljavitev tega neizmerno bogatega ljud-skega izročila ter tudi za njegovo vključitev v našo gostinsko in

turistično ponudbo. V zadnjih 20 letih se je že marsikaj izbolj-šalo,« ugotavlja Kuhar. Po nje-govem mnenju so k temu veliko pripomogle turistične kmetije po vsej Sloveniji. Teh je že oko-li 300. Domačo hrano skrbno negujejo tudi društva kmečkih žena, ki so skoraj v vsaki občini. Te tudi proučujejo in zapisujejo recepte za jedi svojega okolja. Po domačih jedeh sprašujejo tako domači kot tudi tuji gosti po na-ših gostilnah in restavracijah. »Znatno se je izboljšala ponudba domačih jedi v mnogih gostin-skih lokalih. Nekateri so s tem postali slavni,« opaža Kuhar.

Ohranjanje avtohtone kulinarike

»Slovenci premalo ohra-njamo avtohtono kulinariko,«

meni Boris Kuhar. Poudarja, da imamo pri nas nekaj odličnih kuharjev, ki vključujejo v svojo sodobno kuho tudi domače je-di svojega okolja in pripravljajo tudi velike kulinarične speciali-tete na sodoben način. »Nisem pa posebno navdušen nad tisti-mi jedmi gostincev, ki preveč eksperimentirajo pri svoji kuhi in se preveč zgledujejo po tujih vzorih,« pravi. »Vsa Evropa se v kulinariki vrača k svoji izvir-nosti, nekateri gostinci pa bi s pomočjo modelarnih kuhinj radi že zdaj iznašli jedi za na luno,« komentira poznavalec slovenske kuhinje doktor Kuhar.

Nebeška slovenska hrana Po Kuharjevem mnenju so

avtohtone slovenske jedi tudi prvovrstna priložnost za pred-stavitev naše države tujcem. Vsak tujec namreč gostinca najprej vpraša, kaj mu lahko postreže domačega. Bogata, pe-stra, okusna in raznolika hrana, pripravljena z domačimi svežimi

sadeži in mesom, je lahko najbolj privlačen slogan za predstavitev države, je prepričan. »V Sloveniji se je dobro za bogove. Naša hra-na je naravna, zdrava, za tujega gosta tudi privlačna. Samo pri-praviti jo moramo znati. In to je naša največja težava,« opozarja Kuhar. V Sloveniji je, kot pravi, treba poskusiti vse njene domače dobrote in tujci se bodo počutili kot v devetih nebesih.

»Kaj nam ponuja Slovenska turistična organizacija v svoji strategiji gastronomije Slove-nije? Sto sedemdeset izbranih značilnih jedi, ki naj bi jih kuhali v Sloveniji. Toliko jih poznamo že iz ene večje kulinarične po-krajine. In teh je v Sloveniji 40,« pravi Kuhar. »In po tej strategiji se bodo ravnali gostinci in bodo gorenjske ajdove krape kuhali na Štajerskem, pohorsko omleto pa v Bohinju! Spet je tudi ta od države predpisana strategija ena sama konfekcija v naši turistični ponudbi,« je kritičen doktor Bo-ris Kuhar.

Slovenija je, kar se hrane tiče, Evropa v malemTako meni doktor Boris Kuhar, etnolog in poznavalec slovenske kuhinje; zaslugo za ohran-janje jedi imajo kmečke ženske in turistične kmetije

Slovenija premore kar nekaj izdelkov in živil, ki so zaščiteni tako z označbo porekla kot tudi geografsko označbo in tradicionalno posebnostjo. Vendar pa, kot pravi doktor Boris Kuhar, zaščiteni izdelki večinoma niso avtohtoni.

»Naša hrana je naravna, zdrava, za tujega gosta tudi privlačna. Samo pripraviti jo moramo znati. In to je naša največja težava,« pravi doktor Boris Kuhar. Na fotografiji v družbi kmečkih žena.▶

PROFIL

oseb

ni a

rhiv

SLOVENSKA KULINARIKAFINANCE, petek, 26. februarja 2010, št. 39www.finance.si 29

Hiša kulinarike Jezeršek se je pred štirimi leti odlo-čila, da bo sodelovala v ak-ciji STO Okusiti Slovenijo. Vaš cilj je bil, da omenjeno akcijo spravite v življenje. Kako ste se tega lotili?Že vrsto let sodelujemo s priznanim etnologom in po-znavalcem slovenske kuli-narike doktorjem Janezom Bogatajem, v projekt Okusiti Slovenijo pa smo se vključili s pripravo jedi za fotografijo. Vseh 176 jedi, predstavljenih v knjigi, so tako za fotografijo pripravili naši kuharji. Prido-bili smo veliko znanja s tega področja in zdaj to znanje do-bro izkoriščamo. Pomembno je, da jedi niso takšne, kot so bile pred sto leti. Slovensko kulinariko razvijamo, nadgra-jujemo in jo tako delamo pri-vlačno za današnje razmere na trgu. Tudi slovenska kuli-narika je lahko sodobna. Prav to se nam zdi najpomembneje pri celotni zgodbi.

Z osebjem vaše hiše so-delujete tudi na številnih

sejmih po tujini. Ali meni-te, da je Slovenija na podro-čju kulinarike in približe-vanja slovenskih jedi tuj-cem naredila dovolj?V zadnjih nekaj letih se stvari bistveno hitreje premikajo. Od naših naročnikov več-krat slišimo, da so sloven-ske jedi »pretežke«, vendar smo z našim delom dokazali, da Slovenija ne premore le močnatih jedi in jedi na žlico. Slovenija združuje kulinariko vse Evrope. Nanjo vplivajo velike evropske pokrajine – panonski, sredozemski in alpski svet in to dela sloven-sko kulinariko pestro. Za-pomnite si: imamo izjemno bogato kulinarično dediščino. Za predstavitev na nemškem trgu, ki je znan po klobasah, smo pripravili jedi s kranj-sko klobaso. Doživeli smo izjemen odziv. Na kongre-sih, kjer lahko prek kulina-rike udeležencem prikažemo naše kulinarično bogastvo, so nad ponudbo vedno nav-dušeni. Analize kažejo, da je pomemben kazalec pri izbi-ri destinacije potovanja prav kulinarika in Slovenija ima na tem področju velike neizko-riščene možnosti.

V prihodnjih dneh odha-jate v Beograd, kjer boste sodelovali pri promociji Slovenije. S kakšno hrano se boste predstavili?Naša hiša je posebej za takšne promocijske dogodke razvi-la tehnologijo cateringa na zelo oddaljenih lokacijah. S to novo tehnologijo sodelu-jemo s Slovensko turistično organizacijo na sejmih po vsej Evropi. Predstavljali

smo se že v Londonu, Helsin-kih, Madridu, Bruslju, Pragi, prihodnji teden odhajamo v Beograd, nato v Berlin. Gre za tehnologijo polpečenih lo-kalnih – slovenskih izdelkov, ki jih na dogodkih »dopeče-mo« in jih ponudimo sveže. Če primerjamo kulinarično ponudbo na slovenski stojnici s ponudbo na stojnicah drugih držav, je naša zagotovo ena najboljših. Na vseh velikih tu-rističnih borzah je sprejeta iz-jemno dobro. Prihodnji teden v Beogradu bomo partnerjem slovenskega turizma v Srbiji pripravili dogodek na enem od slovitih beograjskih splavov. V velikih ponvah bomo pred njimi kuhali kranjske klobase, ponudili jim bomo suhe slive, ovite v pršut, in pripravljali izjemne jedi Slovenije, kot sta piranski brancin in pohorska govedina. Torej značilne slo-venske jedi, prilagojene srb-skemu trgu.

Koliko se po vašem mne-nju izročilo slovenske ku-hinje upošteva pri pogosti-tvah ob državniških obiskih?Lahko rečem, da ima slovenski protokol za to precej posluha, želimo pa si, da bi bilo tega še več. V obdobju predsedova-nja Slovenije Evropski uniji smo denimo pripravili prek 100 slavnostnih večerij in v to vključili veliko slovenske kulinarike.

Je tipična slovenska hra-na primerna za tako visoke obiske?Slovenska kulinarika je izje-mna, le pravilno jo je treba pripraviti in postreči.

Kako slovensko hrano prilagajate sodobnim smer-nicam in morda celo oku-som iz različnih držav?Dejstvo je, da sodobni po-trošnik jé manj, želi pa jesti zdravo in kakovostno. Projekt Okusiti Slovenijo ni projekt muzejskih jedi, kjer se je treba strogo držati 176 osnovnih je-di slovenske kulinarike. To je le izhodišče za razvoj. Treba je uporabiti surovine, ki so značilne za Slovenijo ali celo zaščitene, in iz tega razvijati jedi, ki so primerne današnje-mu gostu.

Ali po vašem mnenju tuj-ci dobro poznajo slovensko kulinariko? Ali če vprašam drugače: katere jedi zago-tovo prepozna večina? Je to potica, prekmurska gi-banica, kranjska klobasa oziroma kraški pršut?Globalizacija kitajske kuhinje je v velikem delu pogojena s preseljevanjem Kitajcev po svetu. Slovenci smo se v preteklosti selili manj, vse-eno pa lahko najdemo po svetu kar nekaj naših jedi. Še pred dvema letoma smo v hrvaškem supermarketu do-bili več »kranjskih klobasic« kot v Sloveniji. Podobno je v Nemčiji in Avstriji, kjer je povpraševanje po »Krainer Wurst« izjemno. Sicer se te-ga ne da primerjati z jedmi, kot so pica, suši in podobno. Vedeti je treba, da je Sloven-cev po svetu zelo malo, kljub temu pa je naša kulinarika poznana v tujini. A še vedno je lepo tujce presenetiti in jim pokazati, kakšna je slovenska hrana.

Slovenci premoremo več kot le jedi na žlico

[ INTERVJU ] Jure Jezeršek, Hiša kulinarike Jezeršek

V strategijo Okusiti Slovenijo v okviru Slovenske turistične agencije (STO) se je že na začetku dejavno vključila Hiša kulinarike Jezeršek. Njihovi kuharji že vrsto let ponujajo slovenske avtohtone jedi in tako predstavljajo slovensko kulinariko tujim in doma-čim gostom. Lani so prejeli tudi nagrado STO sejalec za najbolj inovativne in ustvarjalne dosežke v turizmu.

Čeprav je Slovencev po svetu zelo malo, je naša kulinarika poznana v tujini. Še vedno pa je lepo tujce presenetiti in jim pokazati, kakšna je slovenska hrana.

Pravi Jure Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek.▶

Družinsko podjetje Mesar-stvo Čadež z Visokega pri Kra-nju se že od leta 1987 ukvarja s proizvodnjo mesnih izdelkov. Meso in mesni izdelki niso le ka-kovostni, ampak tudi zdravi. To ni le običajna marketinška fraza, ampak dejstvo, ki ga potrjujejo številna strokovna priznanja.

Meso in mesnine Mesarstva Čadež se ponašajo s priznanji Bio tehniške fakultete Univerze v

Ljubljani in številnimi medaljami z mednarodnih ocenjevanj me-snih izdelkov na Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Najbolj pleme-nite medalje s tega ocenjevanja so

prejeli prav njihovi najbolj tipični slovenski mesni izdelki, kot so gorenjski želodec s kašo, domača gorenjska zaseka in kranjska klo-basa. Na trgu so najbolj poznani še po odličnem tatarskem bifte-

Mesni izdelki, narejeni po domačih receptihV družinskem podjetju prisegajo na tradicijo in kakovost mesnih izdelkov slovenskega izvora Mesarstvo Čadež z Visokega pri Kranju je od lani tudi certificirani proizvajalec zaščitene kranjske klobase. Njihovi mesni izdelki so znani po visoki kakovosti, saj jih proizvajajo iz mesa slovenskega izvora in po tradicionalnih domačih receptih.

Mesni izdelki Mesarstva Čadež se ponašajo s številnimi priznanji, saj so izjemno kakovostni in narejeni brez dodajanja mesnih nado-mestkov.

▶

ku, domačih klobasah in suhih salamah, povsem naravnih hre-novkah, ki ne vsebujejo glutena, ter odličnih paštetah. V poletnem času pa ponujajo pester in kako-vosten izbor mesnin za žar.

Hiša

kul

inar

ike

Jeze

ršek

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 26. februarja 2010, št. 39www.finance.si30

Nevidne vezi preteklosti in tradicija so tisto, kar loči fran-cosko crème brûlée od naše prekmurske gibanice. Tradi-cionalni slovenski okus bomo ohranili tudi s pristno sloven-sko domačo hrano, ki nam jo zagotavljajo slovenska živilska podjetja in kmetijstvo. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij skupaj s slovenskimi živilskimi in kmetijskimi podjetji že od le-ta 2008 vodi nacionalno kam-panjo »Kupujem slovensko«, s katero želijo slovenske po-trošnike opomniti na možnost izbire pred polico v trgovini ter na pomembnost potrošnje domačih, slovenskih izdelkov za rast in stabilnost domačega gospodarstva.

Varnost za sto tisoč Slovencev

Slovenski potrošniki in go-spodarstvo se morajo zavedati, da je pogoj za nastop na global-nem trgu najprej uspešno in sta-bilno domače gospodarstvo, kar

med drugim pomeni ohranjanje delovnih mest in kupne moči. Potrošnik mora nekje zaslužiti, da lahko potroši. Živilskoprede-lovalna industrija in kmetijstvo v Sloveniji zagotavljata socialno varnost približno sto tisoč lju-dem in njihovim družinam, kar za slovenske razmere ni majhna številka. Spodbujanje potrošnje slovenskih živil in izdelkov je pomembno tudi z vidika ohra-njanja nekaterih slovenskih vrednot, običajev in tradicije, predvsem pa za ohranjanje slo-venske narodne identitete.

Razvoj nacionalne kampanje Kampanji se je do danes pri-

družilo 61 živilskih in kmetijskih podjetij, akcija pa se razvija po fa-zah. Podporniki kampanje želijo potrošnike opozoriti na prednosti slovenskih prehrambnih izdel-kov. Nekateri izdelki slovenskih živilskih podjetij na svoji emba-laži že nosijo oznako kampanje, ki združuje varnost, slovensko kakovost, slovenski okus in tra-dicijo. Potrošnike želijo opozoriti, da slovenski zrezek ni prepotoval tisoč kilometrov, preden se je zna-šel na našem krožniku.

Potrošnik, zbudi se!V akcijo »Kupujem slovensko« se je v dobrih dveh letih vključilo 61 živilskih in kmetijskih podjetij Slovenska hrana je znana kot varna in kakovostna. Slovenski potrošniki zaupa-mo slovenskim blagovnim znamkam, saj zagotavljajo kakovost in varnost, povrh pa še nam znani tradici-onalni slovenski okus. Pa res poznamo vse slovenske tradicionalne jedi?

Slovenski potrošniki se vse bolj zavedajo pomena kakovosti in var-nosti slovenskih izdelkov. Pa res dobro poznamo naše tradicionalne jedi, kot je denimo »bujta repa«?

▶

Lahko bi rekli, da tisti, ki ne po-zna kranjske klobase, ni poznava-lec slovenske avtohtone kuhinje. Kranjska klobasa sodi med naji-zvirnejše in najbolj priljubljene tradicionalne in avtohtone slo-venske mesne izdelke. Različni proizvajalci v Sloveniji in tujini so skozi stoletje uveljavili svojo prakso pri proizvodnji kranjskih klobas. Tako so se na trgu pod imenom »kranjska klobasa« po-javili tudi izdelki, ki se po osnovni sestavi, tehnologiji izdelovanja in jedilnih lastnostih razlikujejo od izvirne recepture.

Od prvih raziskav do ustanovitve GIZ

GIZ Mesne industrije in Bio-tehniška fakulteta sta pred osmi-mi leti, natančneje leta 2002, opravila raziskavo o načinih proizvodnje kranjske klobase. To je bila podlaga za opredelitev tehnološkega postopka izdelave, določitev kemijske sestave in sen-zoričnih lastnosti. Tri leta kasneje je Zveza potrošnikov Slovenije izvedla raziskavo o usklajenosti kranjskih klobas s pravilnikom o kakovosti mesnih izdelkov, kjer je bila predpisana receptura za izde-lavo kranjske klobase. Ugotovili so, da predpisana receptura ni bila povsem enaka sedanji avtohtoni recepturi. Laboratorijske analize so pokazale, da izdelki niso proi-zvedeni v skladu s pogoji iz pravil-nika in da so navzoče tako razlike v strukturi kot tudi v kakovosti iz-delkov. »Prav zato so proizvajalci kranjske klobase, ki so se zavedali pomena kakovosti in ohranjanja tradicije, ustanovili GIZ Kranjska klobasa. V iskanju prave receptu-re so se povezali tudi z znanim etnologom doktorjem Janezom Bogatajem. Hkrati je potekal postopek za zaščito geografske označbe v okviru evropskih shem kakovosti posebnih kmetijskih in prehrambnih izdelkov,« poja-snjuje Boris Jež iz GIZ Kranjska klobasa.

Zaščitena že dobri dve leti Zaščita kmetijskega pridel-

ka oziroma živila pomeni, da je zaščiteno tako ime kmetijskega pridelka oziroma živila kot tudi način proizvodnje, geografsko območje in tradicija, pravi Jež. Bistvo je vzpostavitev sistema notranjega nadzora, ki stalno preverja skladnost postopkov, predpisanih v specifikaciji, kar

izdelku zagotavlja visoko kako-vost in verodostojnost. »Da se zaščiteni izdelek lahko prodaja na trgu, se morajo proizvajalci certificirati. To pomeni, da ne-odvisna nadzorna organizacija kontrolira postopke notranje kontrole pri proizvajalcih in tudi posamezne proizvajalce oziroma usklajenost njihovega delovanja s postopki, predpisanimi v spe-cifikaciji zaščite kranjske klo-base. Če je proizvod certificiran in zaščiten, ima na embalaži ali na mestu prodaje nacionalni ali evropski zaščitni znak,« poudarja Boris Jež.

Kranjska klobasa je od aprila 2008 izdelek z zaščiteno geograf-sko označbo. Receptura za njeno izdelavo je javno objavljena, za-ščiteno ime kranjska klobasa na svojih izdelkih pa smejo upora-bljati le certificirani proizvajalci. Teh je deset in vsi so člani GIZ Kranjska klobasa: Mesarija Arvaj, Mesarstvo Kodila, Mesnine de-žele Kranjske, Košaki TMI, Kras, Meso Kamnik, Celjske mesnine, Panvita MIR, Mesarstvo Anton Čadež in Mesarstvo Podobnik. S pridobitvijo zaščitene geo-grafske označbe so se poenotili receptura in kakovost izdelkov certificiranih proizvajalcev ter označevanje (s tem se je povečala prepoznavnost izdelka med dru-gimi sorodnimi izdelki), povečal se je obseg prodaje in zvišala pro-dajna cena, spremenila pa se je tudi prepoznavnost izdelka med potrošniki.

GIZ skrbi za vrnitev ugleda izdelka

Člani GIZ skrbijo za promocijo kranjske klobase kot slovenske

kulinarične posebnosti in prepo-znavnost izdelka, proizvedenega po natančno določeni recepturi, pa tudi za ozaveščanje potrošni-kov o kakovosti in zaščiti izdelka z geografsko označbo, povečanje prodaje in promocijo certificira-nih proizvajalcev kranjske klo-base kot »skrbnikov« slovenske kulinarične dediščine. »Tujci so nad našo kranjsko klobaso nav-dušeni,« pravi Jež. Poznana je v številnih državah po svetu, pred-vsem tam, kjer živijo slovenski izseljenci (Švedska, Kanada, ZDA, pa tudi v Avstriji in nekdanjih ju-goslovanskih republikah). Lani jo je v vesolje ponesla tudi Sunita Williams, ameriška astronavtka slovenskega rodu. V prihodnje bo-do izvajali tudi promocijo v neka-terih državah Evropske unije.

Lani in predlani so izvedli akci-jo tržnega komuniciranja, kjer so informirali slovenske potrošnike o »pravi« kranjski klobasi. V prvi fazi so kranjsko klobaso potrošni-kom približali prek sejmov, do-godkov in degustacij. »V drugi fazi pa smo jih informirali z nacional-no kampanjo – z oglaševanjem na televiziji, radijskih postajah in v tiskanih medijih. Vzpostavili smo tudi spletno stran. Akcija je bila uspešna tako s komunikacijskega kot z marketinškega vidika, saj sta se povečala tako prepoznavnost kot tudi prodaja,« razlaga Boris Jež. In kakšna je prodaja zdaj?

Kranjska klobasaže v vesolju

Tipični slovenski izdelek poznajo tudi v tujini, v venesla Sunita Williams, ameriška astronavtka slov

Kranjska klobasa je od vseh slovenskih mesnih specialitet najbolj tipična, od leta 2008 pa tudi zaščitena. Poznana je predvsem v državah, kjer živijo slovenski izseljenci (na Švedskem, v Kanadi, ZDA, Avstraliji) in državah nekda-nje Jugoslavije. Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kranjska klobasa pa zdaj načrtuje tudi promocijo v državah članicah Evropske unije.

Člani GIZ Kranjska klobasa so lani in predlani začeli intenzivno promovirati izdelek na različnih dogodkih in ga tako približali po-trošnikom. Promocijska akcija se je obrestovala, saj sta se tako prepo-znavnost kot prodaja zelo povečali.

▶

Ni vsaka klobasa kranjska klobasa. Zaščitti le certificirani proizvajalci. Je najbolj prepo▶

Hiša

kul

inar

ike

Jeze

ršek

SLOVENSKA KULINARIKAFINANCE, petek, 26. februarja 2010, št. 39www.finance.si 31

Če bi želeli odgovoriti na vprašanje, katera vrsta mesa je primerna za dolgo in zdra-vo življenje, se nam ne bi bilo treba pretirano mučiti. Danes, v nasprotju s predhodnimi ugo-tovitvami in trditvami, Svetov-na organizacija za prehrano in kmetijstvo pri Združenih na-rodih FAO pravi, da je redno uživanje zmerne količine vseh vrst pustega mesa, tudi rdeče-ga, koristno za zdravje. Meso vseh vrst je po svoji sestavi visokovredno živilo, česar ne more zanikati noben strokov-njak. Biološko visokovredne beljakovine, ki sestavljajo me-so, so nujno potrebne v zdravi prehrani ljudi. Seveda pa druge sestavine, predvsem holeste-rol, maščobe z višjo stopnjo nasičenosti in purini, pri dol-gotrajnem uživanju pretirane količine mastnega mesa pome-nijo realno tveganje za zdravje. Še zlasti ob neuravnoteženi, enostranski prehrani s prema-

lo zaščitnih snovi, ki jih vsebuje predvsem rastlinska hrana.

Agresivna protimesna kampanja tudi pri nas

V Sloveniji smo, podobno kot drugje po svetu, priče ve-dno bolj agresivni protimesni kampanji, tako s strani države kot prehranskih gibanj, in to prek vseh medijev. Ta kampanja največkrat temelji na napačnih, nepreverjenih, enostranskih in pristranskih razlagah o vlo-gi mesa kot nevarnega živila v prehrani ljudi. Ne upoštevajo pa se najnovejša spoznanja pre-hranske znanosti in stroke o ko-ristnih vidikih uživanja mesa.

Prav tako je v zadnjem ča-su v Sloveniji mogoče opaziti veliko zmanjševanje oziroma stagnacijo tako prireje kot po-rabe mesa. Vzrok je predvsem zmanjševanje količin mesa klavnih živali, zlasti govedine

in svinjine, medtem ko prireja in poraba perutnine ostajata na enaki ravni. V Sloveniji je pora-ba mesa v primerjavi z drugimi državami EU zmerna – okrog 85 kilogramov na prebivalca na leto. V večini razvitih držav Evropske unije poraba mesa na prebivalce na leto presega 100 kilogramov. Vzrok za to so priporočila prehrambnih stro-kovnjakov, zdravstvenih orga-nizacij, agencij in organizacij potrošnikov prebivalcem, naj uživajo manj nasičenih maščob oziroma manj rdečega mesa z namenom preprečevanja raz-ličnih oblik raka ter bolezni srca in ožilja.

Zahteve trga so: manj maščob in kemije

Trg in potrošniki danes zah-tevajo meso in izdelke z manj

maščobami in manj kemije. Pri-delovalcem in predelovalcem je to postalo temeljno vodilo in njihova strategija je že vrsto let usmerjena v ponudbo bolj pustega mesa. Potrošniki, pred-vsem v Evropi, pa tudi drugod po svetu, vse bolj zavračajo ma-stno meso. Razlog je predvsem visoka energijska vrednost mastnega mesa in ugotovitve zdravnikov, da so prevelike ko-ličine zaužitih maščob v prehra-ni ljudi pogost vzrok za bolezni srca in ožilja.

Vendar pa je svinjina danes varna in primerna za prehra-no. Pridobljena je namreč iz naravnih surovin in v primer-nem okolju. Svinjsko meso je danes s prehranskega stališča visokovredno živilo z ugodnim razmerjem med hranilnimi snovmi in kalorijami. Glede na

omenjeno je svinjsko meso pri-poročljivo predvsem za otroke, športnike in starejše ljudi, ki potrebujejo bolj koncentrirano prehrano z visoko vsebnostjo hranilnih snovi.

Zaradi napredka v genetiki, ki omogoča vzrejo manj za-maščenih živali, je današnje svinjsko meso manj mastno, kot je bilo nekoč. Dokazano je, da današnje meso vsebuje le tri do sedem odstotkov maščob, kar je posledica uravnotežene prehrane in pospešene selekcije živali. Ob zmanjšanju količine maščob za okoli 23 odstotkov pa pridelovalcem še vedno uspe-va obdržati prvotne senzorične lastnosti mesa. S selekcijo se je spremenila tudi sestava ma-ščob, in sicer v prid organizmu koristnih in nujno potrebnih nenasičenih maščob.

Uživanje mesa v zmernih količinah je zdravo!Po priporočilih svetovne organizacije je zmerno uživanje vseh vrst pustega mesa, tudi rdečega, celo koristno za zdravje

Ali ste vedeli, da z uživanjem mesa lahko tudi shujšate? Ali pa, da svinjsko meso med vsemi vrstami mesa vsebuje najmanj nezaželenih maščob? Danci, denimo, zaužijejo večje količine predvsem rdečega mesa kot drugi evropski narodi in v povprečju živijo dlje kot Slovenci.

Zmerno uživanje pustega rdečega mesa je zdravo. Biološko visokovredne beljakovine, ki sestavljajo meso, so namreč nujno potrebne v zdravi prehrani ljudi.

▶

a tudi esolje pa ga je po-venskega rodu

teno ime na svojih izdelkih smejo uporablja-oznavna in od leta 2008 tudi zaščitena.

Jež pravi, da je od aprila 2008 do zdaj prodaja kranjske kloba-se naraščala vsako leto za okoli 20 odstotkov.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 26. februarja 2010, št. 39www.finance.si32

Kaj so povedali o projektu Gvido Omladič, predsednik uprave Ere: »Projekt je odlična priložnost

za vse lokalne kmetovalce, in to ne le za njihov obstoj, temveč je pred-vsem njihova priložnost za uspeh in konkurenčnost. Ob celotni podporni infrastrukturi, še posebno trženju, ki jo zagotavljamo v okviru projekta, je to še razlog več za sodelovanje lokalnih kmetovalcev.«

Ana Šabjan, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota: »V prihodnosti je treba na nacionalni ravni dvigniti zavest o pomenu zdrave in kako-vostne hrane, izobraziti pripravljavce javnih naročil, spodbuditi razvoj lokalnih ekonomij in podeželja ter predvsem zagotoviti večjo kakovost in zdravstveno ustreznost živil.«

Marko Slavič, Kmetijsko-gozdarska zbornica – Kmetijsko-gozdarski za-vod Murska Sobota: »Domača ponudba je na trgu ekoloških izdelkov ne-zadostna, ponudniki so neorganizirani, odjemalci pa premalo ozaveščeni. Napredek vidim predvsem v podpori ustrezne politike na področju kme-tijske pridelave in predelave, hkrati omogočiti prenos obstoječega znanja in izkušenj ekoloških kmetov na druge kmete in kmetijske svetovalce ter zelena javna naročila kot pomembno priložnost za domače pridelovalce.«

▶

▶

▶

»Pri tem moramo vedno upo-števati zmernost, saj je vino na-menjeno veselju, ne pogubi člo-veka,« pravi Zdenka Blašković, enologinja iz Vinske kleti Go-riška Brda. Vino kot dopolnilo hrani mora biti skrbno izbrano in ne sme hrane nadvladati, tem-več mora biti z njo v ravnovesju. Klasično pravilo je, da sodijo k ribam bela vina. »Uživanje rde-čih vin ob ribah sicer ni sporno, a tradicija, ki temelji na izkušnjah, priporoča bela. Rdeča vina, ki vsebujejo več taninskih snovi, naj bi v kombinaciji z ribjim mesom dajala v ustih kovinski priokus,« razlaga enologinja Zdenka Blašković.

Rebula kot odlična spremljevalka jedem

Morske jedi so zelo pestre, tako po osnovni sestavi kot po načinu priprave. Dobro znana in preizkušena kombinacija je

kaviar ali surova ostriga s su-ho penino ob sprejemu gostov. V Vinski kleti Goriška Brda posebej priporočajo penino Quercus – zvrst chardonnayja in rebule.

Rebula je sicer odlična spremljevalka mnogim jedem. Prileže se k belemu mesu in nepikantnim sirom ter pole-

tnim solatam. Primerna je kot aperitiv ob hladnih prigrizkih, dobro se poda k špargljem v solati, omleti s poganjki div-jega hmelja, regratu z ocvirki, jagodam s hladnim rižem, rižoti z morskimi sadeži in ocvrtim cvetom bezga ali akacije. Ker je vino zelo vabljivo, je osvojilo marsikaterega ljubitelja. Rebu-

la je postala prepoznavni znak Goriških brd, zato je navzoča v vseh blagovnih znamkah Vinske kleti Goriška Brda. »Je lepa, je sladka, je žlahtna, je dobra, je trpežna, je nežna, je slastna. To niso besede, ki govorijo o dekle-tu, to so besede, ki govorijo vinu, o rebuli,« pa pravi enolog Darin-ko Ribolica.

Vino poživi telo in duhaRebula je stara avtohtona sorta Goriških brd, ki danes pome-ni kar tretjino tamkajšnjega pridelka Vinska kultura je močno vpeta v slovenski prostor in je povezana tako z vsakda-njim življenjem kot tudi z obredjem in slovesnostmi. Po mnenju enologinje Zdenke Blašković vino lahko obravnavamo z več vidikov: kot družabni napitek, kot eliksir zdravja, ki umiri želo-dec in dušo, ter kot užitek, ki oplemeniti in dopolni hrano.

Enolog Darinko Ribolica (na sodu), direktor Vinske kleti Goriška Brda Silvan Peršolja, enologinja Zdenka Blašković in vodja kleti Istok Mikulin med poskušanjem vina.▶

Lokalna kakovost je slovenska prihodnost, so prepričani v velenj-ski skupini Era. Zato so skupaj s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in murskosoboškim Centrom za zdravje in razvoj za-gnali akcijo Kupujmo pomursko. Vzpostavili bodo mrežo tehnolo-ško naprednih poslovno-prodajnih logističnih centrov, ki pridelkom in izdelkom slovenskih kmeto-valcev zagotavljajo višjo dodano vrednost.

Prva faza je že v zagonu Prvo fazo projekta že izvajajo

v sodobnem regionalnem centru MBC Pomurje, kjer javnosti na enem mestu ponujajo paleto av-tohtonih kmetijskih pridelkov in izdelkov, s skupnim marketinškim pristopom pa bodo zagotoviti njiho-vo širšo prepoznavnost. Vzpostavlja-

nje vseslovenskega projekta lokalne samooskrbe so začeli v pomurski regiji, prakso pa bodo v prihodnje prenesli tudi v druge dele Slovenije. S tem bodo krepili prepoznavnost, spodbujali razvoj in pomagali ohra-njati slovensko kmetijstvo. »Tako poleg zdravja poudarjamo tudi ge-ografski izvor izdelkov, ki prinašajo dodano vrednost ter krepijo konku-renčnost proizvajalcev in regije,« poudarjajo v Eri.

Projekt združuje pomurske kmetovalce, predelovalce in strokovnjake z željo po ohranja-nju pomurskih avtohtonih kultur in izdelkov ter težnjo po razvoju pomurskega podeželja. Kmeto-valce z izobraževanjem in infor-miranjem ozaveščajo o pomenu lokalnih, domačih prehrambnih izdelkov in skrbijo za njihovo bolj-šo prepoznavnost in višjo dodano vrednost.

Skrb za bolj zdrave prehranske navade

V Eri in MBC Pomurje so pre-pričani, da zagotavljanje svežih lokalnih pridelkov in izdelkov spodbuja bolj zdrave in raznovr-stne prehranske navade. Hkrati to ponuja tudi nove tržne prilo-žnosti za vse lokalne prideloval-ce. Iz bogate zakladnice priznanih pomurskih kmetovalcev so izbrali številne kakovostne domače proi-

Pomurski izdelki se bojujejo za prepoznavnostVelenjska Era, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in murskosoboški Center za zdravje in razvoj so zagnali akcijo Kupujmo pomursko Projekt Kupujmo pomursko združuje pomurske kmetoval-ce, predelovalce in strokov-njake z željo po ohranjanju pomurskih avtohtonih kultur in izdelkov. Hkrati si prizadevajo za razvoj pomurskega pode-želja. Na slovenskem trgu se je pojavila tudi nova blagovna znamka Kupujmo pomursko.

Nova blagovna znamka Kupujmo pomursko se na slovenskem trgu šele uveljavlja. K večji prepoznavnosti pa bodo zagotovo pripomogle tudi trženjske aktivnosti, saj gre za visokokakovostne in zdrave pomurske izdelke.▶

KUPUJMO POMURSKO

zvode: marmelade, jabolčne krhlje, mešano sadje, med, medenjake, domače pecivo in kekse, sokove, mleko, ajdovo in proseno kašo, slane palčke, testenine, sušeno zelenjavo, kis, žganje, vino in še kaj.

Kmalu tudi slovenska hiša Na vprašanje, ali gre pri tem

tudi za promocijo slovenskih iz-delkov in s tem naše države tuj-

cem, v skupini Era odgovarjajo, da je njihov dolgoročni cilj izobliko-vati nekakšno slovensko hišo kot zakladnico slovenskih izdelkov. O tem se s partnerji v Eri že pogovar-jajo. Želijo namreč ustvariti bogat nabor geografsko prepoznavnih in kakovostnih izdelkov, ki bodo v svetu predstavljali Slovenijo ter krepili konkurenčnost vseh sloven-skih pridelovalcev, predelovalcev in proizvajalcev.